P7_TC1-COD(2010)0095

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 15. aprila 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (kodificirano besedilo)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti njenih členov 114 , 337 in 43 ,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) je bila večkrat (4) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)	Notranji trg obsega področje brez notranjih meja, na katerem je zagotovljen prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Zato je prepoved količinskih omejitev pretoka blaga in ukrepov z enakim učinkom eno od temeljnih načel Unije.

(3)	Spodbuditi bi bilo treba neovirano delovanje notranjega trga, zagotoviti čim večjo preglednost nacionalnih pobud za uvedbo tehničnih predpisov.

(4)	Ovire v trgovini, ki se pojavijo zaradi tehničnih predpisov v zvezi s proizvodi se lahko dopustijo samo, kadar so potrebne za izpolnitev bistvenih zahtev in kadar je njihov cilj v javnem interesu ter so njegovo glavno zagotovilo.

(5)

Za Komisijo je bistveno, da ima pred sprejetjem tehničnih določb na voljo potrebne informacije. Zato morajo države članice, od katerih se zahteva, da Komisiji olajšajo izpolnjevanje njenih nalog v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU), Komisijo uradno obvestiti o svojih načrtih na področju tehničnih predpisov.

(6)	Vse države članice morajo biti seznanjene s tehničnimi predpisi, ki jih načrtuje katera koli država članica.

(7)

Cilj notranjega trga je oblikovati okolje, ki omogoča konkurenčnost podjetij. Povečano zbiranje informacij je eden od načinov pomoči podjetjem, da bolje izkoristijo prednosti tega trga. Zato je treba gospodarskim subjektom omogočiti, da ocenijo učinek nacionalnih tehničnih predpisov, ki jih predlagajo druge države članice, tako da se poskrbi za redno objavljanje naslovov uradno sporočenih osnutkov in določb, ki zadevajo zaupnost takih osnutkov.

(8)	Zaradi pravne varnosti je primerno, da države članice javno objavijo, da je sprejeti nacionalni tehnični predpis v skladu s formalnostmi, določenimi v tej direktivi.

(9)	Kolikor zadeva tehnične predpise za izdelke, ukrepi, katerih namen je zagotoviti primerno delovanje ali stalen razvoj trga, vključujejo večjo preglednost nacionalnih namer ter širjenje meril in pogojev za ocenjevanje potencialnega učinka, ki ga imajo predlagani tehnični predpisi na trg.

(10)	Zato je treba oceniti vse določbe v zvezi s proizvodom in upoštevati razvoj nacionalnih postopkov za urejanje proizvodov.

(11)	Predpisi, ki niso tehnične specifikacije in so v zvezi z življenjskim ciklom proizvoda, lahko potem ko je ta dan v promet, vplivajo na prosti pretok tega proizvoda ali ustvarijo ovire za pravilno delovanje notranjega trga.

(12)

Treba je razjasniti pojem dejanskih tehničnih predpisov. Zlasti določbe, pri katerih se državni organi sklicujejo na tehnične specifikacije ali druge zahteve ali s katerimi spodbujajo njihovo upoštevanje, in določbe, ki se nanašajo na proizvode, pri katerih zaradi javnega interesa sodelujejo državni organi, dajejo takim zahtevam ali specifikacijam bolj zavezujočo naravo, kakor bi jo imele same po sebi.

(13)	Komisiji in državam članicam je treba dati na voljo dovolj časa, da predlagajo spremembe za načrtovani ukrep, da bi odstranile ali zmanjšale kakršne koli ovire, ki bi jih ta ukrep lahko pomenil za prosti pretok blaga.

(14)	Zadevna država članica mora upoštevati te spremembe pri oblikovanju končnega besedila predvidenega ukrepa.

(15)

Notranji trg sam po sebi pomeni, da Komisija, zlasti kadar države članice ne morejo uresničevati načela medsebojnega priznavanja, sprejme zavezujoče akte ali predlaga njihovo sprejetje. Določeno je posebno obdobje začasnega mirovanja zaradi preprečevanja škodljivega vpliva uvajanja nacionalnih ukrepov Evropskega parlamenta in Sveta ali Komisije na sprejetje zavezujočih aktov na istem področju.

(16)	Zadevna država članica morajo v skladu s splošnimi določbami, določenimi v členu 4(3) PEU, izvajanje načrtovanega ukrepa odložiti za toliko časa, da se lahko opravi skupni pregled predlaganih sprememb ali pripravi predlog zavezujočega zakonodajnega akta ali sprejme zavezujoči akt Komisije.

