52013PC0781

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU), ki se uporablja za najbolj oddaljene regije EU, med katere sodijo Kanarski otoki, načeloma ne dopušča nikakršnih razlik med obdavčenjem lokalnih izdelkov in izdelkov s poreklom iz Španije ali drugih držav članic. Vendar člen 349 PDEU (prej člen 299(2) Pogodbe ES) določa možnost uvedbe posebnih ukrepov za navedene regije zaradi stalnih omejitev, ki vplivajo na gospodarski in socialni položaj najbolj oddaljenih regij.

Odločba Sveta 2002/546/ES z dne 20. junija 2002[1], ki je bila sprejeta na podlagi člena 299(2) Pogodbe ES, pooblašča Španijo, da do 31. decembra 2011 uporablja oprostitve ali znižanja davka „Arbitrio sobre Importaciones y Entregas de Mercancías en las Islas Canarias“ (v nadaljnjem besedilu: AIEM) za nekatere izdelke, proizvedene lokalno na Kanarskih otokih. Priloga k navedeni odločbi vsebuje seznam izdelkov, za katere se lahko uporabljajo oprostitve ali znižanja davkov. Razlika v obdavčitvi med lokalno proizvedenimi in drugimi izdelki, odvisno od izdelka, ne sme presegati 5, 15 ali 25 odstotnih točk.

V Odločbi 2002/546/ES so za sprejetje posebnih ukrepov navedeni razlogi, kot so izolacija, odvisnost od surovin in energije, nuja ustvarjanja zalog, majhnost lokalnega trga in nizka raven izvozne dejavnosti. Kombinacija teh omejitev pomeni, da so proizvodni stroški in s tem cena lokalno proizvedenega blaga višji, tako da brez posebnih ukrepov ne more konkurirati blagu, ki je proizvedeno drugje, celo ob upoštevanju stroškov prevoza takega blaga na Kanarske otoke. Zato naj bi bilo težje ohranjati lokalno proizvodnjo. Posebni ukrepi iz Odločbe 2002/546/ES so bili torej zasnovani zato, da se okrepi lokalna industrija in izboljša njena konkurenčnost.

AIEM je enkraten posreden državni davek na dobavo blaga na Kanarskih otokih, ki jo izvedejo proizvajalci blaga, in na uvoz primerljivega blaga ali podobnega blaga enake vrste, ne glede na njegovo poreklo, na ozemlje Kanarskih otokov. Osnova za obdavčitev uvoženega blaga temelji na carinski vrednosti, osnova za obdavčitev blaga, ki ga dobavijo proizvajalci na Kanarskih otokih, pa temelji na celotnem znesku prodajne cene. S posebnimi ukrepi iz Odločbe 2002/546/ES se vzpostavlja diferencirana obdavčitev, ki koristi lokalni proizvodnji nekaterih izdelkov. Ta davčna ugodnost pomeni državno pomoč, ki zahteva odobritev Komisije; odobritev zanjo je bila izdana z odločbo Komisije o državni pomoči št. NN 22/2008.

Svetovna gospodarska kriza iz leta 2009 je povzročila upad potovanj, kar je imelo hude posledice za gospodarstvo Kanarskih otokov, ki je močno odvisno od prihodkov iz turizma. Zmanjšanje delovne sile v turističnem sektorju je privedlo do velikega povečanja stopnje brezposelnosti na Kanarskih otokih. Stopnja brezposelnosti, ki se je v obdobju 2001–2007 gibala med 10,4 % in 12 %, je leta 2008 narasla na 17,3 %, leta 2009 pa na 26,2 %. Ta razvoj potrjuje nevarnosti gospodarstva, ki je močno odvisno od turizma, in potrebo po spodbujanju diverzifikacije gospodarskih dejavnosti.

Španija je 16. novembra 2010 Komisiji predložila zahtevek za podaljšanje obdobja uporabe Odločbe 2002/546/ES za dve leti, tako da njen iztek sovpada z iztekom ene od smernic o državni regionalni pomoči za obdobje 2007–2013[2].

