This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52013PC0796
Proposal for a REGULATION OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL amending Regulation (EC) No 515/97 of 13 March 1997 on mutual assistance between the administrative authorities of the Member States and cooperation between the latter and the Commission to ensure the correct application of the law on customs and agricultural matters
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje
/* COM/2013/0796 final - 2013/0410 (COD) */
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje /* COM/2013/0796 final - 2013/0410 (COD) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1. OZADJE PREDLOGA 1.1. Splošno ozadje Ukrepanje proti kršitvi carinske zakonodaje je
bistveni del zaščite finančnih interesov Unije in razvoja carinskega
sodelovanja. Carinska zakonodaja se lahko krši s številnimi
praksami, kot so napačen opis uvoženega blaga, da se izkoristijo nižje
dajatve, ali nepravilno deklariranje porekla blaga, da se preprečijo
protidampinške dajatve in/ali kvote količinske omejitve uvoza, ali
nepravilna uporaba tranzitnega sistema, ko je dejansko uvoženo blago
deklarirano za tranzitni postopek in se izogne veljavnim carinam. Za boj proti tem kršitvam carinske zakonodaje
je potrebna obsežna izmenjava informacij v okviru sodelovanja med državami
članicami ter državami članicami in Komisijo. Čeprav je tako
sodelovanje že uspešno, so bila opredeljena številna področja, na katerih
je potrebno dodatno ukrepanje, zlasti v zvezi z delovanjem sistema za
preprečevanje goljufij na carinskem področju in izboljšanjem
obvladovanja tveganja na carinskem področju na nacionalni ravni in ravni
Unije[1]. 1.2. Pravni okvir Glavna pravna instrumenta, ki se uporabljata
za kršitve carinske zakonodaje v tem okviru, sta Uredba (ES) št. 515/97
z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi
držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja
pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje ter Sklep Sveta 2009/917/PNZ
z dne 30. novembra 2009 o uporabi informacijske tehnologije za
carinske namene. Uredba (ES) št. 515/97 obravnava
vprašanja v zvezi s carinsko unijo, ki je področje, na katerem ima EU
izključno pristojnost v skladu s členom 3(1)(a) Pogodbe o
delovanju Evropske unije (PDEU). Sklep Sveta 2009/917/PNZ obravnava zadeve
v zvezi s področjem svobode, varnosti in pravice, ki je v skladu s
členom 4(2)(j) PDEU področje, na katerem si Unija deli
pristojnost z državami članicami. Na podlagi navedenega je Komisija oblikovala
sistem informacijske tehnologije za izvajanje zadevne zakonodaje, in sicer
informacijski sistem za boj proti goljufijam (AFIS), ki vključuje zbirke
podatkov za vprašanja na carinskem področju in vprašanja, povezana s
sodelovanjem na področju kazenskega pregona. 1.3. Posebna vprašanja 1.3.1. Potreba
po obravnavanju vrzeli v obstoječih sistemih za odkrivanje goljufij na
carinskem področju Trgovci, ki zakonito poslujejo v EU,
morajo spoštovati različne dajatve, davke, tečaje in količinske
omejitve. Finančne ugodnosti, ki nastanejo zaradi preprečevanja teh
stroškov, so spodbuda za izvajanje goljufij, kot so nepravilno deklariranje
porekla blaga, napačen opis blaga in nepravilna uporaba tranzitnega
sistema. Tveganje je še večje, saj obstoječi sistemi za odkrivanje
goljufij na carinskem področju še niso dovolj razviti, sredstva za
preverjanje pravega porekla uvoženega blaga pa so zdaj omejena. Cariniki zlasti
ne morejo preveriti, ali je deklarirano poreklo blaga skladno s potjo
zabojnika, v katerem se prevaža blago. Informacije o premikih zabojnikov (CSM –
Container Status Messages (sporočila o statusu zabojnikov)) se obravnavajo
za ključne pri odkrivanju primerov nepravilnega deklariranja porekla. Sedanji
sistem za ugotavljanje napačnega opisa blaga je prav tako nezadovoljiv.
Carinski organi sumljive primere v tem okviru odkrivajo na podlagi obvestil, ki
jih lahko prejmejo od različnih virov (na primer drugih carinskih organov
ali gospodarskih subjektov), in analize tveganja, ki temelji na omejenih
podatkih. Največja pomanjkljivost tega postopka je, da nadzor še vedno ni
dovolj ciljno usmerjen, saj temelji na analizah omejenih podatkov. Podobno
obstajajo vrzeli v sistemu za ugotavljanje nepravilne uporabe tranzitnega
sistema. Postopek, ki se zdaj uporablja za preverjanje blaga v tranzitu,
sestavljajo pregled dokumentacije in fizične kontrole. Vendar
učinkovitost in uspešnost navedenih metod omejujejo razpoložljiva sredstva
ter omejitve pri področju uporabe in kakovosti razpoložljivih podatkov za
avtomatizirano analizo tveganja in ciljno usmerjanje kontrol. Za
učinkovito osredotočanje na primere nepravilnega deklariranja
porekla, napačnega opisa blaga in nepravilne uporabe tranzitnega sistema
je ustrezno, da se uporabljajo avtomatizirane in znanstvene metode analize
tveganj za odkrivanje sumljivih pošiljk. Komisija meni, da se te metode lahko
učinkovitejše in uspešnejše izvajajo, če jih podpira
sistematična razpoložljivost visokokakovostnih in pravočasnih
podatkov o sporočilih o statusu zabojnikov, uvozu, izvozu in tranzitu na
nacionalni ravni in ravni EU. 1.3.2. Potreba po okrepitvi
obvladovanja tveganja na carinskem področju in varnosti dobavne verige na
nacionalni ravni in ravni EU Za potrebo po vzpostavitvi enakovredne ravni
carinskih kontrol za blago, uvoženo v carinsko območje Unije oziroma
izvoženo iz njega, se šteje, da skupaj s potrebo po uvedbi okvira za
obvladovanje tveganja za celotno Unijo podpira skupni pristop. V tem okviru
Uredba (ES) št. 648/2005, ki spreminja carinski zakonik Skupnosti,
zagotavlja skupni okvir za obvladovanje tveganja, ki ga izvajajo Komisija in
države članice. Komisija je v svojem Sporočilu o obvladovanju
tveganja na carinskem področju in varnosti dobavne verige[2] opredelila številne strateške izzive pri izvajanju. Zlasti so pomembne
težave, ki jih povzročajo vrzeli v razpoložljivosti in kakovosti podatkov
za preverjanje tveganj v zvezi z varnostjo in varovanjem pred prihodom. V
sporočilu je izpostavljeno, da je „[p]omembna prednostna naloga [...], da
trgovci organom, vključenim v obvladovanje tveganja na ustrezni ravni,
zagotovijo kakovostne podatke oz. dostop do njih.“ V tem okviru lahko zbiranje
sporočil o statusu zabojnikov in njihova vključitev v analizo
tveganja pred prihodom bistveno prispevata k splošni krepitvi varnosti dobavne
verige ter delu Komisije in držav članic pri obvladovanju tveganj iz
člena 4(25) carinskega zakonika Skupnosti, vključno z grožnjami,
ki jih predstavljajo varstvu in varnosti Unije, javnemu zdravju, okolju in
potrošnikom. 1.3.3. Potreba po obravnavi zamud pri
preiskavah OLAF Zaradi nedavne uvedbe
e-carine dokumentov o uvozni in izvozni deklaraciji (račun, potrdilo o
poreklu itn.) ne hranijo več carinske uprave, temveč gospodarski
subjekti. Pomembno je, da OLAF te dokumente pogosto potrebuje za izvajanje
svojih preiskav. Sedanji postopek urada OLAF za pridobivanje navedenih
dokumentov je, da pošlje zahtevek državam članicam. Vendar je tak sistem
neučinkovit, saj države članice, kot že omenjeno, zadevnih informacij
nimajo več v lasti in jih morajo zato najprej zahtevati od gospodarskih
subjektov, šele nato jih lahko posredujejo Komisiji. To pomeni izgubo
časa, preden so dokumenti na voljo uradu OLAF. V pravnem okviru zdaj ni
določbe, ki bi se lahko uporabila za pospešitev postopkov v zvezi s
preiskavami OLAF. 1.3.4. Potreba
po pojasnitvi možnosti omejevanja vidljivosti podatkov
Informacijski sistem AFIS se zdaj ne uporablja dovolj, saj države
članice ne morejo izbrati potencialnih uporabnikov informacij, ki jih
vnesejo v sistem. Posledično zaščita finančnih interesov Unije
in carinsko sodelovanje ne dosegata optimalne ravni in sta nepotrebno ovirana. Zato obstaja potreba po tehnični pojasnitvi, da se podatki, ki
jih lastniki vnesejo, lahko omejijo na določene uporabnike. Določba v
uredbi, ki bi jasno omogočala lastnikom podatkov, da omejijo vidljivost na
določene uporabnike, bi bistveno povečala izmenjavo informacij in
dodatno izboljšala možnost preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja
goljufij na carinskem področju. Poleg tega omejena vidljivost varuje
zaupnost in tako izboljšuje raven zaupanja v sistem. Možnost zaščite
občutljivih podatkov bi povečala pripravljenost posredovanja informacij
v okviru sistema AFIS. Poleg tega bi možnost omejevanja vidljivosti
Komisiji omogočila, da izboljša upravljanje podatkov ter tako shranjuje,
posodablja in išče informacije, ki so se do zdaj le izmenjevale. 1.3.5. Potreba
po racionaliziranem nadzoru varstva podatkov V skladu z veljavno zakonodajo revizije izvajata
dva različna organa (tj. evropski nadzornik za varstvo podatkov (v
nadaljnjem besedilu: ENVP) in carinski skupni nadzorni organ). Obstajajo
primeri, ko se zaradi pomanjkanja sodelovanja med tema organoma
priporočila razlikujejo, posledica česar je neučinkovita raba
sredstev Komisije in držav članic. Proces izvajanja je daljši, saj je
treba upoštevati tako priporočila ENVP kot carinskega skupnega
nadzornega organa. To povzroča neučinkovitost in ustvarja dodatne
stroške v smislu časa in sredstev. Izvajanje priporočil se lahko
nadaljuje tudi leto po reviziji. Zato je potrebno tesnejše sodelovanje med tema
nadzornima organoma. Drugo vprašanje na področju varstva
podatkov, ki ga je treba dodatno pojasniti, je odgovornost za tehnične
sisteme, ki jih je Komisija vzpostavila na podlagi Uredbe (ES) št. 515/97.
Komisija zdaj s tehničnimi sistemi državam članicam zagotavlja
tehnično pomoč, usposabljanje, komunikacijske dejavnosti in drugo
operativno podporo. Vendar odgovornost za nadzor varstva podatkov v zvezi z
navedenimi tehničnimi sistemi ni posebej dodeljena. Zato predlog
pojasnjuje pristojnost ENVP. 1.3.6. Potreba
po pojasnitvi dopustnosti dokazov, zbranih v okviru
medsebojne pomoči Zdaj se državni tožilci obotavljajo pri
uporabi dokumentov, ki so jih pridobili prek kanalov medsebojne pomoči,
kot dokazov v kazenskih postopkih, saj določbe Uredbe (ES) št. 515/97
pri opredeljevanju take možnosti niso dovolj jasne. To neizogibno povzroča
zamude pri nacionalnih kazenskih postopkih oziroma lahko povzroči tudi
opustitev primera zaradi zastaranja. Pomembno je tudi, da spodkopava
načelo pravne varnosti, saj se zadevne določbe Uredbe (ES) 515/97
različno razlagajo. Zdi se, da je treba pojasniti, da tožilci v
nacionalnih kazenskih postopkih lahko uporabljajo dokaze, pridobljene v okviru
medsebojne pomoči. Predlog nacionalnih sodišč ne zavezuje, da morajo
samodejno sprejeti take dokaze, saj morajo še vedno ustrezati nacionalnim
postopkovnim pravilom. 1.3.7. Evropsko javno tožilstvo Komisija je nedavno predlagala, da se
vzpostavi Evropsko javno tožilstvo[3].
Zaradi povezanih sprememb pri preiskavah in pregonu kaznivih dejanj, ki
vplivajo na finančne interese Unije, bi Komisija morala oceniti potrebo po
reviziji veljavne uredbe po vzpostavitvi Evropskega javnega tožilstva. V tem
primeru morajo vsi nacionalni organi držav članic ter vse institucije,
organi, uradi in agencije Unije Evropsko javno tožilstvo nemudoma obvestiti o
dejanju, ki bi lahko pomenilo kaznivo dejanje, ki spada v pristojnost
Evropskega javnega tožilstva. V skladu z osnutkom uredbe, ki vzpostavlja
Evropsko javno tožilstvo, bo to imelo dostop do zbirk podatkov, ki jih v okviru
te uredbe upravljajo Komisija ali države članice. 1.4. Predlagana rešitev Za obravnavanje zgoraj omenjenih
pomanjkljivosti se zdi, da je nujno treba spremeniti Uredbo (ES) št. 515/97. 2. REZULTATI POSVETOVANJ Z
ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENE UČINKA 2.1. Posvetovanje z deležniki Komisija se je večkrat posvetovala z
deležniki in upoštevala njihove pripombe. 2.1.1. Carinski organi držav članic Državam članicam je bil februarja 2012
predložen vprašalnik. Izrazile so svoje potrebe po dostopu podatkov v
zvezi s carino (o uvozu, tranzitu in izvozu) glede transakcij v drugi državi
članici in svoje mnenje o koristnosti informacij o premikih zabojnikov.
