13.7.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 201/8

(1)

S sprejetjem sklepa so zaveze, ki so jih predlagala podjetja Air Canada (AC), United Airlines, Inc. (UA) (2) in Deutsche Lufthansa AG (LH) (skupaj „stranke“) v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1/2003 v postopku iz člena 101 Pogodbe, postale zavezujoče. Sklep se nanaša na sporazum (sporazum A++), sklenjen med strankami v zvezi z ustanovitvijo skupnega podjetja z delitvijo prihodkov (skupno podjetje A++), ki med drugim zajema vse storitve letalskega prevoza potnikov za navedene stranke na progah med Evropo in Severno Ameriko.

(2)

Komisija je 8. aprila 2009 uvedla formalni postopek z namenom sprejetja sklepa v skladu s poglavjem III Uredbe (ES) št. 1/2003. Komisija je 10. oktobra 2012 sprejela predhodno oceno.

(3)

Stranke so 11. decembra 2012 predlagale zaveze, da bi odpravile predhodne pomisleke Komisije na zadevnem trgu. V skladu s členom 27(4) Uredbe (ES) št. 1/2003 je bilo 21. decembra 2012 v Uradnem listu Evropske unije objavljeno obvestilo s povzetkom zadeve in predlaganih zavez ter pozivom zainteresiranim tretjim osebam, naj podajo svoje pripombe. Po predložitvi pripomb tretjih oseb so stranke 15. maja 2013 predložile podpisano različico končnih zavez.

(4)

Komisija se je 7. maja 2013 posvetovala s Svetovalnim odborom za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje, ki je izdal pozitivno mnenje. Pooblaščenec za zaslišanje je 8. maja 2013 izdal končno poročilo.

(5)

Komisija je v svoji predhodni oceni z dne 10. oktobra 2012 izrazila predhodne pomisleke o tem, da bi sodelovanje strank v skladu s sporazumom A++ za cilj in posledico lahko imelo omejevanje konkurence na trgu višjega cenovnega razreda (3) na progi Frankfurt–New York.

(6)

Komisija je zavzela predhodno stališče, da je sporazum A++ že po svoji naravi namenjen omejevanju konkurence in kaže tak potencial. Razlog za to je, da je sodelovanje strank v skupnem podjetju A++ povsem izključilo konkurenco med temi strankami, kar zadeva glavne parametre konkurence, kot sta cena in zmogljivost. Znotraj skupnega podjetja za trženje ne glede na to, kateremu članu pripada letalo, in za delitev prihodkov so ločene spodbude partnerskih letalskih prevoznikov na čezatlantskih progah nadomestili skupni interesi in koristi, ki izhajajo iz skupnega podjetja.

(7)

Komisija je prav tako predhodno ocenila, da je sodelovanje strank v okviru sporazuma A++ privedlo do znatnih negativnih posledic za potnike v višjem cenovnem razredu na progi Frankfurt–New York, saj konkurence, ki je obstajala med podjetjema LH in CO pred sodelovanjem v okviru skupnega podjetja A++, zaradi precejšnjih ovir za vstop in širitev najverjetneje ne bo nadomestila konkurenca, ki bi jo izvajali konkurenti strank.

(8)

Zato je bilo v skladu s predhodnim stališčem Komisije sodelovanje med strankami v okviru sporazuma A++, kar zadeva potnike v višjem cenovnem razredu na progi Frankfurt–New York, nezdružljivo s členom 101(1) Pogodbe.

(9)

Stranke so zatrjevale, da sporazum A++ zagotavlja učinkovitost tako za potnike, ki potujejo na zadevni progi, kot tudi za potnike na povezovalnih letih, ki imajo zadevno progo za cilj in izhodišče. Komisija se je odločila, da razširi preizkus na učinkovitost zunaj trga, kakor je določena v odstavku 43 smernic o uporabi člena 101(3) Pogodbe. V okviru tega razširjenega preizkusa se v presoji konkurenčnosti učinkovitost zunaj trga na povezanih trgih lahko upošteva, v kolikor koristi istim potrošnikom, ki jim sodelovanje povzroča škodo. Ta presoja zato ne vključuje presojanja škode za eno skupino uporabnikov v primerjavi s koristmi za drugo skupino uporabnikov.