Poleg tega je Španija vložila zahtevek za dvoletno podaljšanje obdobja uporabe Odločbe Komisije o državni pomoči št. NN 22/2008, v skladu s katero je bila pomoč, ki so jo v zvezi z AIEM dodelili španski organi, združljiva s skupnim trgom. Komisija je odobrila podaljšanje za dve leti z Odločbo o državni pomoči SA.31950 (N 544/2010)[3], s katero je bilo obdobje uporabe Odločbe o državni pomoči št. NN 22/2008 podaljšano do 31. decembra 2013.

Komisija je zahtevek za podaljšanje obdobja uporabe Odločbe 2002/546/ES ocenila z vidika razsežnosti omejitev, ki vplivajo na Kanarske otoke, ter sklenila, da je odobritev podaljšanja upravičena.

Poročilo Komisije Svetu o uporabi posebnih ureditev v zvezi z davkom AIEM, ki se uporablja na Kanarskih otokih, sprejeto 28. avgusta 2008, je namreč potrdilo, da AIEM deluje zadovoljivo in da ni treba spremeniti določb Odločbe 2002/546/ES.

Zato je bila s Sklepom Sveta 895/2011/EU z dne 19. decembra 2011[4] Odločba 2002/546/ES spremenjena tako, da je bilo obdobje njene uporabe podaljšano do 31. decembra 2013.

Španski organi so zaprosili za podaljšanje veljavnosti posebnih pravil za AIEM za blago, proizvedeno na Kanarskih otokih, za obdobje 2014–2020, pri čemer bi bili spremenjeni seznam izdelkov in najvišje davčne stopnje, ki se uporabljajo za nekatere od njih. Podaljšanje je treba v skladu s členom 349 PDEU odobriti s sklepom Sveta in sklepom Komisije o državni pomoči.

Komisija je 28. junija 2013 sprejela nove smernice o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020[5]. Te smernice so del širše strategije za posodobitev nadzora državnih pomoči s ciljem pospeševanja rast na enotnem trgu, in sicer s spodbujanjem učinkovitejših ukrepov pomoči in usmerjanjem izvedbenih ukrepov Komisije na primere pomoči z največjim učinkom na konkurenco.

Glede na to, da bodo te smernice začele veljati 1. julija 2014, se zdi upravičeno podaljšati obdobje uporabe Odločbe 2002/546/ES, kakor je bila spremenjena s Sklepom 895/2011/EU, za šest mesecev, da bo njen iztek sovpadal z začetkom veljavnosti smernic.

Odločbo 2002/546/ES, kakor je bila spremenjena s Sklepom 895/2011/EU, je zato treba ustrezno spremeniti.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

O tem predlogu je bilo opravljeno posvetovanje z zadevnimi generalnimi direktorati Evropske komisije, nakar je bil dokument spremenjen in vanj vključeni predloženi predlogi.

Ker se s tem predlogom predlaga samo podaljšanje uporabe veljavne odločbe Sveta za omejeno časovno obdobje (šest mesecev), za enake izdelke in z enakimi omejitvami, se ocena učinka ne zdi potrebna.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Povzetek predlaganih ukrepov

Podaljšanje obdobja uporabe Odločbe 2002/546/ES (kakor je bila spremenjena s Sklepom 895/2011/EU), ki Španijo pooblašča, da uporablja oprostitve ali znižanja davka, znanega kot AIEM, za nekatere izdelke, proizvedene lokalno na Kanarskih otokih.

Pravna podlaga

Člen 349 PDEU.

Načelo subsidiarnosti

Samo Svet lahko na podlagi člena 349 PDEU sprejme posebne ukrepe v korist najbolj oddaljenih regij, da se ob upoštevanju stalnih omejitev, ki vplivajo na njihov gospodarski in socialni položaj, prilagodi uporaba Pogodb za te regije, vključno s skupnimi politikami.

Predlog je torej v skladu z načelom subsidiarnosti.