Poleg tega so izrazile svoja stališča o najboljšem načinu zbiranja,
hrambe in analize takih informacij. Maja 2012 je Komisija organizirala konferenco,
na kateri je zbirala povratne informacije in predloge strokovnjakov držav
članic o splošnem delovanju informacijskega sistema za boj proti
goljufijam (AFIS) ter izvajanju in vidikih Uredbe (ES) št. 515/97.
Konferenca je bila razdeljena na plenarno zasedanje in štiri posebne delavnice
o pravnih vprašanjih, skupnih carinskih operacijah, uporabi ter tehničnih
in informacijskih varnostnih vidikih sedanjega statusa in razvoja AFIS v
prihodnosti. Komisija se je večkrat posvetovala z odborom
za medsebojno pomoč, ki je bil ustanovljen na podlagi člena 43
Uredbe (ES) št. 515/97 in ga sestavljajo predstavniki držav
članic, odgovorni za zadeve v zvezi z medsebojno upravno pomočjo.
Nedavne razprave so potekale na srečanjih 24. maja 2012 in 25. septembra 2012. 2.1.2. Ladijska podjetja – World
Shipping Council Glavno posvetovanje podjetij pomorskega
sektorja je potekalo 15. marca 2012, sodelovala pa so podjetja
zasebnega sektorja in svet za svetovni pomorski promet World Shipping Council
(v nadaljnjem besedilu: WSC)[4].
Namen posvetovanja je bil obvestiti prevoznike o predlagani pobudi in pridobiti
povratne informacije o predvidenem zagotavljanju sporočil o statusu
zabojnikov Komisiji. Komisija je predlagala tudi pilotno vajo na tem
področju. Razprave so bile osredotočene na vrsto podatkov, ki jih
morajo prevozniki zabojnikov zagotoviti Komisiji, ter na način njihovega
zagotavljanja in metode posredovanja itn. Komisija je storila vse v svoji
moči, da je pri pripravah sodelovala z industrijo, da bi zagotovila
neovirano izvajanje njenega predloga. Poleg tega je bilo organiziranih več
srečanj med Komisijo in predstavniki WSC. Na podlagi teh posvetovanj so bile
določene vrste informacij, ki jih predložijo podjetja. Stroškovno
najučinkovitejša metoda prenosa teh informacij je „svetovno
odlagališče“, tj. dnevna kopija vseh premikov zabojnikov. Podjetja se
lahko odločijo tudi za ločeno predložitev podatkov. Preostale
načine bo treba dodatno opredeliti. Podjetja pomorskega sektorja so izpostavila
potrebo po zagotavljanju, da se podatki, ki jih zagotovijo podjetja,
posredujejo le enkrat. Komisija bi morala biti odgovorna za sporočanje teh
podatkov mednarodnim in/ali evropskim institucijam ter državam članicam za
namene, za katere je bila zbirka podatkov vzpostavljena. 2.1.3. Nadzorniki za varstvo podatkov V sklopu priprav tega predloga so bila maja in
junija 2012 organizirana srečanja z ENVP in carinskim skupnim
nadzornim organom. 2.2. Ocena učinka Komisija je izvedla oceno učinka možnosti
politike, pri tem pa je upoštevala rezultate posvetovanj z zainteresiranimi
stranmi. Med drugim je bilo sklenjeno, da bodo rešitve, ki so cilj glavnih
sprememb uredbe, vključevale: ·
Ustvarjanje pogojev za boljši boj proti goljufijam
na carinskem področju v zvezi z nepravilnim deklariranjem porekla blaga
tako, da globokomorski ladijski prevozniki Komisiji predložijo sporočila o
statusu zabojnikov. Priporočena metoda predložitve je svetovno
poročanje („svetovno odlagališče“), ki skoraj ne vsebuje stroškov.
Možna je tudi alternativna metoda predložitve. ·
Ustvarjanje pogojev za boljši boj proti goljufijam
na carinskem področju v zvezi z napačnim opisom blaga z
vzpostavitvijo osrednje zbirke podatkov o uvozu in izvozu. Treba bi bilo oblikovati pravno podlago za dobavo takih podatkov. Ta
ukrep ne bo pomenil dodatnih stroškov za države članice, saj so zahtevane
informacije že v elektronski obliki, in sicer v zadevnih zbirkah podatkov, ki
jih upravlja Komisija. Zato je potrebno le soglasje držav članic za
kopiranje teh podatkov. ·
Ustvarjanje pogojev za boljši boj proti goljufijam
na carinskem področju v zvezi z nepravilno uporabo tranzitnega sistema
z vzpostavitvijo osrednje podatkovne baze za podatke o tranzitu. ·
Pospeševanje preiskav OLAF z omogočanjem neposrednega dostopa do dokumentov o uvozni in
izvozni deklaraciji. Pričakovani stroški za gospodarske subjekte zasebnega
sektorja so skoraj nični, saj obveznost že obstaja (podjetja morajo v
skladu z nacionalno zakonodajo in carinskim zakonikom hraniti zadevno
dokumentacijo). Pomembno je, da je pričakovano število zahtevkov,
naslovljenih na gospodarske subjekte, ki so nujni za preiskave OLAF, zelo
majhno (nekaj primerov letno). Glede na oceno učnika je bilo sklenjeno,
da so predlagane možnosti v skladu s temeljnimi pravicami. V tem okviru je
treba omeniti, da predvidena zbirka podatkov o sporočilih o statusu
zabojnikov ne bi vsebovala osebnih podatkov. Zbirke podatkov o uvozu, izvozu in
tranzitu bi vsebovale osebne podatke, varstvo teh podatkov pa bi nadzoroval
ENVP v skladu z že veljavnimi standardi iz Uredbe (ES) št. 515/97. 3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA 3.1. Pravna podlaga Predlog o spremembi Uredbe (ES) št. 515/97
bi moral temeljiti na členih 33 in 325 Pogodbe o delovanju
Evropske unije (PDEU). Člen 33 PDEU je osnova, ki
vključuje večino področja uporabe izmenjave informacij med
carinskimi organi ter med carinskimi organi in Komisijo za namene carinskega
sodelovanja. Člen 325 PDEU določa pristojnost EU za
preprečevanje in boj proti goljufijam ter vsem drugim nezakonitim
dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije, s sprejetjem potrebnih
ukrepov, ki „delujejo svarilno“. Člen 325(4) in člen 33 PDEU
določata zakonodajni postopek za sprejetje potrebnih ukrepov, da se
zagotovi učinkovito in enako varstvo. 3.2. Subsidiarnost, sorazmernost
in spoštovanje temeljnih pravic 3.2.1. Subsidiarnost in sorazmernost Potreba po zakonodaji o medsebojni upravni
pomoči in carinskem sodelovanju na ravni EU izhaja iz naslednjih
dejstev: ·
Potrebo po zakonodaji EU o medsebojni upravni
pomoči in carinskem sodelovanju je evropski zakonodajalec že prepoznal s
sprejetjem Uredbe (ES) št. 515/97 in Sklepa Sveta 2009/917/PNZ. ·
Priznava se, da se veliko tveganj na carinskem
področju pojavi na nadnacionalni osnovi. Nezakonite dobavne verige se
lahko hitro prilagodijo izboljšavam pri načinih obvladovanja tveganja na
kraju vnosa na carinsko območje in se osredotočijo na druge kraje z
nižjo ravnjo varstva. Ukrepanje na ravni EU je nujno, da se zagotovi enaka
raven varstva proti tveganjem na carinskem področju na vseh točkah
zunanjih meja, kot je to predvideno v Uredbi (ES) št. 648/2005. ·
Ker se trgovina odvija na svetovni ravni, države
članice ne morejo same učinkovito spremljati, odkrivati in blažiti
tveganj, ki vsebujejo kršitve carinske zakonodaje, in drugih tveganj na
carinskem področju, vendar bi dopolnilni ukrepi na ravni EU bistveno
olajšali delo držav članic pri izvajanju preiskav, zlasti v primerih čezmejnega
prevoza blaga. Organizacija dejavnosti na področju carinskega sodelovanja
na ravni EU bi z usklajenim pristopom in usklajevanjem dejavnosti
ustvarila pomembno dodano vrednost. ·
EU ima izključno pristojnost na področjih
preprečevanja goljufij in carinske unije. ·
S posvetovanja z deležniki na področju
trgovine je jasno, da bo imela enkratna predložitev sporočil o statusu
zabojnikov osrednji podatkovni bazi nižje stroške kot njihova predložitev le
državi članici, prek katere zabojnik vstopi na carinsko območje Unije
ali izstopi iz njega. ·
EU je v najboljšem položaju, da vodi tako skupinsko
ukrepanje, saj že ima potrebne izkušnje, sisteme in strokovno znanje za
zagotavljanje hitrega in stroškovno učinkovitega zbiranja, sporočanja
in izmenjave podatkov. ·
Nacionalni carinski organi ne morejo sami
učinkovito izmenjati informacij ali izvajati obsežnega boja proti kršitvam
carinske zakonodaje in drugim tveganjem na carinskem področju s sprejemljivimi
stroški. Sistematično zbiranje podatkov, potrebnih za analizo tveganj na
carinskem področju, ki so grožnja EU in njenim državam članicam,
bi pomenilo nesorazmerna prizadevanja za vseh 28 posameznih držav
članic ter se lahko učinkovitejše in uspešnejše doseže z ukrepi na
ravni EU. Zato se lahko sklene, da so ukrepi EU za
zbiranje, hrambo, obdelavo, uporabo in omogočanje razpoložljivosti
opredeljenih podatkov iz te uredbe državam članicam za boj proti
goljufijam in tveganju na carinskem področju potrebni ter sorazmerni z
značajem in obsegom zadevnih tveganj ter da izpolnjujejo načelo subsidiarnosti. 3.2.2. Povezanost s temeljnimi
pravicami Ta pobuda zadeva zlasti temeljno pravico do
varstva osebnih podatkov. Ta pravica je zapisana v členu 8
Listine EU o temeljnih pravicah in členu 16 PDEU, ki
temelji na Direktivi 95/46/ES, ter členu 8 EKČP. Spoštovanje pravic varstva osebnih podatkov je
že obravnavano v Uredbi (ES) št. 515/97 in Sklepu Sveta 2009/917/PNZ
s strogimi pravili v zvezi z vsebinskim kritjem podatkov, hrambo podatkov in
nadzorom varstva podatkov. V tem okviru je treba omeniti, da predvidena zbirka
podatkov o sporočilih o statusu zabojnikov ne bi vsebovala osebnih
podatkov. Zbirke podatkov o uvozu, izvozu in tranzitu bi vsebovale osebne
podatke, varstvo teh podatkov pa bi zagotavljal ENVP v skladu z že
veljavnimi standardi iz Uredbe (ES) št. 515/97. 3.2.3. Dodana vrednost Predlagani ukrepi na ravni EU bi bistveno
izboljšali odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje goljufij na carinskem
področju, in sicer z večjo izmenjavo informacij in razpoložljivih
dokazov ter izboljšanjem delovanja vzpostavljenega sistema, zato bi bili ukrepi
učinkovitejši in uspešnejši. Obenem bi bistveno okrepili
zmogljivost EU, da opredeli in ublaži tveganja člena 4(25)
carinskega zakonika Skupnosti, vključno z grožnjami, ki jih predstavljajo
varstvu in varnosti Unije, javnemu zdravju, okolju in potrošnikom.