(17)	Zato, da bi se Evropskemu parlamentu in Svetu olajšalo sprejetje ukrepov, države članice ne bi smele sprejeti tehničnih predpisov, potem ko Svet v prvi obravnavi sprejme stališče o predlogu Komisije v zvezi s tem področjem.

(18)	Treba je predvideti stalni odbor, katerega člane imenujejo države članice in katerega naloga je sodelovati s Komisijo pri prizadevanjih za zmanjševanje kakršnih koli škodljivih učinkov za prosti pretok blaga.

(19)	Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenosv nacionalno pravo direktiv, navedenih v delu B Priloge III–

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1.   V tej direktivi naslednji izrazi pomenijo:

(a)	„proizvod“ je kateri koli industrijsko izdelan proizvod in kateri koli kmetijski proizvod, vključno z ribjimi proizvodi;

(b)

„storitev“ katera koli storitev informacijske družbe ali katera koli storitev, ki se običajno opravi odplačno, na daljavo, elektronsko in na zahtevo prejemnika storitev; za namene te opredelitve: (i) „na daljavo“ pomeni, da se storitev opravi, ne da bi bile stranke sočasno navzoče, (ii) „elektronsko“ pomeni, da se storitev pošlje na začetnem kraju in sprejme na cilju z elektronsko opremo za predelavo (skupaj z digitalnim zgoščevanjem) in shranjevanje podatkov ter se v celoti prenaša, pošilja in sprejema po žici, radijsko, z optičnimi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi, (iii) „na zahtevo prejemnika storitev“ pomeni, da se storitev opravlja s prenosom podatkov na posamezno zahtevo; okvirni seznam storitev, ki ne sodijo v to opredelitev, je prikazan v Prilogi I;

(c)

„tehnična specifikacija“ je v dokumentu vsebovana specifikacija, ki določa zahtevane lastnosti proizvoda, kakor so stopnja kakovosti, zmogljivost, varnost ali mere, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preskušanjem in preskusnimi postopki, embalažo, označevanjem ali etiketiranjem in postopki za ugotavljanje skladnosti; izraz „tehnična specifikacija“ vključuje tudi proizvodne metode in postopke, ki se uporabljajo pri kmetijskih proizvodih, kakor je navedeno v členu 38(1), druga alinea, PDEU, proizvode za prehrano ljudi in živali ter zdravila, kakor je določeno v členu 1 Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) , pa tudi proizvodne metode in postopke v zvezi z drugimi proizvodi, kadar ti vplivajo na njihove značilnosti;

(d)

„druge zahteve“ je zahteva za proizvode, ki ni tehnična specifikacija in ki se nanaša na proizvod zaradi varovanja zlasti potrošnikov ali okolja ter vpliva na njegov življenjski cikel, potem ko je bil dan v promet, kakor so pogoji uporabe, predelave, vnovične uporabe ali odlaganja, kadar lahko taki pogoji znatno vplivajo na sestavo ali značilnost proizvoda ali na njegovo trženje;

(e)

„predpis o storitvah“ je splošna zahteva v zvezi z začetkom in nadaljevanjem storitvenih dejavnosti v skladu s točko (b), zlasti določbe, ki se nanašajo na dobavitelja storitev, storitve in prejemnika storitve, razen vseh predpisov, ki niso posebej namenjeni storitvam, opredeljenim v zgoraj navedeni točki; za namene te opredelitve pojmov: (i) se predpis obravnava, kot posebej namenjen storitvam informacijske družbe, kadar je, ob upoštevanju razlogov za njegovo sprejetje in besedila, poseben namen in cilj vseh ali nekaterih posameznih določb predpisa urediti take storitve jasno in z določenim ciljem, (ii) se predpis ne obravnava, kot da je posebej namenjen storitvam informacijske družbe, če vpliva na take storitve le posredno ali postransko;

(f)