Načelo sorazmernosti

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov:

Namen predloga je podaljšati obdobje uporabe Odločbe 2002/546/ES, kakor je bila spremenjena s Sklepom 895/2011/EU, za šest mesecev, da bo njen iztek sovpadal z začetkom veljavnosti Smernic o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020.

Vsako nadaljnje podaljšanje bo odobreno samo po opravljeni novi analizi za vsak posamezen izdelek.

Izbira instrumentov

Predlagani instrument: sklep Sveta.

Drugi instrumenti ne bi bili primerni iz naslednjega razloga:

Besedilo, ki se spreminja, je odločba Sveta, sprejeta na isti pravni podlagi (člen 349 PDEU, prej člen 299(2) Pogodbe ES).

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun Evropske unije.

2013/0387 (CNS)

Predlog

SKLEP SVETA

o spremembi Odločbe 2002/546/ES glede obdobja njene uporabe

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 349 Pogodbe (prej člen 299(2) Pogodbe ES),

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[6],

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Odločba Sveta 2002/546/ES z dne 20. junija 2002[7], ki je bila sprejeta na podlagi člena 299 Pogodbe ES, pooblašča Španijo, da do 31. decembra 2011 uporablja oprostitve ali znižanja davka, znanega kot „Arbitrio sobre Importaciones y Entregas de Mercancías en las Islas Canarias“ (v nadaljnjem besedilu: AIEM), za nekatere izdelke, proizvedene lokalno na Kanarskih otokih. Priloga k navedeni odločbi vsebuje seznam izdelkov, za katere se lahko uporabljajo oprostitve ali znižanja davka. Razlika v obdavčitvi med lokalno proizvedenimi in drugimi izdelki, odvisno od izdelka, ne sme presegati 5, 15 ali 25 odstotnih točk.

(2)       Z oprostitvami in znižanji davka AIEM se vzpostavlja diferencirana obdavčitev, ki koristi lokalni proizvodnji nekaterih izdelkov. To pomeni državno pomoč, ki zahteva odobritev Komisije.

(3)       S Sklepom Sveta 895/2011/EU z dne 19. decembra 2011[8] je bila Odločba 2002/546/ES spremenjena in obdobje njene uporabe podaljšano do 31. decembra 2013.

(4)       Komisija je 28. junija 2013 sprejela Smernice o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020[9], ki določajo, kako lahko države članice dodelijo pomoč podjetjem, da se podpre razvoj prikrajšanih evropskih regij v obdobju 2014–2020. Te smernice, ki bodo začele veljati 1. julija 2014, so del širše strategije za posodobitev nadzora državnih pomoči s ciljem pospeševanja rasti na enotnem trgu, in sicer s spodbujanjem učinkovitejših ukrepov pomoči in usmerjanjem izvedbenih ukrepov Komisije na primere pomoči z največjim učinkom na konkurenco[10].

(5)       Obdobje uporabe Odločbe 2002/546/ES, kakor je bila spremenjena s Sklepom 895/2011/EU, je upravičeno podaljšati za šest mesecev, da bo njen iztek sovpadal z začetkom veljavnosti Smernic o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020.

(6)       Odločbo 2002/546/ES, kakor je bila spremenjena s Sklepom 895/2011/EU, bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V prvem stavku člena 1(1) Odločbe 2002/546/ES, kakor je bila spremenjena s Sklepom 895/2011/EU, se datum „31. decembra 2013“ nadomesti s „30. junija 2014“.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Španijo.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]               UL L 179, 9.7.2002, str. 22–27.

[2]               UL C 54, 4.3.2006, str. 13.

[3]               UL C 237, 13.8.2011, str. 1.

[4]               UL L 345, 29.12.2011, str. 17.

[5]               UL C 209, 23.7.2013, str. 1.

[6]               UL C , , str. .

[7]               UL L 179, 9.7.2001, str. 22.

[8]               UL L 345, 29.12.2011, str. 17.

[9]               C(2013) 3769, 28.6.2013.

[10]             COM(2012) 209 final.