Posledično bodo predvideni ukrepi povečali zaščito
finančnih interesov Unije, izboljšali obvladovanje tveganja in dodatno
spodbujali carinsko sodelovanje. Da se zajamči celotna vrednost, bo
Komisija zagotovila, da se vodenje in upravljanje bodočih zbirk podatkov
in informacij o sporočilih o statusu zabojnikov, tranzitu, uvozu in izvozu
uradno izmenjajo med službami za namene, opisane v uredbi. Zagotovila bo, da so
zbirke podatkov na voljo za neovirano vključitev v dejavnosti obvladovanja
tveganja Komisije in držav članic, vključno s sistematično
analizo tveganj pred prihodom in pred odhodom v realnem času. Zagotovila
se bo ustrezna medsektorska struktura upravljanja za racionalizacijo
operativnega upravljanja in dodeljevanje odgovornosti za varstvo in varnost
podatkov. 3.3. Izbira instrumentov Predlagani instrument je uredba, ki ustreza
instrumentu, ki se spreminja. 3.4. Posebne določbe 3.4.1. Opredelitve pojmov –
člen 2 Posodobi se opredelitev pojma carinske
zakonodaje, da se uskladi terminologija na carinskem področju, in sicer z
dodajanjem sklicev na vstop in izstop blaga. Opredelijo se ponudniki storitev,
katerih dejavnosti so povezane z mednarodno dobavno verigo, da se pojasni, za
koga se uporabljajo obveznosti iz člena 18c(1). 3.4.2. Dopustnost dokazov –
člen 12 Cilj predlagane spremembe člena 12
je odpravljanje pravne negotovosti, ki zdaj obstaja v zvezi z možno uporabo
informacij, zbranih v okviru medsebojne pomoči, kot dokazov v nacionalnih
kazenskih postopkih. 3.4.3. Informacije o premikih
zabojnikov – člen 18a in novi členi 18c, 18d, 18e in 18f Člen 18a Uredbe (ES) št. 515/97
zagotavlja oblikovanje podatkovne baze za zbiranje podatkov o premikih
zabojnikov in analizo teh podatkov. Vendar ubeseditev tega člena zadevne
gospodarske subjekte (tj. prevoznike) ne obvezuje, da Komisiji predložijo
informacije, ki se vnesejo v podatkovno bazo (tj. sporočila o statusu
zabojnikov). Čeprav je Komisija preskusila učinkovitost take
podatkovne baze in je analiza sistema dokazano kakovostna, je posledično
količinsko omejena zaradi nezadostnega dostopa do potrebnih podatkov. Cilj predlaganih sprememb je zagotoviti
potrebne podatke z uvedbo obveznosti v novem členu 18c za zadevne
ponudnike storitev, da predložijo zadevne informacije. Te informacije lahko
bistveno prispevajo k boju proti različnim vrstam goljufij na carinskem
področju, vključno z nepravilnim deklariranjem porekla, in k
obvladovanju drugih tveganj na carinskem področju iz člena 4(25)
carinskega zakonika Skupnosti. Člen 18d določa, da je za
zabojnike, ki bodo vstopili na carinsko območje Unije, časovno
obdobje poročanja omejeno s praznim statusom zabojnika. V praksi to
pomeni, da bodo prevozniki morali poročati o sporočilih o statusu
zabojnikov za zabojnike, uvožene v EU, od trenutka, ko je bil zabojnik prazen,
preden je vstopil na carinsko območje Unije, do trenutka, ko se o
zabojniku ponovno poroča kot praznem po izstopu s carinskega območja
Unije. Za zabojnike, ki zapuščajo carinsko območje Unije, je časovno
obdobje poročanja omejeno na trenutek, ko se o zabojniku poroča kot
praznem zunaj carinskega območja Unije. Če ni mogoče
določiti posebnih dogodkov, ko je zabojnik prazen, lahko prevozniki
poročajo o sporočilih o statusu zabojnikov v skladu z naslednjimi
časovnimi obdobji: (a)
za zabojnike, ki naj bi prispeli na carinsko
območje Unije: tri mesece pred prihodom na carinsko območje Unije in
mesec pred prihodom na carinsko območje Unije ali ko zabojnik doseže kraj
zunaj EU (kar je prej); (b)
za zabojnike, ki zapuščajo carinsko
območje Unije: v treh mesecih, odkar je zabojnik zapustil carinsko
območje Unije. Brez poseganja v rezultate tekoče analize
se lahko predvidi, da bodo glavni elementi prihodnjih delegiranih aktov: delegirani akti, predvideni v členu 18f(1),
bodo med drugim določili natančne dogodke, za katere bo Komisiji
treba poročati sporočila o statusu zabojnikov. Ti lahko med drugim
vključujejo: potrditev rezervacije, prihod na kraj nakladanja ali
raztovarjanja, odhod s kraja nakladanja ali raztovarjanja, nakladanje ali
raztovarjanje iz dostavnega vozila, navodila za nakladanje ali raztovarjanje,
potrdilo o nakladanju ali raztovarjanju, premiki znotraj terminala, inšpekcija
prehoda na terminalu in zahtevanje obsežnih popravil. Kar zadeva pogostost poročanja, lahko
vsak prevoznik izbere: (a)
da dnevno predloži vsa nova sporočila o
statusu zabojnikov, ki jih ustvari ali zbere elektronski sledilni sistem za
opremo prevoznika v predhodnih 24 urah, ne glede na to, ali sporočila
o statusu zabojnikov zadevajo zabojnike, ki naj bi ali ne bi vstopili na
carinsko območje Unije ali izstopili („odlagališče podatkov“); ali (b)
da dnevno predloži sporočila o statusu
zabojnikov, ki so posebej povezana z zabojniki (naloženimi ali praznimi), ki
naj bi vstopili na carinsko območje Unije ali ga zapustili, ki jih v
predhodnih 24 urah ustvari ali zbere elektronski sledilni sistem za opremo
prevoznika. Najmanjši elementi podatkov sporočil o
statusu zabojnikov se bodo prav tako določili z delegiranimi akti. Oblika
sporočil in metode posredovanja sporočil o statusu zabojnikov se bodo
določile z izvedbenimi akti. 3.4.4. Podatki o uvozu, izvozu in
tranzitu – novi člen 18g Da bi se dosegel bolj ciljno usmerjen nadzor
in povečala učinkovitost boja proti goljufijam na carinskem
področju, se predlaga oblikovanje pravne podlage za obdelavo podatkov o
uvozu in izvozu. V zvezi s podatki o tranzitu so Komisija in
države članice leta 2011 sprejele upravni sporazum o tranzitnem
informacijskem sistemu za boj proti goljufijam[5].
V okviru tega sporazuma OLAF samodejno prejema informacije o pretoku blaga
v tranzitu. OLAF te podatke analizira in redno predloži poročila državam
članicam in zainteresiranim službam Komisije. Vendar številne države, ki
sicer priznavajo prizadevanja Komisije, menijo, da bi Komisija morala
določiti jasno pravno podlago za to dejavnost, ki bi nadomestila sedanji sporazum.
Predlog uvaja ustrezno pravno podlago. Ta ne uvaja dodatnega bremena
poročanja za države članice, saj elektronski podatki že krožijo in se
izmenjujejo med državami članicami v elektronskem sistemu, ki ga upravlja
Komisija. Predlog vključuje kopiranje in analizo podatkov iz sistemov, ki
jih upravlja Komisija, da se odkrijejo primeri goljufij in oblikujejo vzorci,
uporabni za odkrivanje morebitnih primerov goljufij na carinskem področju
in zaščito finančnih interesov Evropske unije. Predlagano zbirko
podatkov bodo lahko uporabljale le Komisija in carinske uprave držav
članic. Za to podatkovno bazo je Komisija odgovorni nadzornik podatkov. Člen 13(2) Uredbe Sveta (EGS)
št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti določa, da carinske
kontrole, razen kontrole na kraju samem, temeljijo na analizi tveganj z uporabo
metod avtomatske obdelave podatkov, in vzpostavlja skupni okvir za obvladovanje
tveganja v tem okviru. Člen 4(25) opredeljuje zadevna tveganja,
člen 4(26) pa določa dejavnosti za obvladovanje tveganja, ki
vključujejo „zbiranje podatkov in informacij, analiziranje in ocenjevanje
tveganja, predpisovanje in sprejemanje ukrepov ter redno spremljanje in pregledovanje
postopka in njegovih rezultatov, in sicer na podlagi mednarodnih virov in
strategij, virov in strategij Skupnosti ter nacionalnih virov in strategij.“
Zato je ustrezno, da se zagotovi, da se zbrani podatki lahko uporabljajo pri
obvladovanju tveganja za vsa tveganja na carinskem področju in da so za ta
namen v ustreznih okoliščinah na voljo zadevnim organom na ravni EU
in držav članic. 3.4.5. Podporni dokumenti – novi
člen 18h V primerih, ko OLAF potrebuje podporne
dokumente o carini za namene svojih preiskav, jih ne more neposredno zahtevati
od gospodarskih subjektov, ampak morajo pri tem posredovati nacionalni organi.
To povzroča zamude pri preiskavah, pogosto pa so preiskave zaradi
zastaranja neuspešne. Zlasti je to problematično pri primerih na carinskem
področju, za katere velja triletni rok zastaranja. Položaj se je od 1. januarja 2011
poslabšal zaradi uvedbe e-carine, saj dokumentov o uvozni in izvozni
deklaraciji (račun, potrdilo o poreklu itn.) ne hranijo več carinske
uprave, temveč gospodarski subjekti. Ob upoštevanju pospešitve postopkov preiskav
se predlaga nova določba, ki bo Komisiji dodelila pooblastila, da na
podlagi Uredbe (ES) št. 515/97 dokumente o uvoznih in izvoznih
deklaracijah pridobi neposredno od podjetij zasebnega sektorja za namene preiskav.
3.4.6. Omejena vidljivost in objava
organov – člena 29 in 30 Pričakuje se, da bi uvedba možnosti, da
se izberejo potencialni uporabniki podatkov (omejena vidljivost), bistveno
povečala uporabo zbirk podatkov s strani držav članic in
posledično prispevala k učinkovitosti. Zato se predlaga, da se v
skladu s tem ustrezno spremeni člen 29. Predlagana sprememba
vključuje tudi prožnejše načine objave posodobljenih seznamov
zadevnih organov, omenjenih v členih 29 in 30. 3.4.7. Varstvo
podatkov – členi 18b, 33, 37 in 38 Zapletena struktura nadzora pravil o varstvu
podatkov je posledica dvojne pravne strukture carinskega informacijskega
sistema: člena 37(3)(a) Uredbe (ES) št. 515/97 in
člena 25(2) Sklepa Sveta 2009/917/PNZ, ki izražata strukturo
pred Lizbonsko pogodbo. Zato sta bila ustanovljena dva ločena organa:
carinski skupni nadzorni organ in ENVP zagotavljata, da se pravila o varstvu
podatkov izvajajo v skladu z zakonodajo. Ker pa priporočila veljajo za oba
dela informacijskega sistema, je zato težko izvajati različna mnenja in
priporočila. To povzroči redundanco pri uporabi sredstev. Za obravnavanje tega problema predlog uvaja
določbo, katere cilja sta poenostavitev in uskladitev pravil za nadzor
pravil o varstvu podatkov, ki se uporabljajo za vsak sistem. Cilj je zagotoviti
usklajenost pri nadzornem procesu in spodbujati uporabo skupnih revizij, na
podlagi katerih nastanejo skupna poročila. Poleg tega predlog pojasnjuje, da je ENVP
odgovoren za nadzor varstva podatkov tehničnih sistemov, ki jih Komisija vzpostavi
na podlagi te uredbe. Predlog tudi uvaja najdaljše obdobje za hrambo
podatkov, shranjenih v carinskem informacijskem sistemu (v nadaljnjem besedilu:
CIS), ki ne sme presegati 10 let, ter dodatno določa, da bi bilo
treba v primerih, ko se osebni podatki hranijo dlje kot pet let, o tem ustrezno
obvestiti ENVP. Da se zaščitijo pravila o varstvu
podatkov, se členu 38 doda posebna določba o varnosti obdelave. 3.4.8. Skladnost z Lizbonsko pogodbo
– člen 23(4), člen 25(1), člen 33,
člen 38, člen 43 in člen 43a Da se zagotovi večja skladnost
Uredbe (ES) št. 515/97 s Pogodbo o delovanju Evropske unije,
predlagana sprememba upošteva potrebne prilagoditve v zvezi s podeljevanjem
delegiranih pooblastil (člen 290 PDEU) in izvedbenih pooblastil
(člen 291 PDEU) Komisiji. 3.5. Začetek veljavnosti Predlagani člen 18c(1) uvaja
obveznost za gospodarske subjekte javnega ali zasebnega sektorja v mednarodni
verigi, da Komisiji posredujejo podatke o premikih zabojnikov. Ker je lahko ta
določba v nasprotju s pogodbenimi obveznostmi med podjetji in njihovimi
strankami glede nerazkritja in zaupnosti, člen o začetku veljavnosti
določa ustrezno prehodno obdobje, med katerim bi se prevozniki morali
ponovno pogajati o svojih pogodbah zasebnega prava, da zagotovijo njihovo
skladnost s spremenjeno uredbo. 4. PRORAČUNSKE POSLEDICE Proračunska prizadevanja zadevajo zlasti
stroške v zvezi z informacijsko tehnologijo za vzdrževanje in nadaljnji razvoj
obstoječega sistema AFIS. Stroški, povezani z izvajanjem tega
predloga, bodo obravnavani v okviru obstoječe napovedi večletnega
finančnega okvira, zato niso potrebne dodatne zahteve za dodeljena
proračunska sredstva. Skupni stroški predloga so primerljivi s stroški
predhodnega obdobja in se štejejo za nadaljevanje ponavljajočih se
stroškov. Proračunski razvoj, povezan s tem predlogom, je v skladu z
večletnim finančnim okvirom. 2013/0410 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 515/97
z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav
članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja
pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE
UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije ter zlasti členov 33 in 325 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije, po posredovanju osnutka zakonodajnega akta
nacionalnim parlamentom, po posvetovanju z evropskim nadzornikom za
varstvo podatkov, po posvetovanju z Računskim
sodiščem, v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: (1) Za zagotovitev, da
Uredba (ES) št. 515/97 zajema vsa mogoča gibanja blaga v zvezi s
carinskim območjem Unije, je ustrezno, da se pojasni opredelitev carinske
zakonodaje v zvezi s pojmom vstopa in izstopa blaga. (2) Da se dodatno okrepijo
upravni in kazenski postopki za obravnavanje nepravilnosti, je treba
zagotoviti, da se dokazi, pridobljeni v okviru medsebojne pomoči, lahko
štejejo za sprejemljive v postopkih pred upravnimi in sodnimi organi države
članice organa prosilca. (3) Sporočilo
Komisije COM(2012) 793 o obvladovanju tveganja na carinskem
področju in varnosti dobavne verige prepoznava nujno potrebo po
izboljšanju kakovosti in razpoložljivosti podatkov za uporabo v analizi tveganj
pred prihodom, zlasti za učinkovito odkrivanje in blažitev tveganj v zvezi
z varnostjo in varovanjem na nacionalni ravni in ravni EU, v okviru
skupnega okvira za obvladovanje tveganja, vzpostavljenega v skladu s
členom 13(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92.