(10)

V okviru razširjenega preizkusa bi morali stranki najprej dokazati, da obstaja povezava med zadevno progo in povezovalnimi leti, ki imajo to progo za cilj ali izhodišče. Treba je dokazati precejšnjo stopnjo prekrivanja skupin potrošnikov, ki potujejo na zadevni progi in na povezovalnih letih, ki imajo to progo za cilj ali izhodišče, pa tudi, da med temi progami obstaja dvostranski tok, ki povečuje učinkovitost. Drugič, stranke bi morale količinsko opredeliti povečanje učinkovitosti na povezovalnih letih, ki imajo zadevno progo za cilj in izhodišče, za tiste potrošnike, ki prav tako potujejo na zadevni progi. Nazadnje, treba je preveriti, ali učinkovitost iz navedb strank (tako tržna učinkovitost kot tudi učinkovitost zunaj trga) izpolnjuje vse druge pogoje iz člena 101(3) Pogodbe, ki se nanašajo na povečanje učinkovitosti, pravičen delež koristi za potrošnike, nujnost omejitev in odsotnost možnosti za izključitev konkurence.

(11)

Vendar pa je bilo po presoji povečanja učinkovitosti, kakor so ga stranke predstavile v okviru razširjenega preizkusa, ugotovljeno, da v skladu s členom 101(3) Pogodbe stopnja dokazane učinkovitosti (tržne učinkovitosti in učinkovitosti zunaj trga) verjetno ne bo zadostna, da bi odtehtala verjetne pomembne negativne učinke, ki izhajajo iz omejevanja konkurence v skladu s členom 101(1) Pogodbe.

(12)

Stranke so 11. decembra 2012 predlagale zaveze, da bi odpravile predhodne pomisleke Komisije v zvezi s potniki v višjem cenovnem razredu na progi Frankfurt–New York. Stranke predlagajo:

(13)

Stranke so predlagale tudi, da bodo določile pooblaščenca za spremljanje izpolnjevanja zavez. Če bi med novim ponudnikom na trgu in strankami prišlo do nesoglasij glede zavez, stranke predlagajo postopek reševanja sporov, v katerem bo o pogojih v končni fazi odločalo arbitražno sodišče.

(14)

V odgovor na pripombe, ki izhajajo iz preizkusa trga, so stranke 15. maja 2013 predložile podpisano različico končnih zavez. Poleg nekaterih tehničnih prilagoditev in pojasnil se te revidirane zaveze od prvotno predlaganih zavez razlikujejo zlasti v zvezi z obsegom zavez iz posebnih dogovorov o porazdelitvah deležev za prevoze. Obseg zavez je bil iz petnajstih razširjen na dvajset prog, na katerih bodo stranke konkurentom pod določenimi pogoji ponudile dostop do svojih povezovalnih letov.

(15)

Zaveze v svoji končni obliki zadoščajo za odpravo predhodnih pomislekov Komisije iz predhodne ocene in niso nesorazmerne. Zaveze olajšujejo vstop konkurentov na progo Frankfurt–New York ali njihovo širitev na tej progi, kar zadeva potnike v višjem cenovnem razredu, tako da znižujejo ovire za vstop ali širitev, pa tudi krepijo obstoječe storitve konkurentov. Namen teh zavez je konkurentom zagotoviti izboljšan dostop do povezovalnih letov in možnost, da s strankami sklenejo sporazume o združljivosti prevoznin in sporazume o sodelovanju v zvezi s programi za potnike, ki pogosto letijo.

(16)

Komisija meni, da je obseg končnih zavez v zvezi s sloti zadosten in primeren, s čimer bodo ti dovolj učinkoviti in privlačni, kar bo pripomoglo k temu, da se dejansko uveljavijo. To velja zlasti v povezavi z drugimi elementi končnih zavez, kot so sporazumi o združljivosti prevoznin in posebni dogovori o porazdelitvah deležev za prevoze. Zaveza o združljivosti prevoznin bo omilila prikrajšanost konkurentov v primerjavi s strankami zaradi pogostosti letov, tako da bo tem konkurentom omogočeno, da ponudijo več kombiniranih letov. S tem bodo storitve konkurentov postale bolj privlačne za potnike v višjem cenovnem razredu, kar bo izboljšalo dolgoročno vzdržnost obstoječih konkurentov in znižalo ovire za vstop novih konkurentov. Zaveza v zvezi s posebnimi dogovori o porazdelitvah deležev za prevoze bo novim ponudnikom na trgu pod ugodnimi pogoji omogočila nujni dostop do povezovalnih letov strank na obeh koncih proge. Zmanjšala bo prednosti vozlišča, ki jih imajo stranke v primerjavi z novimi ponudniki na trgu, s čimer bodo konkurenti deležni spodbude pri vstopu.

(17)

S sprejetjem sklepa so zaveze, ki so jih zadevna podjetja predlagala, za ta podjetja postale zavezujoče.

(18)

Komisija meni, da ob upoštevanju končnih zavez, ki so jih stranke predlagale, ni več razlogov za ukrepanje. Sklep bo zavezujoč za obdobje desetih let od datuma njegovega sprejetja.