„tehnični predpis“ tehnične specifikacije in druge zahteve ali predpisi o storitvah, skupaj z ustreznimi upravnimi določbami, katerih upoštevanje je formalno in dejansko obvezno pri trženju, zagotavljanju storitve, ustanovitvi dobavitelja storitve ali uporabi v državi članici ali njenem večjem delu, pa tudi zakoni in drugi predpisi držav članic, razen tistih, ki so določeni v členu 7 in prepovedujejo proizvodnjo, uvoz, trženje ali uporabo izdelka ali ki prepovedujejo opravljanje ali uporabo storitve ali ustanovitev dobavitelja storitve. Dejanski tehnični predpisi so zlasti: (i) zakoni in drugi predpisi države članice, ki urejajo tehnične specifikacije ali druge zahteve ali predpise o storitvah ali poklicne kodekse ali pravila obnašanja, ki pa se nanašajo na tehnične specifikacije ali druge zahteve ali na predpise o storitvah, skladnost s katerimi ustvarja domnevo o skladnosti z obveznostmi, ki jih nalagajo zgoraj navedeni zakoni in drugi predpisi, (ii) prostovoljni dogovori, pri katerih je pogodbena stranka država in ki v javnem interesu določajo skladnost s tehničnimi specifikacijami ali drugimi zahtevami ali predpisi o storitvah, razen predpisov v zvezi z javnimi naročili, (iii) tehnične specifikacije ali druge predpise o storitvah, povezane z davčnimi ali finančnimi ukrepi, ki s spodbujanjem izpolnjevanja takih tehničnih specifikacij ali drugih predpisov o storitvah vplivajo na porabo izdelkov ali storitev; tehnične specifikacije ali drugi predpisi, povezani z nacionalnimi sistemi socialnega zavarovanja, so izključeni. Sem sodijo tehnični predpisi, ki jih določijo organi, ki jih imenujejo države članice in za katere Komisija sestavi in po potrebi posodablja seznam, v okviru Odbora iz člena 2. Enak postopek se uporabi za spremembo tega seznama;

(g)	„osnutek tehničnega predpisa“ je besedilo tehnične specifikacije ali druge zahteve ali predpisa o storitvah, vključno z upravnimi določbami, ki je sestavljen, z namenom sprejetja v obliki tehničnega predpisa, pri čemer je besedilo v pripravljalni fazi, ko se še vedno lahko bistveno spremeni.

2.   Ta direktiva se ne uporablja za:

(a)	storitve radijskega oddajanja,

(b)	storitve televizijskega oddajanja, ki so zajete v točki (e) člena 1(1) Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6) .

3.   Ta direktiva se ne uporablja za predpise v zvezi z zadevami, ki jih ureja zakonodaja Unije na področju telekomunikacijskih storitev, kot jih opredeljuje Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) .

4.   Ta direktiva se ne uporablja za predpise v zvezi z zadevami, ki jih ureja zakonodaja Unije na področju finančnih storitev, ki jih neizčrpno navaja Priloga II k tej direktivi.

5.   Ta direktiva, razen člena 5(3), se ne uporablja za predpise, ki jih določajo regulirani trgi ali ki so določeni za te trge v skladu z Direktivo 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) ali ki jih določajo drugi trgi ali organi ali so določeni za druge trge ali organe, ki opravljajo funkcijo poravnave ali plačila za te trge.

6.   Ta direktiva ne velja za ukrepe, za katere države članice menijo, da so v okviru Pogodb potrebni za varovanje oseb, zlasti delavcev, pri uporabi izdelkov, če taki ukrepi ne vplivajo na izdelke.

Člen 2

Ustanovi se stalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki, ki jih imenujejo države članice. Stalni odbor lahko zaprosi za pomoč strokovnjake ali svetovalce. Predseduje mu predstavnik Komisije.

Odbor pripravi svoj poslovnik.

Člen 3

1.   Odbor se sestane najmanj dvakrat na leto.

Odbor se sestane v posebni sestavi, da bi pregledal vprašanja v zvezi s storitvami informacijske družbe.

2.   Komisija predloži odboru poročilo o izvajanju in uporabi postopkov, določenih v tej direktivi, ter predstavi predloge za odpravo obstoječih ali pričakovanih ovir v trgovini.

3.   Odbor izrazi svoje mnenje o sporočilih in predlogih, navedenih v odstavku 2, in lahko v zvezi s tem predlaga zlasti, da Komisija:

(a)	v izognitev nastanka ovir v trgovini po potrebi zagotovi, da se o ustreznih ukrepih najprej odločijo zadevne države članice;

(b)	sprejme vse potrebne ukrepe;

(c)	določi področja, na katerih se uskladitev zdi potrebna, in se po potrebi loti ustrezne uskladitve na danem področju.