Vključitev podatkov o premikih zabojnikov v obvladovanje tveganja pred
prihodom bo zelo izboljšala vidljivost dobavne verige in bistveno okrepila
zmogljivost EU in držav članic, da se osredotočijo na kontrole
pošiljk z visokim tveganjem in pri tem omogočajo pretok zakonite trgovine. (4) Da se izboljša jasnost,
doslednost in preglednost, je treba podrobneje opredeliti organe, ki bi morali
imeti dostop do podatkovnih baz, oblikovanih na podlagi te uredbe, za ta namen
pa se bo vzpostavil enotni sklic na pristojne organe. (5) Podatki o premikih zabojnikov
omogočajo odkrivanje trendov goljufij in tveganj v zvezi z blagom, ki
vstopa na carinsko območje Unije in izstopa z njega. Taki podatki pomagajo
pri preprečevanju, preiskovanju in pregonu operacij, ki kršijo ali za
katere se zdi, da kršijo carinsko zakonodajo, ter pomagajo pristojnim organom
pri obvladovanju tveganja na carinskem področju, opisanim v
točki 25 člena 4 Uredbe (EGS) št. 2913/92. Za
čim temeljitejše zbiranje in uporabo podatkov ter ob preprečevanju
morebitnih negativnih učinkov na mala in srednja podjetja v sektorju
špedicije je nujno, da ponudniki storitev v javnem ali zasebnem sektorju,
katerih dejavnosti so povezane z mednarodno dobavno verigo, Komisiji predložijo
podatke o premikih zabojnikov, če te podatke zbirajo v elektronski obliki
prek svojih sledilnih sistemov za opremo oziroma imajo dostop do takih
podatkov. (6) Odkrivanje goljufij,
prepoznavanje trendov tveganj in izvajanje učinkovitih postopkov za
obvladovanje tveganja so zelo odvisni od prepoznavanja in navzkrižne analize
zadevnih sklopov operativnih podatkov. Zato je treba na ravni Evropske unije
vzpostaviti podatkovno bazo, ki vsebuje podatke o uvozu, izvozu in tranzitu
blaga, vključno s podatki o tranzitu blaga znotraj držav članic in
neposrednem izvozu. Za ta namen bi morale države članice omogočiti
sistemsko kopiranje podatkov o uvozu, izvozu in tranzitu blaga iz sistemov, ki
jih upravlja Komisija, ter Komisiji posredovati podatke o tranzitu blaga
znotraj držav članic in neposrednem izvozu. (7) Za izvajanje člena 18b
je Komisija vzpostavila številne tehnične sisteme, ki omogočajo, da
se državam članicam zagotovijo dejavnosti tehnične pomoči,
usposabljanja ali komunikacije ter druge operativne dejavnosti. Na te
tehnične sisteme se je treba izrecno sklicevati v tej uredbi, zajemati pa
jih morajo zahteve o varstvu podatkov. (8) Uvedba e-carine leta 2011,
s katero dokumente o uvozu in izvozu ne hranijo več carinske uprave,
temveč gospodarski subjekti, je povzročila zamudo pri izvajanju
preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) na carinskem
področju, saj morajo uradu OLAF pri pridobivanju takih dokumentov
pomagati navedene uprave. Poleg tega triletni rok zastaranja, ki velja za
carinske dokumente v lasti uprave, dodatno omejuje uspešno izvajanje preiskav.
Za pospešitev izvajanja preiskav na carinskem področju bi Komisija zato
morala imeti pooblastilo, da dokumente o uvozni in izvozni deklaraciji zahteva
neposredno od zadevnih gospodarskih subjektov. Ti gospodarski subjekti bi
morali biti zavezani k temu, da Komisiji predložijo zahtevane dokumente. (9) Za zagotovitev zaupnosti
vnesenih podatkov bi bilo treba oblikovati določbo za omejevanje dostopa
do vnesenih podatkov le na določene uporabnike. (10) Da se zagotovijo posodobljene
informacije in preglednost ter pravica do obveščenosti posameznikov, na
katere se nanašajo osebni podatki, kot so določene v Direktivi (ES)
št. 45/2001 in Direktivi 95/46/ES, bi se morala uvesti možnost
objavljanja spletnih posodobitev seznama pristojnih organov, ki jih imenujejo
države članice in službe Komisije ter imajo dostop do carinskega
informacijskega sistema (CIS). (11) Uredba (ES) št. 45/2001
o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih
Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov se uporablja za obdelavo osebnih
podatkov, ki jo izvajajo institucije, organi, uradi in agencije Unije. (12) Za izboljšanje doslednosti
nadzora varstva podatkov mora evropski nadzornik za varstvo podatkov tesno
sodelovati s skupnim nadzornim organom, ustanovljenim s Sklepom Sveta 2009/917/PNZ,
da se doseže usklajevanje revizij carinskega informacijskega sistema. (13) Posledica določb o hrambi
podatkov v CIS je pogosto neutemeljena izguba informacij, saj države
članice sistematično ne izvajajo letnih pregledov zaradi upravnega
bremena, povezanega s tem. Zato je treba poenostaviti postopek o hrambi
podatkov v CIS tako, da se odstrani obveznost letnega pregledovanja
podatkov in določi rok hrambe, ki ne sme presegati deset let, v skladu z
roki, določenimi za podatkovne zbirke, oblikovane na podlagi te uredbe. Ta
rok je nujen zaradi dolgih postopkov obdelave nepravilnosti in ker so ti
podatki potrebni za izvajanje skupnih carinskih operacij in preiskav. Poleg
tega bi bilo treba evropskega nadzornika za varstvo podatkov obvestiti o
primerih, ko se osebni podatki v CIS hranijo dlje kot pet let, da se
zaščitijo pravila o varstvu podatkov. (14) Da se dodatno okrepijo
možnosti za analizo goljufij in olajša izvajanje preiskav, bi se morali podatki
v zvezi z datotekami tekočih preiskav, ki se hranijo v identifikacijski
podatkovni bazi carinskih datotek (FIDE), prikazati kot anonimni po enem letu
po zadnji ugotovitvi ter ohraniti v obliki, pri kateri identifikacija
posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni več mogoča. (15) Ker ciljev okrepljenega
obvladovanja tveganja na carinskem področju, kot je opredeljeno v
točkah 25 in 26 člena 4 in točki 2
člena 13 Uredbe (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku
Skupnosti, in izboljšanega odkrivanja, preiskovanja in preprečevanja
goljufij na carinskem področju v Uniji države članice ne morejo same
zadovoljivo doseči, lahko Unija ravna v skladu z načelom
subsidiarnosti, kot je določen v členu 5 Pogodbe o Evropski
uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba
ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. (16) Javni ali zasebni ponudniki
storitev, katerih dejavnosti so povezane z mednarodno dobavno verigo in ki jih
v času začetka veljavnosti te uredbe zavezujejo obveznosti pogodb
zasebnega prava v zvezi s posredovanjem podatkov o premikih zabojnikov, bi
morali imeti pravico do koriščenja odložene uporabe člena 18c,
da se ponovno pogajajo o svojih pogodbah in zagotovijo, da so prihodnje pogodbe
skladne z obveznostjo posredovanja podatkov Komisiji. (17) Uredba (ES) št. 515/97
Komisiji podeljuje pooblastila za izvajanje nekaterih določb navedene
uredbe, zato je treba zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe
pooblastila, ki se Komisiji podelijo s to uredbo, uskladiti s členom 290
in 291 Pogodbe. (18) Da se dopolnijo nekateri
nebistveni elementi Uredbe (ES) št. 515/97 in zlasti da se ustvari
racionalizirana in strukturirana podatkovna baza sporočil o statusu
zabojnikov, bi bilo treba pooblastila za sprejetje aktov v skladu s
členom 290 Pogodbe podeliti Komisiji v zvezi z dogodki, za katere bi
bilo treba poročati sporočila o statusu zabojnikov, najmanjšimi
elementi podatkov, o katerih se poroča v sporočilih o statusu
zabojnikov, ter pogostostjo poročanja. (19) Da se dopolnijo nekateri
nebistveni elementi Uredbe (ES) št. 515/97 in zlasti da se
določijo informacije, ki se vnesejo v CIS, bi bilo treba pooblastila za
sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe podeliti Komisiji v
zvezi določanjem operacij, ki zadevajo uporabo kmetijske zakonodaje, za
katere je informacije treba vnesti v osrednjo zbirko podatkov CIS. (20) Zlasti je pomembno, da
Komisija pri pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na
ravni strokovnjakov. Pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov bi Komisija
morala zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno predložitev ustreznih
dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. (21) Za zagotovitev enotnih pogojev
za izvajanje te uredbe bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila v
zvezi z obliko podatkov in metodo posredovanja sporočil o stratusu
zabojnikov. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU)
št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011
o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države
članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[6]. Za sprejetje
izvedbenih aktov bi bilo treba uporabljati postopek pregleda. (22) Za zagotovitev enotnih pogojev
izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v
zvezi s posebnimi elementi, ki bodo vključeni v CIS v okviru vsake
kategorije iz točk (a) do (h) člena 24. Navedena
pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o
določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države
članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[7]. Za sprejetje
izvedbenih aktov bi bilo treba uporabljati postopek pregleda. Ti posebni
elementi, ki bodo vključeni v CIS, bodo temeljili na elementih iz
Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 696/98 – SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: Člen 1 Uredba (ES)
št. 515/97 se spremeni: 1. člen 2(1) se
spremeni: (a)
prva alinea se nadomesti z naslednjim: „– ‚carinska zakonodaja‘ pomeni vse predpise Unije
ter z njimi povezane delegirane in izvedbene akte, ki urejajo vstop, izstop,
uvoz, izvoz, tranzit in prisotnost blaga, ki je predmet trgovanja med državami
članicami in tretjimi državami ter med državami članicami, če
gre za blago, ki nima statusa Unije v smislu člena 28(2) Pogodbe ali
pri katerem je pridobitev tega statusa odvisna od dodatnih kontrol in
preiskav,“ (b)
doda se naslednja alinea: „–‚ponudniki storitev, katerih dejavnosti so
povezane z mednarodno dobavno verigo,‘ pomenijo lastnike, pošiljatelje,
prejemnike, špediterje, prevoznike in druge posrednike ali osebe,
vključene v mednarodno dobavno verigo.“ 2. člen 12 se
nadomesti z naslednjim: „Dokumenti, overjene prave kopije dokumentov,
potrdila, vsi instrumenti ali sklepi upravnih organov, poročila ali vse
druge informacije, ki jih pridobijo uslužbenci zaprošenega organa in se
sporočijo organu prosilcu v primerih pomoči, predvidenih v
členih od 4 do 11, lahko pomenijo sprejemljiv dokaz v upravnih
in sodnih postopkih države članice zaprošenega organa na isti način,
kot so bili pridobljeni v državi članici, v kateri potekajo postopki. 3. člen 18a se
spremeni: (a)
odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Brez poseganja v pristojnosti držav
članic za namen obvladovanja tveganja, kot je določno v
točkah 25 in 26 člena 4 ter točki 2
člena 13 Uredbe (EGS) št. 2913/92, ter z namenom
zagotavljanja pomoči organom iz člena 29 pri ugotavljanju
gibanja blaga, ki bi lahko bilo v nasprotju s carinsko in kmetijsko zakonodajo,
ter prevoznih sredstev, vključno z zabojniki, ki se uporabljajo v ta
namen, Komisija ustanovi in upravlja podatkovno bazo, oblikovano na podlagi
podatkov javnih in zasebnih ponudnikov storitev, katerih dejavnosti so povezane
z mednarodno dobavno verigo. Navedena podatkovna baza je tem organom neposredno
dostopna.“ (b)
odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „2. Komisija je pri upravljanju podatkovne baze
pooblaščena, da: (a) dostopa ali pridobi in hrani vsebino podatkov,
s katerim koli sredstvom ali na kateri koli način, ter te podatke
uporablja za namene upravnih ali sodnih postopkov v skladu z zakonodajo pravic
intelektualne lastnine. Komisija vzpostavi ustrezne zaščitne ukrepe proti
samovoljnemu vmešavanju javnih organov, vključno s tehničnimi in
organizacijskimi ukrepi ter zahtevami glede preglednosti za posameznike, na
katere se nanašajo osebni podatki. Posameznikom, na katere se nanašajo osebni
podatki, se zagotovi pravica do dostopa in popravkov v zvezi s podatki,
obdelanimi za ta namen; (b) primerja in sooča podatke, do katerih je
imela dostop ali jih je pridobila iz podatkovne baze, jih razvrsti, jih obogati
z drugimi viri podatkov in jih analizira v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu
posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti
in o prostem pretoku takih podatkov[8](1); (c) podatke iz te podatkovne baze z uporabo tehnik
elektronske obdelave podatkov da na voljo organom iz člena 29.“ (c)
dodata se odstavka 5 in 6: „5. Evropski nadzornik za varstvo podatkov
nadzoruje skladnost te podatkovne baze z Uredbo (ES) št. 45/2001. Komisija izvaja ustrezne tehnične in
organizacijske ukrepe za varovanje osebnih podatkov pred naključnim ali
nezakonitim uničenjem, naključno izgubo ali nepooblaščenim
