12.6.2013

SL

Uradni list Evropske unije

C 166/8

---

Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

2013/C 166/05

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila  (2)

„STAKLIŠKĖS“

ES št.: LT-PGI-0005-0819-27.07.2010

ZGO ( X ) ZOP ( )

1.   Ime

„Stakliškės“

2.   Država članica ali tretja država

Litva

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.8

Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

Medica „Stakliškės“ je bistra alkoholna pijača jantarne barve, izdelana na tradicionalen način z naravno fermentacijo medenega mošta z rastlinskimi dodatki (hmeljem, lipovim cvetjem, brinovimi jagodami). Pijača ima zaradi medu ter zelišč in začimb značilen izrazit okus po medu z rahlim sladko-kislim priokusom in pikantno aromo. Ves etanol, vsebovan v medici, je pridobljen izključno z naravno fermentacijo. Pri proizvodnji te pijače se ne uporabljajo sladkor ali druga sladila, barvila, arome ali konzervansi niti se ne dodaja etanol za popravljanje vsebnosti alkohola.

Fizikalno-kemične lastnosti medice „Stakliškės“:

—	vsebnost etanola – 12 ± 1 vol. %,

—	vsebnost sladkorja – 160 ± 8 g/dm3,

—	titracijske kisline, izražene kot citronska kislina – 7 ± 0,5 g/dm3,

—	skupni ekstrakt – 180 ± 8 g/dm3,

—	hlapne kisline, izražene kot ocetna kislina – ne več kot 1,5 g/dm3,

—	vsebnost železa ne sme presegati 10 mg/dm3,

—	skupna vsebnost žveplovega dioksida in sulfita ne sme presegati 200 mg/dm3.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode)

Surovine:

—

voda,

—	naravni med, ki izpolnjuje naslednje zahteve: — delež reducirajočega sladkorja (skupaj fruktoze in glukoze): ni manjši kot 60 g/100 g, — vsebnost saharoze: ni večja kot 5 g/100 g, — vsebnost vode: ni večja kot 20 %, — diastazno število (lestvica Schade): najmanj 8,

—	pivske kvasovke spodnjega vrenja v koncentraciji do 5 % mošta;

—	zelišča/začimbe (3,5 g/liter): — hmelj, — lipovo cvetje, — brinove jagode.

Medeni mošt „Stakliškės“ se pripravlja z mešanjem enakih masnih deležev medu in vode, tj. enega dela medu na en del vode.

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

—

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

I.	Raztapljanje medu, pretakanje tekočega medu ter odstranitev ostankov in nečistoč.

II.	Prevrevanje hmelja in drugih zelišč/začimb; hlajenje, precejanje in odmerjanje prevretka.

III.	Točenje tekočega medu, potrebne količine vode in prevretka v kotel za pasterizacijo. Pasterizacija medenega mošta.

IV.	Točenje in ohlajanje medenega mošta.

V.	Fermentacija medenega mošta.

VI.	Bistrenje medice.

VII.	Zorenje medice, ki traja vsaj devet mesecev.

VIII.

Filtriranje in stekleničenje medice.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.

Medico „Stakliškės“ je treba pretočiti v steklene, keramične ali druge posode različnih oblik in prostornin, ki se prodajajo kot spominki, takoj po zorenju in filtraciji, saj bi lahko izpostavljenost zraku med prevozom ali začasnim skladiščenjem povzročila tveganje oksidacije, ki bi škodljivo vplivala na posebne organoleptične lastnosti proizvoda. Poleg tega bi izpostavljenost zraku omogočila onesnaženje z ocetnokislinskimi bakterijami ali drugimi mikroorganizmi, kar bi povzročilo fermentacijo, ki bi škodila proizvodu.

3.7   Posebna pravila za označevanje

—

4.   Kratka opredelitev geografskega območja

Geografsko območje zajema občino Stakliškės.

5.   Povezanost z geografskim območjem

5.1   Posebnosti geografskega območja

Geografska označba „Stakliškės“ nosi ime mesta, v katerem se medica proizvaja. Mesto leži v kotlini, ki jo obkrožajo hribi in gozdovi. Tam so razmere ugodne za čebelarstvo in pridelavo drugih surovin, ki se uporabljajo v proizvodnji medice, saj so na 60 % površine kmetijska zemljišča, 23 % gozdovi, preostalih 17 % pa pokriva voda ali se uporabljajo za druge namene.

Zgodovina

Mesto Stakliškės je bilo prvič omenjeno leta 1375 v kronikah tevtonskega viteškega reda in izhaja iz besede „Stokielyšek“. Legenda pravi, da se je med lovom nekaj gospodov sprlo o tem, kdo lahko popije 100 kozarcev medice. Eden od njih je spil vseh sto kozarcev in navdušeno zavpil „Stokielyšek“ („sto kozarcev“), kraj pa je tako dobil ime Stokielyček oziroma Stakliškės.