4.   Odbor se mora posvetovati s Komisijo:

(a)	pri odločanju o dejanskem sistemu, po katerem se opravlja izmenjava informacij, določena v tej direktivi, kakor tudi pri njegovih morebitnih spremembah;

(b)	pri pregledovanju delovanja sistema, določenega v tej direktivi.

5.   Komisija se lahko posvetuje z odborom o vsakem predhodnem osnutku tehničnega predpisa, ki ga prejme Komisija.

6.   Kakršno koli vprašanje v zvezi z izvajanjem te direktive se lahko predloži odboru na željo njegovega predsednika ali države članice.

7.   Postopki odbora in podatki, ki se mu predložijo, so zaupni.

Vendar pa se lahko odbor in državni organi, da bi dobili strokovno mnenje, posvetujejo s fizičnimi ali pravnimi osebami, vključno z osebami v zasebnem sektorju, če so sprejeti potrebni varnostni ukrepi.

8.   Glede predpisov o storitvah se lahko Komisija in odbor posvetujeta s fizičnimi ali pravnimi osebami iz gospodarskih ali akademskih krogov, in kadar je mogoče, predstavniškimi organi, ki lahko dajo strokovno mnenje o družbenih in socialnih ciljih in posledicah kakršnega koli osnutka predpisa o storitvah, ter upoštevata njihovo mnenje, kadarkoli se to od njiju zahteva.

Člen 4

Države članice sporočijo Komisiji vse zahteve, ki so jih v skladu s členom 5(1) posredovale institucijam za standardizacijo, za pripravo tehničnih specifikacij ali standarda za določen proizvod z namenom uzakonitve tehničnega predpisa za takšne proizvode kot osnutka tehničnega predpisa in pojasnijo razloge za njihovo uzakonitev.

Člen 5

1.   Države članice v skladu s členom 7 takoj sporočijo Komisiji vsak osnutek tehničnega predpisa, razen kadar gre le za prenos celotnega besedila mednarodnega ali evropskega standarda, ko zadostujejo podatki v zvezi z ustreznim standardom. Komisiji navedejo tudi razloge, na podlagi katerih je uzakonitev takega tehničnega predpisa potrebna, če ti niso že jasno razvidni v osnutku.

Kadar je primerno in če še ni poslano s predhodnim sporočilom, države članice hkrati sporočijo besedilo temeljnih zakonskih in drugih predpisov, ki jih predvsem in neposredno zadeva, če je poznavanje takega besedila potrebno, da bi se ugotovile posledice osnutka tehničnega predpisa.

Države članice ponovno sporočijo osnutek po prvem in drugem pododstavku tega odstavka pogojih, če ga spremenijo tako, da znatno spremenijo njegovo področje uporabe, skrajšajo prvotno predvidene roke za izvajanje, dodajajo specifikacije ali zahteve ali poostrijo sedanje specifikacije in zahteve.

Brez poseganja v določbe Naslova VIII Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta (9), kadar je namen osnutka zlasti omejiti trženje ali uporabo kemijske snovi, pripravka ali proizvoda zaradi zdravja ljudi ali varstva potrošnikov ali okolja, države članice pošljejo tudi povzetek vseh ustreznih podatkov o tej snovi, pripravku ali izdelku in o znanih in razpoložljivih nadomestkih ali sklicevanja nanje, kadar so taki podatki na voljo, ter sporočijo pričakovani učinek ukrepa na zdravje ljudi in varstvo potrošnikov in okolja skupaj z analizo nevarnosti, primerno opravljeno v skladu z načeli iz dela oddelka II.3 Priloge XV Uredbe (ES) št. 1907/2006 .

Komisija nemudoma uradno obvesti druge države članice o osnutku in vseh dokumentih, ki jih je prejela; da bi pridobila mnenje, lahko ta osnutek predloži tudi odboru iz člena 2 in, kadar je primerno, odboru, pristojnemu za to področje.

V zvezi s tehničnimi specifikacijami ali drugimi zahtevami ali predpisi o storitvah, navedenimi v točki (iii) drugega pododstavka točke (f) odstavka 1 člena 1, lahko pripombe ali podrobna mnenja Komisije ali držav članic zadevajo le vidike, ki bi lahko ovirali trgovino ali pri predpisih o storitvah prost pretok storitev ali pravico do ustanavljanja in delovanja dobaviteljev storitev, ne pa proračunskih ali finančnih vidikov ukrepa.