razkritjem, spremembo in dostopom ali drugimi nezakonitimi oblikami obdelave. 6. Brez poseganja v Uredbo 45/2001 lahko
Komisija po dogovoru z javnimi ali zasebnimi ponudniki storitev, katerih
dejavnosti so povezane z mednarodno dobavno verigo, posreduje podatke iz
člena 18a(3) mednarodnim organizacijam in/ali
institucijam/agencijam EU, ki prispevajo k zaščiti finančnih
interesov Unije in pravilni uporabi carinske zakonodaje ter s katerimi je
Komisija sklenila ustrezni dogovor ali memorandum o soglasju. Podatki se v skladu s tem odstavkom posredujejo le
za splošne namene te uredbe, ki vključujejo tudi zaščito
finančnih interesov Unije, in/ali za namene obvladovanja tveganja, kot je
določeno v točkah 25 in 26 člena 4 in
točki 2 člena 13 Uredbe (EGS) št. 2913/92. Dogovor ali memorandum o soglasju, na podlagi
katerega v skladu s tem odstavkom lahko posreduje podatke, med drugim
vključujeta načela varstva podatkov, kot sta možnost posameznikov, na
katere se nanašajo osebni podatki, da uveljavljajo svoje pravice do dostopa in
popravkov ter do upravnega in sodnega varstva, ter neodvisni nadzorni
mehanizem, da se zagotovi skladnost z zaščitnimi ukrepi za varstvo
podatkov. Podatki javnih ali zasebnih ponudnikov storitev,
katerih dejavnosti so povezane z mednarodno dobavno verigo, se hranijo le
toliko časa, da se doseže namen, za katerega so bili vneseni, rok hrambe
pa ne sme presegati deset let. Če se osebni podatki hranijo več
kot pet let, se v skladu s tem ustrezno obvesti evropskega nadzornika za
varstvo podatkov.“ 4. člen 18b se
spremeni: (a)
odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „2. Komisija lahko da državam članicam na
voljo strokovno znanje, tehnično ali logistično pomoč,
usposabljanje ali komunikacijske dejavnosti ali katero koli drugo operativno
podporo tako za doseganje ciljev te uredbe kot za izvajanje nalog držav
članic v okviru carinskega sodelovanja iz člena 87 Pogodbe o
delovanju Evropske unije. Za ta namen Komisija vzpostavi ustrezne tehnične
sisteme.“ (b)
doda se odstavek 3: „3. Evropski nadzornik za varstvo podatkov
nadzoruje skladnost vseh tehničnih sistemov iz tega člena
z Uredbo (ES) št. 45/2001.“ 5. vstavijo se členi: „Člen 18c 1. Javni ali zasebni ponudniki storitev, katerih
dejavnosti so povezane z mednarodno dobavno verigo, iz člena 18a(1),
ki hranijo podatke o premikih in statusu zabojnikov ali imajo dostop do takih
podatkov, Komisiji sporočajo sporočila o statusu zabojnikov. 2. Zahtevana sporočila o statusu zabojnikov
se poročajo v vseh naslednjih primerih: (a)
zabojniki, ki bodo s plovili vstopili na carinsko
območje Unije iz tretje države; (b)
zabojniki, ki s plovilom zapuščajo carinsko
območje Unije in so namenjeni v tretjo državo. 3. Zahtevana sporočila o statusu zabojnikov
poročajo o dogodkih iz člena 18f, če so znana javnemu ali
zasebnemu ponudniku storitev, katerega dejavnosti so povezane z mednarodno
dobavno verigo, ki jih sporoča. 4. Komisija bo oblikovala in upravljala
‚podatkovno bazo sporočil o statusu zabojnikov‘, o katerih se poroča. Člen 18d 1. Če naj bi zabojnik, vključno z
zabojniki, ki ne bodo iztovorjeni v Uniji, s plovilom vstopil na carinsko
območje Unije iz tretje države, javni ali zasebni ponudniki storitev, za
katere velja obveznost iz člena 18c(1), poročajo sporočila
o statusu zabojnikov za vse dogodke od trenutka, ko je bil zabojnik razglašen
za praznega pred vstopom na carinsko območje Unije, do trenutka, ko je
zabojnik ponovno razglašen za praznega. 2. V primerih, ko posebna sporočila o statusu
zabojnikov, potrebna za določanje zadevnih dogodkov v zvezi s praznim
zabojnikom, niso na voljo v elektronski evidenci ponudnika za noben primer,
ponudnik poroča sporočila o statusu zabojnikov za dogodke, ki
potekajo vsaj tri mesece pred fizičnim prihodom na carinsko območje
Unije do meseca po vstopu na carinsko območje Unije ali do prihoda na cilj
zunaj carinskega območja Unije, kar je prej. Člen 18e 1. Če zabojnik s plovilom zapušča
carinsko območje Unije in je namenjen v tretjo državo, javni ali zasebni
ponudniki storitev, za katere velja obveznost iz člena 18c(1),
poročajo sporočila o statusu zabojnikov za vse dogodke od trenutka,
ko je bil zabojnik razglašen za praznega na carinskem območju Unije, do
trenutka, ko je zabojnik razglašen za praznega zunaj carinskega območja
Unije. 2. V primerih, ko posebna sporočila o statusu
zabojnika, potrebna za določanje zadevnih dogodkov v zvezi s praznim
zabojnikom, niso na voljo v elektronski evidenci ponudnika za noben primer,
ponudnik lahko poroča sporočila o statusu zabojnikov za dogodke, ki
so potekali v obdobju najmanj treh mesecev po izstopu s carinskega območja
Unije. Člen 18f 1. Komisija ima pooblastila za sprejemanje
delegiranih aktov v skladu s členom 43, ki določa dogodke v
zvezi s statusom zabojnika, za katere je treba poročati sporočila o
statusu zabojnikov v skladu s členom 18c, najmanjše elemente
podatkov, o katerih se poroča v sporočilih o statusu zabojnikov, ter
pogostostjo poročanja. 2. Komisija z izvedbenimi akti sprejme
določbe o obliki podatkov v sporočilih o statusu zabojnikov in metodi
posredovanja sporočil o statusu zabojnikov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo
v skladu s postopkom preverjanja iz člena 43a(2). Člen 18g 1. Komisija oblikuje in upravlja podatkovno bazo s
podatki o uvozu, izvozu in tranzitu blaga, vključno o tranzitu znotraj
države članice, kot je podrobno opisano v Prilogah 37 in 38
Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93, „podatkovna baza o uvozu, izvozu,
tranzitu“. Države članice Komisijo pooblastijo, da sistematično
kopira podatke o uvozu, izvozu in tranzitu iz virov, ki jih upravlja Komisija
na podlagi Uredbe (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti.
Države članice Komisiji posredujejo podatke o tranzitu blaga znotraj
države članice in neposrednem izvozu. 2. Podatkovna baza se uporablja za pomoč pri
preprečevanju, preiskovanju in pregonu operacij, ki kršijo ali za katere
se zdi, da kršijo carinsko zakonodajo, ter za namen obvladovanja tveganja,
vključno s carinskimi kontrolami, ki temeljijo na tveganju, kot je opisano
v točkah 25 in 26 člena 4 in točki 2
člena 13 Uredbe (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku
Skupnosti. 3. Do podatkovne baze dostopajo izključno
službe Komisije in nacionalni organi iz člena 29. Znotraj Komisije in
nacionalnih organov so za obdelavo osebnih podatkov iz te podatkovne baze
pooblaščeni le za to imenovani analitiki. Brez poseganja v Uredbo 45/2001 lahko
Komisija po dogovoru z državo članico, ki posreduje podatke, izbrane
podatke, pridobljene v skladu s postopkom iz odstavka 1, posreduje
mednarodnim organizacijam in/ali institucijam/agencijam EU, ki prispevajo
k zaščiti finančnih interesov Unije in pravilni uporabi carinske
zakonodaje ter s katerimi je Komisija sklenila ustrezni dogovor ali memorandum
o soglasju. Podatki se v skladu s tem odstavkom posredujejo le
za splošne namene te uredbe, ki vključujejo tudi zaščito
finančnih interesov Unije, in/ali za namene obvladovanja tveganja, kot je
to določeno v točkah 25 in 26 člena 4 in
točki 2 člena 13 Uredbe (EGS) št. 2913/92. Dogovor ali memorandum o soglasju, na podlagi
katerega se v skladu s tem odstavkom lahko posredujejo podatki, med drugim
vključuje načela varstva podatkov, kot sta možnost posameznikov, na
katere se nanašajo osebni podatki, da uveljavljajo svoje pravice do dostopa in
popravkov ter do upravnega in sodnega varstva, ter neodvisni nadzorni
mehanizem, da se zagotovi skladnost z zaščitnimi ukrepi za varstvo
podatkov. 4. Uredba (ES) št. 45/2001 se uporablja
za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja Komisija v okviru podatkov v tej
podatkovni bazi. Komisija se šteje za upravljavca podatkov v smislu
člena 2d Uredbe (ES) št. 45/2001. Podatkovno bazo o uvozu, izvozu in tranzitu
predhodno preveri evropski nadzornik za varstvo podatkov v skladu s
členom 27 Uredbe (ES) št. 45/2001. Podatki v podatkovni bazi o uvozu, izvozu in
tranzitu se hranijo le toliko časa, da se doseže namen, za katerega so
bili vneseni, rok hrambe pa ne sme presegati deset let. Če se osebni
podatki hranijo več kot pet let, se v skladu s tem ustrezno obvesti
evropskega nadzornika za varstvo podatkov. 5. Podatkovna baza o uvozu, izvozu in tranzitu ne
vključuje posebnih kategorij podatkov v smislu člena 10(5)
Uredbe (ES) št. 45/2001. Komisija izvaja ustrezne tehnične in
organizacijske ukrepe za varovanje osebnih podatkov pred naključnim ali
nezakonitim uničenjem, naključno izgubo ali nepooblaščenim
razkritjem, spremembo in dostopom ali drugimi nezakonitimi oblikami obdelave. Člen 18h 1. Komisija lahko neposredno od gospodarskih
subjektov pridobi dokumente o uvoznih in izvoznih deklaracijah v zvezi s
preiskavami, povezanimi z izvajanjem carinske zakonodaje, kot je opredeljeno v
členu 2(1). 2. V obdobju, ko morajo gospodarski subjekti
hraniti zadevne dokumente, gospodarski subjekti Komisiji na zahtevo zagotovijo
informacije iz odstavka 1.“ 6. člen 23(4) se
spremeni: „Komisija ima v skladu s členom 43
pooblastila za sprejetje delegiranih aktov, ki določajo navedena dejanja o
izvajanju kmetijske zakonodaje, za katere je treba vnesti informacije v CIS.“ 7. člen 25(1) se
spremeni: „Komisija z izvedbenimi akti sprejme določbe
v zvezi s podatki, ki se vnesejo v CIS, povezanimi z vsako kategorijo iz
točk od (a) do (h) člena 24, do mere, ko je to
potrebno za doseganje cilja sistema. Osebni podatki ne smejo biti
vključeni v kategorijo iz točke (e) člena 24. Ti
izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz
člena 43a(2).“ 8. člen 29 se
spremeni: (a)
odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „Dostop do podatkov v CIS imajo
izključno nacionalni organi, ki jih imenuje posamezna država članica,
in službe, ki jih imenuje Komisija. Ti nacionalni organi so carinske uprave,
lahko pa vključujejo tudi druge organe, ki so skladno z zakoni, predpisi
in postopki zadevne države članice pristojni za doseganje cilja iz
člena 23(2). Uporabnik CIS, ki je zagotovil podatke, ima
pravico določiti, kateri izmed omenjenih nacionalnih organov imajo lahko
dostop do podatkov, ki jih je vnesel v CIS.“ (b)
odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „Vsaka država članica pošlje Komisiji seznam
imenovanih pristojnih organov, ki so pooblaščeni za dostop do CIS, in za
vsak organ natančno določi, do katerih podatkov lahko dostopa in za
katere namene. Komisija o tem ustrezno obvesti ostale države
članice. Poleg tega tudi preveri, da v seznamu imenovanih pristojnih
organov ni nesorazmernih imenovanj, in vse države članice obvesti o
ustreznih podatkih glede služb Komisije, pooblaščenih za dostop do CIS. Seznam imenovanih nacionalnih organov in službe
Komisije Komisija v vednost objavi v Uradnem listu Evropske unije,
nadaljnje posodobitve seznama pa Komisija objavi na spletu.“ 9. v členu 30(3) se
tretji pododstavek nadomesti z naslednjim: „Komisija na spletu objavi seznam imenovanih
organov ali služb.“ 10. naslov poglavja 4 se
nadomesti z naslednjim: „Poglavje 4 Hramba
podatkov“. 11. člen 33 se spremeni: „Podatki v CIS se hranijo le toliko
časa, da se doseže namen, za katerega so bili vneseni, rok hrambe pa ne
sme preseči deset let. Če se osebni podatki hranijo več kot
pet let, se v skladu s tem ustrezno obvesti evropskega nadzornika za varstvo
podatkov.“ 12. člen 37 se spremeni: (a)
odstavek 3a se nadomesti z naslednjim: „3a. Ta uredba podrobneje določa in
dopolnjuje Uredbo (ES) št. 45/2001. Evropski nadzornik za varstvo podatkov nadzoruje
skladnost CIS z Uredbo (ES) št. 45/2001.“ (b)
doda se odstavek 5: „5. Evropski nadzornik za varstvo podatkov se
usklajuje s skupnim nadzornim organom, ustanovljenim s Sklepom Sveta 2009/917/PNZ,
da se zagotovijo usklajen nadzor in revizije CIS, vsak organ pa deluje v
okviru svojih zadevnih pristojnosti.“ 13. člen 38 se spremeni:
(a)
v odstavku 1 se črta točka b. (b)
odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „2. Države članice in Komisija zlasti
sprejmejo ukrepe: (a) za preprečevanje nepooblaščenim
osebam dostopa do naprav, ki se uporabljajo za obdelavo podatkov; (b) za preprečevanje branja, kopiranja,
spreminjanja ali brisanja podatkov in nosilcev podatkov nepooblaščenim
osebam; (c) za preprečevanje nepooblaščenega
vnosa podatkov in vsakega nepooblaščenega branja, spreminjanja ali
brisanja podatkov; (d) za preprečevanje dostopa do podatkov CIS
nepooblaščenim osebam s pomočjo opreme za prenos podatkov; (e) za zagotavljanje, da imajo v zvezi z
uporabo CIS pooblaščene osebe dostop samo do tistih podatkov, za