Prve pisne informacije o uživanju medice v baltski deželi je mogoče najti v zapisu Wulfstanovega potovanja, ki sega približno v leto 890. Ta popotnik in trgovec je obiskal dežele vzdolž obale Baltskega morja, kjer se je na lastne oči prepričal o obilici medu in tem, da se uporablja za pripravo pijače. Kralji in plemstvo so uživali kobilje mleko, revni ljudje in sužnji pa so pili medico. Baltsko ljudstvo ni varilo piva, ker je imelo medice na pretek. Na začetku 14. stoletja je Peter iz Duisburga, kronist tevtonskega viteškega reda, zapisal, da so predniki Litovcev pili navadno vodo, medeno vino – znano kot medica – in kobilje mleko, vendar nikoli niso pili pijače, ki ni bila posvečena.

Medica je postala nekakšna legenda, ki so jo na začetku 20. stoletja poskusili oživiti, vendar se je šele po drugi svetovni vojni Aleksandras Sinkevičius, proizvodni inženir iz obrata za izdelavo medice v Stakliškėsu, lotil ponovnega ustvarjanja recepta za medico, ki so jo v preteklosti (od 15. do 18. stoletja) izdelovali iz divjega medu ter različnih zelišč in začimb, in se odločil oživiti proizvodnjo tradicionalne, naravne medice brez žganja, ki je takrat niso več proizvajali niti v Litvi niti v sosednjih državah.

V takratnem družbenem sistemu je moral Aleksandras Sinkevičius prehoditi težko pot, preden mu je leta 1957 uspelo pridobiti dovoljenje za proizvodnjo medice. V starem prostoru za vretje pivovarne Stakliškės je bilo 8. septembra 1958 prekuhanih prvih 700 litrov medenega mošta. Od takrat se medica „Stakliškės“ proizvaja industrijsko. Kot pa je Aivaras Ragauskas zapisal v svoji knjigi Aleksandras Sinkevičius (1908–1989), Trečdalis gyvenimo paskirto lietuviškam midui [Aleksandras Sinkevičius (1908–1989), Tretjina življenja, posvečena litovski medici] (Vilna, 2008), „je bilo načrte težko uresničiti. Na primer, leta 1964 je bilo uresničenih le 91 % proizvodnega načrta. Ker ni bilo niti ustrezne proizvodne osnove niti laboratorija, ni bilo lahko zagotoviti dosledno kakovostne medice, še posebej ker veliko ljudi tega prav tako ni znalo.“ Posledično je proizvodnja medice leta 1963 ustvarila velike izgube. Šele 12. januarja 1967 je po dolgotrajnem postopku prilagajanja recepta, razmerja zelišč in začimb ter proizvodnega procesa Aleksandras Sinkevičius v dopisu št. 24 LTSR (arhiv proizvodnje medice v Stakliškėsu) javnemu tožilcu Viktorasu Galinaitisu in drugim javnim uslužbencem napisal naslednje: „V izjemno primitivnih razmerah sem izdelal proizvode, ki jih ni mogoče izdelati v mehaniziranih obratih, zato so tako zelo kakovostni.“

18. januarja 1967 je bil napisan prvi tehnični priročnik za proizvodnjo te medice, v katerem so opisane surovine in celoten proizvodni postopek, leta 1968 pa so bile sestavljene specifikacije, ki jih izpolnjuje tudi še današnja medica „Stakliškės“.

Sloves medice „Stakliškės“ potrjuje nenehno naraščanje povpraševanja po njej, saj je je bilo leta 1977 proizvedenih 60 000 litrov, leta 1978 pa 80 000 litrov. Leta 1989 so bile prve pošiljke izvožene v Združeno kraljestvo in ZDA, zdaj pa se izvaža na Poljsko, v Belgijo, Latvijo, na Kitajsko, v Izrael in druge države.

Tradicionalna metoda proizvodnje medice „Stakliškės“ ter poklicne spretnosti proizvajalcev na tem geografskem območju, ki se prenašajo iz roda v rod, zagotavljajo pristnost te pijače s prefinjenim okusom in aromo, za katero je značilno dolgo zorenje. To dokazujeta dejstvo, da je litovski sklad za kulinarično dediščino leta 2002 medici „Stakliškės“ podelil status kulinarične dediščine in tako potrdil, da je izdelana iz tradicionalnih sestavin in s tradicionalnimi tehnikami, in dejstvo, da ji je ministrstvo za kmetijstvo leta 2010 podelilo certifikat za proizvod nacionalne dediščine, ki potrjuje, da gre za tradicionalni proizvod s stoletja starimi pristnimi tradicionalnimi lastnostmi, sestavo in proizvodnim postopkom.

5.2   Posebnosti proizvoda

Medica „Stakliškės“ ima značilen izrazit okus po medu z rahlo sladko-kislim priokusom in pikantno aromo. To je rezultat skladnega razmerja med sladkorjem in kislino, tradicionalnega načina proizvodnje, ki vključuje dolgotrajno naravno fermentacijo (do 90 dni) in dolgo zorenje (najmanj devet mesecev), ter tradicionalnega recepta, v skladu s katerim se za proizvodnjo medice uporabljajo samo naravni med ter zelišča in začimbe (hmelj, lipovo cvetje, brinove jagode). Medica „Stakliškės“ se razlikuje od drugih vrst medice, ki jo proizvajajo v sosednjih deželah, ker se etanol pridobiva izključno z naravno fermentacijo in se ne popravlja z dodajanjem etanola, med pa se ne sme nadomestiti s sladkorjem, ustreznimi sladili ali medenim destilatom.