2.   Komisija in države članice lahko pošljejo pripombe državi članici, ki je poslala osnutek tehničnega predpisa. Slednja te pripombe čim bolj upošteva pri poznejši pripravi tehničnega predpisa.

3.   Države članice brez odloga sporočijo Komisiji dokončno besedilo tehničnega predpisa.

4.   Informacije, ki se predložijo v skladu s tem členom, niso zaupne, razen če tako željo izrazi priglasitvena država članica. Za vsako tako željo je treba navesti razloge.

V takih primerih lahko odbor iz člena 2 in državni organi zaprosijo za strokovni nasvet fizičnih ali pravnih oseb v zasebnem sektorju, če so sprejeti potrebni varnostni ukrepi.

5.   Kadar osnutki tehničnih predpisov sestavljajo del ukrepov, ki jih je treba sporočiti Komisiji v fazi osnutka, na podlagi drugega akta Unije, lahko države članice to storijo v skladu z odstavkom 1 tega drugega pravnega akta, če formalno navedejo, da je navedeno sporočilo tudi sporočilo za namene te direktive.

Če se v skladu s to direktivo Komisija ne odzove na osnutek tehničnega predpisa, to ne posega v nobeno odločbo, ki bi lahko bila sprejeta v skladu z drugimi akti Unije.

Člen 6

1.   Države članice preložijo sprejetje osnutka tehničnega predpisa za tri mesece od dneva, ko Komisija prejme sporočilo, navedeno v členu 5(1).

2.   Države članice odložijo:

—	sprejetje osnutka tehničnega predpisa v obliki prostovoljnega dogovora v smislu točke (ii) drugega pododstavka točke (f) člena 1(1), za štiri mesece,

—	sprejetje kakršnega koli drugega osnutka tehničnega predpisa (razen osnutkov predpisov o storitvah), brez poseganja v odstavke 3, 4 in 5, za šest mesecev,

od dneva, ko Komisija prejme sporočilo iz člena 5(1), če Komisija ali druga država članica v treh mesecih po zgoraj navedenem dnevu poda podrobno mnenje, da bi lahko predvideni ukrep ustvaril ovire za prost pretok blaga na notranjem trgu;

—

brez poseganja v odstavka 4 in 5 za štiri mesece preložijo sprejetje kakršnega koli osnutka predpisa o storitvah od dneva, ko Komisija prejme sporočilo iz člena 5(1), če Komisija ali druga država članica v treh mesecih od zgoraj navedenega dneva poda podrobno mnenje, da bi lahko predvideni ukrep ustvaril ovire v prostem pretoku storitev ali svobodi ustanavljanja in delovanja dobaviteljev storitev na notranjem trgu.

Kar zadeva osnutke predpisov o storitvah, podrobna mnenja Komisije ali držav članic ne smejo zadevati katerega koli ukrepa kulturne politike, zlasti na avdiovizualnem področju, ki ga države članice lahko sprejmejo v skladu z zakonodajo Unije ob upoštevanju njihove jezikovne raznolikosti, posebnih državnih in regionalnih značilnosti ter kulturne dediščine.

Zadevna država članica sporoči Komisiji, kakšen ukrep predlaga v zvezi z zgoraj omenjenimi mnenji. Komisija pošlje pripombe o teh predlogih.

V zvezi s predpisi o storitvah zadevna država članica obrazloži, kadar je primerno, zakaj ni mogoče upoštevati podrobnih mnenj.

3.   Razen osnutkov predpisov o storitvah države članice preložijo sprejetje osnutka tehničnega predpisa za 12 mesecev od dneva, ko Komisija prejme sporočilo iz člena 5(1), če v treh mesecih po tem datumu Komisija izjavi, da namerava predlagati ali sprejeti direktivo, uredbo ali sklep o tej zadevi v skladu s členom 288 PDEU.

4.   Države članice odložijo sprejetje osnutka tehničnega predpisa za 12 mesecev od dneva, ko Komisija sprejme sporočilo, navedeno v členu 5(1), če v treh mesecih po zgoraj navedenem dnevu Komisija izjavi, da je ugotovila, da se osnutek tehničnega predpisa nanaša na področje, ki je obravnavano v predlogu za direktivo, uredbo ali sklep, predstavljenim Evropskemu parlamentu in Svetu skladno s členom 288 PDEU.

5.   Če Svet sprejme stališče v prvi obravnavi med obdobjem mirovanja, ki je navedeno v odstavkih 3 in 4, se to obdobje v skladu z odstavkom 6 podaljša na 18 mesecev.