katere so pristojne; (f) za zagotavljanje, da je mogoče preveriti
in določiti, katerim organom se podatki lahko posredujejo z opremo za
prenos podatkov; (g) za zagotavljanje, da je možno naknadno
preveriti in ugotoviti, kateri podatki so bili vneseni v CIS, kdaj so bili
vneseni in kdo jih je vnesel, ter nadziranje branja teh podatkov; (h) za preprečevanje vsakega nedovoljenega
branja, kopiranja, spreminjanja ali brisanja podatkov med prenosom podatkov ali
prevozom nosilcev podatkov.“ (c)
odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Komisija preveri, ali so bila izvedena iskanja
odobrena in ali so jih opravili pooblaščeni uporabniki. Preveri se vsaj 1 %
vseh iskanj. Evidenca teh iskanj in preverjanj se vnese v sistem in se
uporablja le za omenjena preverjanja. Po šestih mesecih se izbriše.“ 14. člen 41d se
spremeni: (a)
odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Rok hrambe podatkov urejajo zakoni, predpisi
in postopki države članice, ki jih zagotovi. V nadaljevanju navedeni roki
so najdaljši roki, ki se ne združujejo in se izračunajo od datuma vnosa
podatkov v datoteko preiskave ter se jih ne sme prekoračiti: (a)
podatki, ki se nanašajo na datoteke tekočih
preiskav, se lahko hranijo največ tri leta, če ni bila ugotovljena
kršitev carinske in kmetijske zakonodaje, podatki pa morajo pred tem rokom
postati anonimni, če je od zadnje ugotovitve preteklo eno leto; (b)
podatki, ki se nanašajo na upravne poizvedbe ali
kriminalistične preiskave, pri katerih je bila ugotovljena kršitev
carinske in kmetijske zakonodaje, za katero pa ni bila sprejeta upravna
odločba, izrečena pravnomočna sodba ali naložena sodna ali
upravna kazen, se lahko hranijo največ šest let; (c)
podatki, ki se nanašajo na upravne poizvedbe ali
kriminalistične preiskave, na podlagi katerih je bila sprejeta upravna
odločba, izrečena pravnomočna sodba ali naložena sodna ali
upravna kazen, se lahko hranijo največ deset let.“ (b)
odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Komisija podatke spremeni v anonimne takoj, ko
se prekorači najdaljši rok hrambe iz odstavka 1.“ 15. člen 43 se nadomesti
z naslednjim: „1. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se
Komisiji podeli pod pogoji iz tega člena. 2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz
členov 18f(1) in 23(4) se Komisiji podeli za nedoločen
čas od [dd. mm. llll] [vstaviti datum začetka
veljavnosti te uredbe]. 3. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz
členov 18f(1) in 23(4) lahko kadar koli prekliče Evropski
parlament ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati podelitev
pooblastila, navedena v zadevnem sklepu. Preklic začne veljati dan po
objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki
je v njem naveden. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih
aktov. 4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o
tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet. 5. Delegirani akt, sprejet na podlagi
členov 18f(1) in 23(4), začne veljati le, če mu
Evropski parlament ali Svet ne nasprotujeta v dveh mesecih od uradnega
obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ali če sta pred iztekom
tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Na pobudo
Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za dva meseca.“ 16. po členu 43 se
vstavi naslednji člen: „Člen 43a 1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v
smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. 2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabi
člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.“ Člen 2 Ta uredba začne veljati dvajseti dan po
objavi v Uradnem listu Evropske unije. Za javne ali zasebne ponudnike storitev,
katere ob začetku veljavnosti te uredbe zavezujejo pogodbe zasebnega
prava, ki jim preprečujejo izpolnjevanje njihovih obveznosti,
določenih v členu 18c(1), ta uredba začne veljati leto po
njenem začetku veljavnosti. Ta uredba je v celoti zavezujoča
in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, Za Evropski parlament Za
Svet Predsednik Predsednik OCENA FINANČNIH POSLEDIC
ZAKONODAJNEGA PREDLOGA 1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude 1.2. Zadevna
področja v strukturi ABM/ABB 1.3. Vrsta
predloga/pobude 1.4. Cilji
1.5. Utemeljitev
predloga/pobude 1.6. Trajanje
ukrepa in finančnih posledic 1.7. Načrtovani
načini upravljanja 2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Pravila
o spremljanju in poročanju 2.2. Upravljavski
in kontrolni sistem 2.3. Ukrepi
za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 3. OCENA FINANČNIH
POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni
razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske
vrstice 3.2. Ocenjene
posledice za odhodke 3.2.1. Povzetek
ocenjenih posledic za odhodke 3.2.2. Ocenjene
posledice za odobritve za poslovanje 3.2.3. Ocenjene
posledice za odobritve za upravne zadeve 3.2.4. Skladnost
z veljavnim večletnim finančnim okvirom 3.2.5. Udeležba
tretjih oseb pri financiranju 3.3. Ocenjene posledice za prihodke OCENA
FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA OKVIR PREDLOGA/POBUDE Naslov predloga/pobude Predlog UREDBE
EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 515/97
z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi
držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja
pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje. Zadevna področja v okviru ABM/ABB[9] Področje:
boj proti goljufijam Dejavnost:
naslov 24 Vrsta predloga/pobude ¨ Predlog/pobuda
se nanaša na nov ukrep. ¨ Predlog/pobuda se
nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa[10]. n Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje
obstoječega ukrepa. ¨ Predlog/pobuda se
nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep. Cilji Večletni strateški cilji Komisije, ki naj
bi bili doseženi s predlogom/pobudo Predlagana
sprememba bo prispevala k zavezi Unije za boj proti goljufijam in drugim
nezakonitim dejavnostim na carinskem področju in krepitvi zaščite
finančnih interesov Evropske unije. Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v
strukturi ABM/ABB Posamezni
cilj št. 5: preprečevanje goljufij in
korupcije, njuno izogibanje in boj proti njima Posamezni
cilj št. 5a: oblikovanje politike in zakonodaje za boj proti goljufijam Zadevna
dejavnost v okviru ABM/ABB 24 04
Informacijski sistem za boj proti goljufijam (AFIS) Pričakovani rezultati in posledice Navedite, kakšne
posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine. Za Komisijo:
predlagane spremembe bi Komisiji omogočile, da izboljša obvladovanje
tveganja, vključno s carinskimi kontrolami, ki temeljijo na tveganju, ter
učinkovitejše odkriva, preiskuje in analizira goljufije na carinskem
področju. Poleg tega se pričakuje, da bo ta predlog prispeval k
večji učinkovitosti na področju varstva podatkov in dodatno
okrepil sodelovanje z izboljšanjem sistemov in procesov, katerih posledica bi
morala biti boljša uporaba obstoječih orodij. Za države
članice: predlagane spremembe bodo dodatno olajšale carinsko sodelovanje
med posameznimi državami članicami ter med državami članicami in
Komisijo. Revidirana
uredba v dolgoročnem smislu pomeni možnost, da se bistveno poveča
število odkritih primerov goljufij in drugih nepravilnosti v zvezi s carinskimi
zadevami ter se tako pomagajo zaščititi finančni interesi Evropske
unije in preprečiti druga tveganja, kot so opredeljena v carinskem
zakoniku Skupnosti. Kazalniki rezultatov in posledic Navedite, s
katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude. Podatki o
izvozu/uvozu/tranzitu/sporočilih o statusu zabojnikov: • število
odkritih kršitev zakonodaje, • število
odprtih preiskav na podlagi navedenih podatkov, • število
zahtev preiskovalcev za uporabo podatkov, • zneski,
izterjani na podlagi takih informacij. Trajanje
zadevnih preiskav OLAF • ali
je sprememba pospešila postopke, • ali
je povečala število preiskav in izterjane zneske. Utemeljitev predloga/pobude Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti
kratkoročno ali dolgoročno Cilji, ki jih
je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti, vključujejo: – ustvarjanje
pogojev za boljši boj proti goljufijam na carinskem področju v zvezi z
nepravilnim deklariranjem blaga, – ustvarjanje
pogojev za boljši boj proti goljufijam na carinskem področju v zvezi z napačnim
opisom blaga, – ustvarjanje
pogojev za boljši boj proti goljufijam na carinskem področju v zvezi z
nepravilno uporabo tranzitnega sistema, – pospešitev
preiskav OLAF. Dodana vrednost ukrepanja EU Nacionalni
carinski organi ne morejo sami učinkovito izmenjati informacij ali
izvajati obsežnega boja proti kršitvam carinske zakonodaje na carinskem
področju s sprejemljivimi stroški. Sistematično
zbiranje podatkov, potrebnih za analizo tveganj na carinskem področju, ki
so grožnja EU in njenim državam članicam, bi pomenilo nesorazmerna
prizadevanja za vseh 28 posameznih držav članic ter se lahko
učinkovitejše in uspešnejše doseže z ukrepi na ravni EU. Potreba po
učinkovitejšem obvladovanju tveganja na carinskem področju, zlasti
tveganj v zvezi z varnostjo in varovanjem, je obravnavana v Sporočilu
Komisije o obvladovanju tveganja na carinskem področju in varnosti dobavne
verige (COM(2012) 793). Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti Pilotni
projekt „ConTraffic“, ki ga je v sodelovanju s Skupnim raziskovalnim
središčem Komisije razvil OLAF, kaže, da je z analizo premikov
zabojnikov mogoče učinkovito odkriti nedoslednosti med deklariranim
poreklom uvoznika in geografskim poreklom/državo odpreme iz podatkov programa
načrtovanja poti zabojnika. Predhodni rezultati so pokazali, da več
kot 50 % primerov, odkritih s pomočjo takih kazalnikov, dejansko krši
carinsko zakonodajo. Pilotni projekt odlično prikazuje dodano vrednost
podatkov, ki Komisiji zdaj niso na voljo. Skupni projekt
urada OLAF in držav članic ATIS prikazuje pomembnost informacij
o tranzitu za odkrivanje goljufij na carinskem področju. Uporablja se za
analizo podatkov o tranzitu, da se odkrijejo neobičajni vzorci tranzita in
preusmeritev destinacije. Skladnost in možnosti sinergij z drugimi
ustreznimi instrumenti Pričakuje
se večja sinergija z Uredbo (EU) št. 883/2013, zlasti v zvezi z
dostopom do podpornih dokumentov. V okviru sedanje regulativne ureditve morajo
gospodarski subjekti Komisiji predložiti podporne dokumente, če preiskava
temelji na Uredbi (EU) št. 883/2013 ali Uredbi (ES) št. 2185/96.
Vendar mora Komisija v primerih, ko preiskava temelji na Uredbi (ES)
št. 515/97, podporne dokumente zahtevati od nacionalnih organov. Cilj
predloga je odstraniti navedene nedoslednosti, da se zagotovi enoten pristop. Določba
za uporabo novih zbirk podatkov pri obvladovanju tveganja bo bistveno podprla
načrt, ki je bil za enako zadevo predlagan v Sporočilu Komisije o
obvladovanju tveganja na carinskem področju in varnosti dobavne verige ter
Sklepih Sveta št. 8761/3/13. Trajanje ukrepa in finančnih posledic ¨ Časovno omejen/(-a) predlog/pobuda: ¨ trajanje predloga/pobude od [DD. MM] LLLL do [DD. MM.] LLLL, ¨ finančne posledice med letoma LLLL in LLLL. n Časovno neomejen/(-a) predlog/pobuda: izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL
in LLLL, ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v
celoti. Načrtovani načini upravljanja[11] n Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija. ¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvajanja na: ¨ izvajalske agencije, ¨ organe, ki jih ustanovita Skupnosti[12], ¨ nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve, ¨ osebe, pooblaščene za izvajanje določenih ukrepov v
skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in opredeljene v zadevnem
temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe. ¨ Deljeno upravljanje
z državami članicami. ¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami. ¨ Skupno upravljanje z
mednarodnimi organizacijami (navedite). Pri navedbi
več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje
obrazložiti v oddelku „opombe“. Opombe UKREPI UPRAVLJANJA Pravila o spremljanju in poročanju Navedite pogostost
in pogoje. Komisija vsaka
tri leta po začetku veljavnosti te uredbe Evropskemu parlamentu,
Računskemu sodišču in Svetu poroča o uporabi te uredbe. Upravljavski in kontrolni sistem Ugotovljena tveganja – Stroški,
zaračunani brez pogodbe: ker so pogodbe
dodeljene po končanem postopku oddaje javnega naročila, se tveganje
zmanjša, saj bo velik del odhodkov pravno in finančno zajet v okvirni pogodbi.