Posebnost in ugled proizvoda potrjuje raziskava, ki jo je leta 2007 opravila skupina za tržne analize in raziskave UAB RAIT in je pokazala, da se „Stakliškės“ razlikuje od drugih istovrstnih pijač zaradi visoke kakovosti (kar je potrdilo 70 % anketirancev), dobrega okusa (kar je potrdilo 59 % anketirancev) in zelo prijetne arome (kar je potrdilo 51 % anketirancev). Druge odlike, pogosto pripisane tej pijači, so bile: močan okus (kar je navedlo 39 % anketirancev), privlačna embalaža (kar je navedlo 36 % anketirancev), primerna je za starejše (kar je navedlo 36 % anketirancev) in visoka cena (kar je navedlo 40 % anketirancev).

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

Zaščitena geografska označba za medico „Stakliškės“ temelji na zgodovini proizvoda z značilnostmi, navedenimi v točki 5.2, tradicionalni sposobnosti ljudi za ohranitev posebnih značilnosti proizvodnje in njenem slovesu.

Medica „Stakliškės“ je zaslovela, ker je tradicionalni proizvod. Knjiga Lietuviškas midus (Litovska medica) (Kaunas 1969), ki je bila objavljena leta 1969, opisuje „Stakliškės“ kot „vrsto značilne nacionalne pijače, ki se je pripravljala v daljni preteklosti. Je rahlo alkoholizirana, kiselkasta, vendar zelo dišeča in nežna pijača z majhno vsebnostjo alkohola in veliko vitamini. Ime je dobila po mestu, ki je središče proizvodnje medice v Litvi. Bistra pijača je jantarne barve. Ko se naliva v kozarec, se zdi, kot da se od nje širijo dišeče vonjave po cvetočem travniku.“

Sloves medice „Stakliškės“ ponazarjata zlata medalja, ki jo je dobila na mednarodni razstavi AgroBalt’98, in diploma, prejeta na pokušnji litovskih živil in pijač Degustalit, ki jo je leta 2004 organizirala litovska agencija za regulacijo trga kmetijskih in živilskih proizvodov. Obe priznanji potrjujeta, da je to pijača najboljšega okusa.

Sloves in priljubljenost medice „Stakliškės“ se kaže tudi v pogostih člankih v regionalnem in nacionalnem tisku, informativnih publikacijah in na spletu: „Stakliškių midus“ (Medica Stakliškės) (Mūsų sodai, 1964, št. 5); „Kur Stakliškių auksas ir sidabras“ (Kje sta Stakliškėsova zlato in srebro?) (Švyturys, 1968, št. 24); „Stakliškių midus“ (Medica Stakliškės) (Laisvė, 25. november 1983); „Metai, kaip lietuviškas midus“ (Leto kot litovska medica) (Kooperatininkas, 1988, št. 9); „Stakliškės“ (Šiaurės Atėnai, 2003, št. 646); „AgroBalt: pirmoji lietuviškų maisto produktų ir gėrimų degustacija“ (AgroBalt: prva pokušnja litovskih živil in pijač) (Elta, 9. junij 2004); „ „Ida Basar“ Europos Parlamente išlaikė pirmąjį lietuviškų vaišių egzaminą“ („Ida Basar“ opravila prvi preskus za litovske delikatese v Evropskem parlamentu) (meniu.lt, 11. oktober 2004); „ „Lietuviškas midus“ degtinės gaminti nesirengia“ (Podjetje Lietuviškas midus ne namerava proizvajati vodke) (BNS, 14. april 2006).

Litovci povezujejo ime mesta Stakliškės samo s to pijačo. Medica „Stakliškės“ je imela pomembno vlogo pri ohranjanju litovske identitete v času Sovjetske zveze, danes pa je idealen „ambasador“ Litve v tujini, saj predstavlja Litvo – pri izbiri spominka ali darila iz Litve se ljudje poleg jantarja ali šakotis (tradicionalne litovske sladice) namreč vedno odločijo za to pijačo. Od leta 2011 podjetje UAB Lietuviškas midus izvaja vodene oglede, med katerimi se obiskovalci seznanijo s stoletja starim načinom proizvajanja medice, lahko pa tudi poskusijo in ocenijo to in tudi različne druge pijače. Obiskovalci imajo najraje medico „Stakliškės“ zaradi njenega okusa in imena, ki ga povezujejo s krajem, ki so ga obiskali. Leta 2011 je bilo 1 040 obiskovalcev, leta 2012 pa jih bo že približno 1 800, kar tudi potrjuje sloves medice „Stakliškės“.

Sklic na objavo specifikacije

(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (3))

http://www.zum.lt/l.php?tmpl_into=middle&tmpl_id=2702

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(3)  Prim. opombo 2.

---