6.   Obveznosti, navedene v odstavkih 3, 4 in 5, prenehajo:

(a)	kadar Komisija obvesti države članice, da ne namerava več predlagati ali sprejeti zavezujočega akta;

(b)	kadar Komisija obvesti države članice o preklicu svojega osnutka ali predloga;

(c)	kadar Komisija ali Evropski parlament in Svet sprejmejo zavezujoči akt.

7.   Odstavki od 1 do 5 se ne uporabljajo, kadar:

(a)

mora država članica zaradi nujnih razlogov, ki jih povzročijo resne in nepredvidljive okoliščine v zvezi z zaščito javnega zdravja ali varnosti, zaščito živali ali ohranitvijo rastlin, zaradi predpisov o storitvah in tudi javne politike, zlasti zaščite mladoletnikov, pripraviti tehnične predpise v zelo kratkem času, da bi jih lahko takoj sprejela in uveljavila, pri čemer niso mogoči kakršni koli posveti;

(b)	mora država članica zaradi nujnih razlogov, ki jih povzročijo resne okoliščine v zvezi z zaščito varnosti in neokrnjenosti finančnega sistema, zlasti zaščito deponentov, vlagateljev in zavarovanih oseb, takoj sprejeti in izvajati predpise o finančnih storitvah.

Država članica v sporočilu iz člena 5, navede razloge za nujnost sprejetih ukrepov. Komisija čim prej predstavi svoja stališča o sporočilu. Kadar se ta postopek neprimerno uporabi, Komisija sprejme ustrezne ukrepe. Komisija sproti obvešča Evropski parlament.

Člen 7

1.   Člena 5 in 6 ne veljata za zakone in druge predpise držav članic ali prostovoljne dogovore, s katerimi države članice:

(a)	usklajujejo z zavezujočimi predpisi Unije, kar ima za posledico sprejetje tehničnih specifikacij ali predpisov o storitvah;

(b)	izpolnjujejo obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, katerih posledica je sprejetje skupnih tehničnih specifikacij ali predpisov o storitvah v Uniji;

(c)	se sklicujejo na zaščitne klavzule, določene v zavezujočih aktih Unije;

(d)	uveljavljajo odstavek 1 člena 12 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/95/ES (10);

(e)	se omejujejo na izvajanje sodbe Sodišča Evropske unije;

(f)	se omejijo na spreminjanje tehničnih predpisov v smislu točke (f) člena 1(1) v skladu z zahtevo Komisije, da bi odstranile ovire v trgovini ali pri predpisih o storitvah ovire v prostem pretoku storitev ali svobodi ustanavljanja dobaviteljev storitev.

2.   Člen 6 ne velja za zakone in druge predpise držav članic, ki prepovedujejo proizvodnjo, če ne ovirajo prostega pretoka izdelkov.

3.   Odstavki od 3 do 6 člena 6 se ne uporabljajo za prostovoljne dogovore iz točke (ii) drugega pododstavka točke (f) člena 1(1).

4.   Člen 6 se ne uporablja za tehnične specifikacije ali druge zahteve ali predpise o storitvah iz točke (iii) drugega pododstavka točke (f) člena 1(1).

Člen 8

Komisija vsaki dve leti poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o rezultatih uporabe te direktive.

Komisija letne statistične podatke o prejetih uradnih obvestilih objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 9

Države članice se v sprejetem tehničnem predpisu sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njeni uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 10

Direktiva 98/34/ES, kakor je bila spremenjena z akti iz Dela A Priloge III se razveljavi brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, navedenih v Delu B Priloge III razveljavljene direktive in v Delu B Priloge III te direktive.

Sklici na razveljavljeno direktivo, se upoštevajo kot sklici na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz PrilogeIV.

Člen 11

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 12

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

---

(1)  Mnenje z dne 14. julija 2010 (UL C 44, 11.2.2011, str. 142) in mnenje z dne 26. februarja 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 15. aprila 2014.

(3)  Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L 204, 21.7.1998, str. 37).

(4)  Glej Prilogo III, Del A.

(5)  Direktiva 2001/83/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini. (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).

(6)  Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).

(7)  Direktiva evropskega parlamenta in sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (UL L 108, 24.4.2002, str. 33).

(8)  Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).

(9)  Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

(10)  Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (UL L 11, 15.1.2002, str. 4).