V skladu z
zahtevami Komisije se bo vsako leto opravila ocena tveganja. – Izvajanje
prenosa podatkov se lahko izkaže za tehnični izziv. Načrtovani načini kontrole Kontrolni
postopki te pobude so skladni s finančno uredbo. Predhodna
preverjanja prevzetih obveznosti in plačil. Urad OLAF
se je glede načrta finančnega upravljanja odločil za delno
decentraliziran model, pri katerem se vsa predhodna preverjanja opravijo v
osrednji enoti za proračun. V uradu OLAF vso dokumentacijo preverijo vsaj
trije uslužbenci (upravitelj dokumentacije, finančni preveritelj v enoti
za proračun in operativni preveritelj v enoti, pristojni za odhodke),
preden jih sprejme odredbodajalec na podlagi nadaljnjega prenosa. Generalni
direktor vsakemu vodji enote dodeli nadaljnji prenos, zato je vsak vodja enote
pooblaščen za izvajanje svojega dela programa. – Predhodni
nadzor izvaja finančni preveritelj za vsako transakcijo, ki jo mora
odobriti odredbodajalec na podlagi nadaljnjega prenosa. – Nadzor se
opravi za občutljive spremenljivke na podlagi rezultatov ocene tveganja,
opravljene v okviru poročila o kakovosti računovodenja (kot so: LE in
BA, konti glavne knjige, proračunske vrstice, zneski in izračuni
itn.). – Pripravljeni
so podrobni razpisni pogoji, ki so podlaga za posamezne pogodbe. V vseh
pogodbah, sklenjenih med uradom OLAF in zunanjim subjektom, so določeni
ukrepi proti goljufijam. – Urad OLAF
izvaja nadzor nad vsemi končnimi rezultati in preverja vse dejavnosti in
storitve, ki jih izvaja okvirni pogodbenik. Ukrepi za preprečevanje goljufij in
nepravilnosti Navedite
obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe. Revizije se
lahko opravijo v času veljavnosti pogodbe ali v petih letih po zadnjem
plačilu, da lahko Komisija, kadar je to primerno, izda odločbo o izterjavi.
Opredeljene so pravice dostopa za osebje Komisije in zunanje pooblaščeno
osebje, Računsko sodišče in urad OLAF pa imata enake pravice. Vzpostavljen
nadzor omogoča uradu OLAF dovolj zanesljivo zagotovilo kakovosti in
pravilnosti odhodkov ter zmanjšanje tveganja za neskladnost. Poglobljena ocena
dosega četrto raven za vse podpisane pogodbe in sporazume. Navedeni nadzor
skoraj popolnoma zmanjšuje možna tveganja in zajema 100 %
upravičencev. Lahko bi se
upoštevala preverjanja na kraju samem. Šteje se, da
je strategija nadzora programa učinkovita za omejitev tveganja za
neskladnost in sorazmerna s tveganjem. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE Zadevni razdelki večletnega
finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice Obstoječe odhodkovne proračunske
vrstice Po vrstnem redu
razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek Število [poimenovanje………………………...……….] || Dif./nedif. ([13]) || držav Efte[14] || držav kandidatk[15] || tretjih držav || po členu 18(1)(aa) finančne uredbe 1A || 24.0401 Informacijski sistem za boj proti goljufijam (AFIS) || dif. || NE || NE || NE || NE Ocenjene posledice za odhodke Povzetek ocenjenih posledic za odhodke v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) Razdelek večletnega finančnega okvira: || Število || 1A Pametna in vključujoča rast GD: OLAF || || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || 2021 || SKUPAJ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || || 24.0401 || obveznosti || (1) || 6,423 || 6,922 || 6,629 || 7,151 || 7,664 || 7,195 || 7,454 || || 49,438 plačila || (2) || 5,800 || 6,200 || 6,000 || 6,400 || 6,900 || 6,500 || 6,700 || (1) 4.938 || 49,438 Številka proračunske vrstice || obveznosti || (1a) || || || || || || || || || plačila || (2a) || || || || || || || || || Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov[16] || || || || || || || || || Številka proračunske vrstice || || (3) || || || || || || || || || Odobritve za GD OLAF SKUPAJ || obveznosti || = 1 + 1a + 3 || 6,423 || 6,922 || 6,629 || 7,151 || 7,664 || 7,195 || 7,454 || || 49,438 plačila || = 2 + 2a +3 || 5,800 || 6,200 || 6,000 || 6,400 || 6,900 || 6,500 || 6,700 || 4,938 || 49,438 Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || 6,423 || 6,922 || 6,629 || 7,151 || 7,664 || 7,195 || 7,454 || || 49,438 plačila || (5) || 5,800 || 6,200 || 6,000 || 6,400 || 6,900 || 6,500 || 6,700 || (2) 4.938 || 49,438 Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || || || Odobritve iz RAZDELKA 1A večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || =4+ 6 || 6,423 || 6,922 || 6,629 || 7,151 || 7,664 || 7,195 || 7,454 || || 49,438 plačila || =5+ 6 || 5,800 || 6,200 || 6,000 || 6,400 || 6,900 || 6,500 || 6,700 || 4,938 || 49,438 Če ima predlog/pobuda posledice za več
razdelkov: Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || || || || || || || || || plačila || (5) || || || || || || || || || Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || || || Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 4 večletnega finančnega okvira (referenčni znesek) || obveznosti || =4+ 6 || 6,423 || 6,922 || 6,629 || 7,151 || 7,664 || 7,195 || 7,454 || || 49,438 plačila || =5+ 6 || 5,800 || 6,200 || 6,000 || 6,400 || 6,900 || 6,500 || 6,700 || 4,938 || 49,438 Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“ v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ GD: OLAF || Človeški viri || 1,014 || 1,014 || 1,014 || 1,014 || 1,014 || 1,014 || 1,014 || 7,098 Drugi upravni odhodki || 0,570 || 0,570 || 0,570 || 0,570 || 0,570 || 0,570 || 0,570 || 3,990 GD OLAF SKUPAJ || odobritve || 1,584 || 1,584 || 1,584 || 1,584 || 1,584 || 1,584 || 1,584 || 11,088 Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || || || || || || || || v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || 2021 || SKUPAJ Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || 8,007 || 8,506 || 8,213 || 8,735 || 9,248 || 8,779 || 9,038 || || 60,526 plačila || 7,384 || 7,784 || 7,584 || 7,984 || 8,484 || 8,084 || 8,284 || 4,938 || 60,526 Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje ¨ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje. n Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je
pojasnjeno v nadaljevanju: odobritve
za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) Cilji in realizacije ò || || || Leto 2014[17] || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ || REALIZACIJE || Vrsta || povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški || OPERATIVNI CILJ št. 1 || Ustvarjanje pogojev za boljši boj proti goljufijam na carinskem področju v zvezi z nepravilnim deklariranjem porekla blaga Ukrep 1: oblikovanje, vzpostavitev in vzdrževanje podatkovne baze o sporočilih o statusu zabojnikov || || || || || || || || || || || || || || || || || || Oblikovanje in vzpostavitev podatkovne baze o sporočilih o statusu zabojnikov || || || 2 || 0,100 || 3 || 0,150 || 1 || 0,050 || 1 || 0,050 || 1 || 0,050 || 0,5 || 0,025 || 0,5 || 0,025 || 9 || 0,450 Vzdrževanje podatkovne baze o sporočilih o statusu zabojnikov || || || 1 || 0,100 || 1 || 0,100 || 1 || 0,100 || 1 || 0,100 || 1 || 0,100 || 1 || 0,100 || 1 || 0,100 || 7 || 0,700 Seštevek za operativni cilj št. 1 || 3 || 0,200 || 3 || 0,200 || 4 || 0,250 || 2 || 0,150 || 2 || 0,150 || 2 || 0,150 || 1,5 || 0,125 || 1,5 || 0,125 OPERATIVNI CILJ št. 2 || Ustvarjanje pogojev za boljši boj proti goljufijam na carinskem področju v zvezi z napačnim opisom blaga Ukrep 1: oblikovanje, vzpostavitev in vzdrževanje podatkovne baze o uvozu/izvozu || || || || || || || || || || || || || || || || || || Oblikovanje in vzpostavitev podatkovne baze o uvozu/izvozu || || || 2 || 0,075 || 2.5 || 0,106 || 1 || 0,035 || 1 || 0,035 || 1 || 0,035 || 0,5 || 0,017 || 0,5 || 0,017 || 8,5 || 0,320 Vzdrževanje podatkovne baze o uvozu/izvozu || || || 1 || 0,080 || 1 || 0,080 || 1 || 0,080 || 1 || 0,080 || 1 || 0,080 || 1 || 0,080 || 1 || 0,080 || 7 || 0,560 Seštevek za operativni cilj št. 2 || 3 || 0,155 || 3 || 0,155 || 3,5 || 0,186 || 2 || 0,115 || 2 || 0,115 || 2 || 0,115 || 1,5 || 0,097 || 1,5 || 0,097 OPERATIVNI CILJ št. 3 || Ustvarjanje pogojev za boljši boj proti goljufijam na carinskem področju v zvezi z nepravilno uporabo tranzitnega sistema Ukrep 1: oblikovanje, vzpostavitev in vzdrževanje podatkovne baze o tranzitu || || || || || || || || || || || || || || || || || || Oblikovanje in vzpostavitev podatkovne baze o tranzitu || || || 2 || 0,020 || 2,5 || 0,026 || 1 || 0,008 || 1 || 0,008 || 1 || 0,008 || 0,5 || 0,005 || 0,5 || 0,005 || 8,5 || 0,080 Vzdrževanje podatkovne baze o tranzitu || || || 1 || 0,020 || 1 || 0,020 || 1 || 0,020 || 1 || 0,020 || 1 || 0,020 || 1 || 0,020 || 1 || 0,020 || 7 || 0,140 Seštevek za operativni cilj št. 3 || 3 || 0,040 || 3 || 0,040 || 3,5 || 0,046 || 2 || 0,028 || 2 || 0,028 || 2 || 0,028 || 1,5 || 0,025 || 1,5 || 0,025 OPERATIVNI CILJ št. 4 || Podpiranje medsebojne pomoči pri carinskih zadevah Ukrep 1: oblikovanje, vzpostavitev in vzdrževanje nove podatkovne zbirke o medsebojni pomoči z omejeno vidljivosti, ki nadomešča sedanja CIS in FIDE || || || || || || || || || || || || || || || || || || Oblikovanje in vzpostavitev nove podatkovne baze o medsebojni pomoči z omejeno vidljivostjo || || || 5 || 0,600 || 5 || 0,500 || 4 || 0,400 || 3 || 0,300 || 3 || 0,300 || 3 || 0,300 || 3 || 0,300 || 26 || 2,700 Vzdrževanje nove podatkovne baze o medsebojni pomoči z omejeno vidljivostjo || || || 4 || 0,400 || 4 || 0,400 || 3 || 0,300 || 3 || 0,300 || 2 || 0,200 || 2 || 0,200 || 2 || 0,200 || 20 || 2,000 Ukrep 2: organizacija skupnih carinskih operacij na ravni EU in regionalni ravni || || || || || || || || || || || || || || || || || || Usklajevanje, logistična in tehnična podpora državam članicam za izvajanje skupnih carinskih operacij na ravni EU in regionalni ravni || || || 10 || 1,000 || 12 || 1,200 || 14 || 1,400 || 16 || 1,600 || 18 || 1,800 || 20 || 2,000 || 22 || 2,200 || 112 || 11,200 Posodobitev, vzdrževanje in upravljanje oddelka za usklajevanje virtualnega delovanja za podporo varni izmenjavi informacij med skupnimi carinskimi operacijami || || || 5 || 0,500 || 6 || 0,600 || 7 || 0,700 || 8 || 0,800 || 9 || 0,900 || 10 || 1,000 || 10 || 1,100 || 55 || 5,600 Seštevek za operativni cilj št. 4 || 24 || 2,500 || 27 || 2,700 || 28 || 2,800 || 30 || 3,000 || 32 || 3,200 || 35 || 3,500 || 37 || 3,800 || 213 || 21,500 OPERATIVNI CILJ št. 5 || Omogočanje varnih elektronskih komunikacijskih orodij za države članice, da izpolnijo svojo obveznost poročanja odkritih nepravilnosti pri kmetijskih, strukturnih, kohezijskih in ribiških skladih ter predpristopni pomoči Ukrep 1: Oblikovanje, vzpostavitev in vzdrževanje novih modulov poročanja nepravilnosti za novo programsko obdobje 2014–2020 || || || || || || || || || || || || || || || || || || Oblikovanje in vzpostavitev novih modulov poročanja nepravilnosti za novo programsko obdobje 2014–2020 || || || 4 || 0,500 || 4 || 0,500 || 4 || 0,400 || 3 || 0,300 || 3 || 0,300 || 3 || 0,300 || 3 || 0,300 || 24 || 2,600 Vzdrževanje novih modulov poročanja nepravilnosti za novo programsko obdobje 2014–2020 || || || 3 || 0,300 || 2 || 0,200 || 2 || 0,200 || 2 || 0,200 || 2 || 0,200 || 2 || 0,200 || 2 || 0,200 || 15 || 1,500 Seštevek za operativni cilj št. 5 || 7 || 0,800 || 6 || 0,700 || 6 || 0,600 || 5 || 0,500 || 5 || 0,500 || 5 || 0,500 || 5 || 0,500 || 39.0 || 4,100 OPERATIVNI CILJ št. 6 || Upravljanje, vzdrževanje in razvoj platforme za storitve AFIS za zagotavljanje tehnične pripravljenosti, varovanja informacij in neprekinjenega poslovanja Ukrep 1: upravljanje, vzdrževanje in posodabljanje infrastrukture AFIS in platforme za storitve informacijske tehnologije || || || || || || || || || || || || || || || || || || Upravljanje, vzdrževanje in posodabljanje infrastrukture strojne opreme, programske opreme, omrežja in varnostne opreme || || || 6 || 0,700 || 6 || 0,700 || 6 || 0,636 || 6 || 0,700 || 8 || 0,800 || 5 || 0,500 || 5 || 0,500 || 42 || 4,536 Vzdrževanje in posodabljanje tehničnega okvira AFIS Portal, ki je gostitelj poslovnih aplikacij AFIS || || || 7 || 0,728 || 7 || 0,840 || 7 || 0,700 || 8 || 0,858 || 8 || 0,871 || 5 || 0,548 || 5 || 0,507 || 47 || 5,052 Zagotavljanje storitev službe za pomoč uporabnikom, e-učenja, usposabljanja, tehnične pomoči in poslovne podpore končnim uporabnikom AFIS || || || 7 || 0,700 || 8 || 0,800 || 8 || 0,800 || 8 || 0,800 || 10 || 1,000 || 9 || 0,900 || 9 || 0,900 || 59 || 5,900 Seštevek za operativni cilj št. 6 || 26 || 2,728 || 28 || 3,040 || 29 || 2,936 || 32 || 3,358 || 36 || 3,671 || 29 || 2,948 || 29 || 2,907 || 209 || 21,588 STROŠKI SKUPAJ || 66 || 6,423 || 72 || 6,922 || 69 || 6,629 || 73 || 7,151 || 79 || 7,664 || 73,5 || 7,195 || 75,5 || 7,454 || 508 || 49,438 Ocenjene posledice za odobritve za upravne
zadeve Povzetek ¨ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve. þ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot
je pojasnjeno v nadaljevanju: v mio. EUR (na
tri decimalna mesta natančno) || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri || 1,014 || 1,014 || 1,014 || 1,014 || 1,014 || 1,014 || 1,014 || 7,098 Drugi upravni odhodki || 0,570 || 0,570 || 0,570 || 0,570 || 0,570 || 0,570 || 0,570 || 3,990 Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 1,584 || 1,584 || 1,584 || 1,584 || 1,584 || 1,584 || 1,584 || 11,088 Odobritve zunaj RAZDELKA 5[18] večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri || || || || || || || || Drugi upravni odhodki || || || || || || || || Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || SKUPAJ || 1,584 || 1,584 || 1,584 || 1,584 || 1,584 || 1,584 || 1,584 || 11,088 Ocenjene potrebe po človeških virih ¨ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri. n Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je
pojasnjeno v nadaljevanju: ocena, izražena v celih številkah (ali
največ na eno decimalno mesto natančno) || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) 24 01 07 00 01 01 01 OLAF || 6,5 || 6,5 || 6,5 || 6,5 || 6,5 || 6,5 || 6,5 XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || || XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || || 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || || Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[19] 24 01 07 00 01 02 01 (NNS) || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || || XX 01 04 yy[20] || – na sedežu[21] || || || || || || || – na delegacijah || || || || || || || XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS – posredne raziskave) || || || || || || || 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS – neposredne raziskave) || || || || || || || Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || || SKUPAJ || 8,5 || 8,5 || 8,5 || 8,5 || 8,5 || 8,5 || 8,5 XX je zadevno
področje ali naslov. Potrebe po
človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje
ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi
viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve. Opis nalog: Uradniki in začasni uslužbenci || Upravljanje pilotnega projekta za prenos podatkov iz nadzornega sistema GD za obdavčenje in carinsko unijo Surveillance 2 v AFIS. Upravljanje razvojnih projektov informacijske tehnologije za nove podatkovne baze AFIS za podatke o uvozi in izvozu ter sporočila o statusu zabojnikov. Odgovornost za začetek proizvodnje nove podatkovne baze za platformo AFIS- Organizacija dejavnosti in usposabljanj skupnega carinskega sodelovanja. Tajniške naloge Zunanji sodelavci || Napoteni nacionalni strokovnjaki, dodeljeni nalogi. Glavna odgovornost bo upravljanje projektov sprememb nadzornega sistema Surveillance 2 in sistema za nadzor uvoza blaga, ki bo potreben za prenos podatkov o uvozu in izvozu za nove podatkovne baze AFIS. Skladnost z veljavnim večletnim
finančnim okvirom n Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim
finančnim okvirom. ¨ Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta
prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira[22]. Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in
proračunske vrstice ter ustrezne zneske. Udeležba tretjih oseb pri financiranju V predlogu/pobudi ni načrtovano
sofinanciranje tretjih oseb.
Ocenjene posledice za prihodke þ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke. ¨ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno
v nadaljevanju: ¨ za lastna sredstva, ¨ za razne prihodke. v milijonih EUR (na tri decimalna mesta
natančno) Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Posledice predloga/pobude[23] Leto N || Leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || … vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje učinka (prim. točka 1,6) Člen …………. || || || || || || || || Za razne namenske
prejemke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov. Navedite metodo za
izračun posledic za prihodke. PRILOGA II.6.2
k OCENI FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA Naslov predloga/pobude: o spremembi Uredbe
Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni
pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi
in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske
zakonodaje 1. ŠTEVILO in STROŠKI
PREDVIDENIH POTREBNIH ČLOVEŠKIH VIROV 2. STROŠKI DRUGIH UPRAVNIH
ODHODKOV 3. METODE IZRAČUNA ZA OCENO
STROŠKOV 3.1. Človeški viri 3.2. Drugi upravni odhodki Ta priloga mora biti priložena oceni
finančnih posledic zakonodajnega predloga pri posvetovanju med službami. Preglednice s podatki se
uporabljajo kot vir za preglednice iz ocene finančnih posledic
zakonodajnega predloga. Namenjene so izključno notranji uporabi znotraj
Komisije. 1. Stroški predvidenih potrebnih
človeških virov o Za predlog/pobudo niso potrebni človeški
viri. þ Za
predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v
nadaljevanju: v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ EPDČ || odobritve || EPDČ || odobritve || EPDČ || odobritve || EPDČ || odobritve || EPDČ || odobritve || EPDČ || odobritve || EPDČ || odobritve || EPDČ || odobritve || || || || || Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) 24 01 07 00 01 01 01 OLAF || AD || 1 || 0,131 || 1 || 0,131 || 1 || 0,131 || 1 || 0,131 || 1 || 0,131 || 1 || 0,131 || 1 || 0,131 || 1 || 0,917 AST || || || || || || || || || || || || || || || || XX 01 01 02 (sedež in predstavništva Komisije) || AD || || || || || || || || || || || || || || || || AST || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || Zunanji sodelavci[24] 24 01 07 00 01 02 01 OLAF || PU || || || || || || || || || || || || || || || || NNS || 1 || 0,078 || 1 || 0,078 || 1 || 0,078 || 1 || 0,078 || 1 || 0,078 || 1 || 0,078 || 1 || 0,078 || 1 || 0,546 ZU || || || || || || || || || || || || || || || || XX 01 02 02 (delegacije) || PU || || || || || || || || || || || || || || || || LU || || || || || || || || || || || || || || || || NNS || || || || || || || || || || || || || || || || ZU || || || || || || || || || || || || || || || || MSD || || || || || || || || || || || || || || || || Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || || || || || || || || || || || || Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || 2 || 0,209 || 2 || 0,209 || 2 || 0,209 || 2 || 0,209 || 2 || 0,209 || 2 || 0,209 || 2 || 0,209 || 2 || 1,463 XX je zadevno področje ali naslov. Potrebe po
človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje
ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi
viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve
virov glede na proračunske omejitve.
Odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || Leto N || Leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ EPDČ || odobritve || EPDČ || odobritve || EPDČ || odobritve || EPDČ || odobritve || EPDČ || odobritve || EPDČ || odobritve Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) XX 01 05 01 (posredne raziskave) || AD || || || || || || || || || || || || AST || || || || || || || || || || || || XX 01 05 01 (posredne raziskave) || AD || || || || || || || || || || || || AST || || || || || || || || || || || || Zunanji sodelavci[25] XX 01 04 II Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA). || – na sedežu || PU || || || || || || || || || || || || NNS || || || || || || || || || || || || ZU || || || || || || || || || || || || – Delegacije || PU || || || || || || || || || || || || LU || || || || || || || || || || || || NNS || || || || || || || || || || || || ZU || || || || || || || || || || || || MSD || || || || || || || || || || || || XX 01 05 02 (posredne raziskave) || PU || || || || || || || || || || || || NNS || || || || || || || || || || || || ZU || || || || || || || || || || || || 10 01 05 02 (neposredne raziskave) || PU || || || || || || || || || || || || NNS || || || || || || || || || || || || ZU || || || || || || || || || || || || Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || || || || || || || || Seštevek – Odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || || || || || || SKUPAJ || || 2 || 0,209 || 2 || 0,209 || 2 || 0,209 || 2 || 0,209 || 2 || 0,209 || 2 || 1,463 XX je zadevno področje ali naslov. Potrebe
po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za
upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj
z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne
dodelitve virov glede na proračunske omejitve. 2. Stroški drugih upravnih
odhodkov þ Za
predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve. o Za predlog/pobudo
so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju: v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Na sedežu: || || || || || || || || 24 01 07 00 01 02 11 – Stroški misij in razvedrila || || || || || || || || XX 01 02 11 02 – Stroški za konference in sestanke || || || || || || || || 24 01 07 00 02 01 00 – Preiskave || || || || || || || || XX 01 02 11 04 – Študije in konzultacije || || || || || || || || XX 01 03 01 03 – Oprema IKT[26] || || || || || || || || XX 01 03 01 04 – Storitve IKT4 || || || || || || || || Druge proračunske vrstice (po potrebi navedite) || || || || || || || || Na delegacijah: || || || || || || || || XX 01 02 12 01 – Stroški misij, konferenc in razvedril || || || || || || || || XX 01 02 12 02 – Dodatno usposabljanje uslužbencev || || || || || || || || XX 01 03 02 01 – Nakup ali najem stavb in s tem povezani odhodki || || || || || || || || XX 01 03 02 02 – Oprema, pohištvo, dobave in storitve || || || || || || || || Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || XX je zadevno področje ali naslov. v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) || Leto N || Leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ Odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || XX 01 04 ll – Odhodki za tehnično in upravno pomoč (brez zunanjih sodelavcev) iz odobritev za poslovanje (nekdanje vrstice BA) || || || || || || || || – Sedež || || || || || || || || – Delegacije || || || || || || || || XX 01 05 03 – Drugi odhodki za upravljanje – posredne raziskave || || || || || || || || 10 01 05 03 – Drugi odhodki za upravljanje – neposredne raziskave || || || || || || || || Druge proračunske vrstice (po potrebi navedite) || || || || || || || || Seštevek – Odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || XX je zadevno področje ali naslov. SKUPAJ RAZDELEK 5 in odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Potrebe po odobritvah
za upravne zadeve se krijejo z odobritvami, ki so že dodeljene za upravljanje
ukrepa in/ali so bile prerazporejene, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se
lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na
proračunske omejitve. 3. Metode izračuna za oceno
stroškov 3.1. Človeški viri Ta del določa metodo izračuna, ki se
uporablja za ocenjevanje človeških virov, ki se štejejo za potrebne
(predpostavke o količini dela, vključno s posebnimi delovnimi mesti
(delovni profili Sysper 2), kategorije osebja in ustrezni povprečni
stroški). RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira Opomba: povprečni stroški vsake kategorije uslužbencev na sedežu so dostopni na BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/pre/legalbasis/pre-040-020_preparation_en.html#forms Uradniki in začasni uslužbenci AD: vodja projekta 1 EPDČ – skupni povprečni stroški v višini 131 000 EUR Zunanji sodelavci NNS: 1 EPDČ – skupni povprečni stroški v višini 78 000 EUR 3.2. Drugi upravni odhodki Podrobno navedite metodo izračuna,
uporabljeno za vsako proračunsko vrstico, in zlasti z njo povezane predpostavke (npr. števila
letnih srečanj, povprečni stroški itn.) RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira Odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira [1] Zlasti ob upoštevanju Sporočila Komisije COM(2012) 793
z dne 8. januarja 2013 o obvladovanju tveganja na carinskem
področju in varnosti dobavne verige. [2] COM(2012) 793. [3] COM(2013) 534, 17. julij 2013. [4] Člani WSC zagotavljajo prevozne storitve, ki
pomenijo približno 60 odstotkov vrednosti svetovne pomorske trgovine. WSC
običajno podaja usklajena stališča pomorskega sektorja za linijski
prevoz. [5] Upravni sporazum o tranzitnem informacijskem sistemu za
boj proti goljufijam sta v Bruslju 6. julija 2011 sprejela Odbor za
medsebojno pomoč iz člena 43 Uredbe 515/97 in delovna
skupina ES/EFTA o skupnem tranzitu in poenostavitvi formalnosti pri trgovanju z
blagom. [6] UL L 55, 28.2.2011, str. 13. [7] UL L 55, 28.2.2011, str. 13. [8] UL L 8, 12.1.2001, str. 1. [9] ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje
proračuna po dejavnostih. [10] Po členu 54(2)(a)
oz. (b) finančne uredbe št. 966/2012. [11] Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na
finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html. [12] Po členu 185 finančne uredbe. [13] Dif. = diferencirana sredstva/nedif. = nediferencirana
sredstva. [14] EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino. [15] Države kandidatke in po potrebi potencialne države
kandidatke z Zahodnega Balkana. [16] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za
podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne
raziskave, neposredne raziskave. [17] Leto N je leto začetka izvajanja
predloga/pobude. [18] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za
podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne
raziskave, neposredne raziskave. [19] PU = pogodbeni uslužbenec;
ZU = začasni uslužbenec („Intérimaire“); MSD = mladi
strokovnjak na delegaciji („Jeune Expert en Délégation“);
LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni
strokovnjak. [20] Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru
odobritev za poslovanje (prej vrstice BA). [21] Zlasti za strukturna sklada, Evropski kmetijski sklad
za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR). [22] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega
sporazuma. [23] Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani
na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 %
stroškov pobiranja. [24] PU = pogodbeni
uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni
nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec;
MSD = mladi strokovnjak na delegaciji. [25] PU = pogodbeni
uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni
nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec;
MSD = mladi strokovnjak na delegaciji. [26] IKT: Informacijska in komunikacijska tehnologija.