OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Rastlinski razmnoževalni material je temeljno izhodišče za produktivnost, raznolikost, zdravje in kakovost kmetijstva, vrtnarstva, proizvodnje živil in krme ter naše okolje. Gozdovi pokrivajo veliko površino Unije in imajo več družbenih, gospodarskih, okoljskih, ekoloških in kulturnih funkcij. Sedanja zakonodaja EU o omogočanju dostopnosti rastlinskega razmnoževalnega materiala na trgu temelji na dveh glavnih stebrih, in sicer registraciji sort/materiala ter potrjevanju posameznih partij rastlinskega razmnoževalnega materiala rastlinskih vrst, kot so opredeljene v direktivah („vrste s seznama EU“).

Osnutek predloga konsolidira in posodablja zakonodajo o trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala, tako da se razveljavi in nadomesti naslednjih 12 direktiv: Direktivo Sveta 66/401/EGS o trženju semen krmnih rastlin, Direktivo Sveta 66/402/EGS o trženju semena žit, Direktivo Sveta 2002/53/ES o skupnem katalogu sort poljščin, Direktivo Sveta 2002/54/ES o trženju semena pese, Direktivo Sveta 2002/55/ES o trženju semena zelenjadnic, Direktivo Sveta 2002/56/ES o trženju semenskega krompirja, Direktivo Sveta 2002/57/ES o trženju semena oljnic in predivnic, Direktivo Sveta 68/193/EGS o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte, Direktivo Sveta 98/56/ES o trženju razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin, Direktivo Sveta 92/33/EGS o trženju razmnoževalnega in sadilnega materiala zelenjadnic, razen semena, Direktivo Sveta 2008/90/ES o trženju razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja, ter Direktivo Sveta 1999/105/ES z dne 22. decembra 1999 o trženju gozdnega reprodukcijskega materiala.

Večina direktiv Sveta za omogočanje dostopnosti rastlinskega razmnoževalnega materiala na trgu je bila sprejeta med letoma 1966 in 1971, nekatere direktive pa so novejše. Stare direktive so bile pogosto in znatno spremenjene, zato se je pojavila potreba po jasnosti in preglednosti. Posledično se med direktivami močno razlikujejo tehnična ozadja, na katerih temeljijo, pa tudi njihovi pristopi, ki segajo od uradnega nadzora proizvodov do uradnega nadzora postopkov. Zlasti je za pristojne organe zelo zahteven nadzor proizvodov.

Poleg tega se zaradi kompleksnosti in razdrobljenosti obstoječe zakonodaje verjetno ohranjajo obstoječe nejasnosti in neskladnosti pri njenem izvajanju v različnih državah članicah. To ustvarja neenake konkurenčne pogoje za izvajalce poslovnih dejavnosti na enotnem trgu. Obstaja potreba po uskladitvi izvajanja zakonodaje, zmanjšanju stroškov in upravnega bremena ter spodbujanju inovacij. Prav tako se je pomembno prilagoditi tehničnemu napredku na področju žlahtnjenja rastlin ter hitremu razvoju evropskega in svetovnega trga rastlinskega razmnoževalnega materiala. Zaradi vseh teh potreb je nujno treba posodobiti in prenoviti zakonodajni okvir. Cilj ohranjanja kmetijske biotske raznovrstnosti in situ je treba nadalje okrepiti. Poleg tega šibko horizontalno usklajevanje z drugimi zakonodajami, politikami in strategijami EU ovira njihovo učinkovitejše izvajanje. V preteklih letih se je kmetijska politika v EU začela obravnavati kot strateško pomembna za prehransko varnost in varnost hrane, hranilno vrednost živil, okolje, biotsko raznovrstnost in podnebne spremembe. „Trajnostno pospeševanje“ pridelave kmetijskih rastlin in preusmeritev v okolju prijaznejšo pridelavo kmetijskih rastlin, katerih pridelek je povečan brez škodljivih okoljskih vplivov in brez obdelovanja večjih površin, sta postali osrednji vprašanji. Zakonodaja o rastlinskem razmnoževalnem materialu je bistvenega pomena za dosego tega cilja. Strategija EU o gozdovih poudarja pomen večnamenske vloge gozdov in trajnostnega gospodarjenja z njimi.

Potrebne so skladnost in sinergije z zakonodajo o zdravju rastlin, ki se nanaša na preglede zdravja rastlin, ki so del postopka potrjevanja rastlinskega razmnoževalnega materiala, ter integracija splošnih načel v zvezi z uradnim nadzorom iz Uredbe (ES) št. 882/2004 o izvajanju uradnega nadzora.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Ocena učinka tega predloga temelji na rezultatih vrednotenja zakonodaje EU o trženju semena in rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki ga je Konzorcij za vrednotenje prehranske verige (FCEC) opravil v letih 2007/2008, ter na rezultatih študije o registraciji sort, ki jo je isti konzorcij opravil v prvi polovici leta 2010. Poleg tega temelji na obsežnem posvetovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi, zlasti pristojnimi organi v državah članicah, predstavniki zasebnega sektorja na ravni EU in na nacionalni ravni, zadevnimi mednarodnimi organi za določanje standardov, nevladnimi organizacijami in Uradom Skupnosti za rastlinske sorte (CPVO). V obdobju 2009–2011 so bila organizirana številna srečanja horizontalne delovne skupine Komisije, na katerih so bile obravnavane vse rastlinske vrste. Maja 2011 so štiri delovne skupine, ustanovljene v okviru madžarskega predsedstva, obravnavale posebne teme. Poleg tega se je Komisija v obdobju 2009–2011 večkrat posvetovala z delovno skupino za „semena in razmnoževalni material“ svetovalne skupine za prehranjevalno verigo ter zdravje živali in rastlin. 18. marca 2009 je bila organizirana odprta konferenca o zagotavljanju razpoložljivosti semen v 21. stoletju za predstavitev rezultatov vrednotenja in njihovo obravnavo z različnimi zainteresiranimi stranmi. Nenazadnje je bila od 19. aprila do 30. maja 2011 izvedena spletna anketa zainteresiranih strani z uporabo vprašalnika o interaktivnem oblikovanju politik za zbiranje mnenj o dokumentu o možnostih in analizi. Zelo veliko število zainteresiranih strani je prispevalo 257 odgovorov.

Glavni cilj posvetovanj je bil zbrati mnenja o določbah in uporabi veljavne zakonodaje ter o potrebah po spremembi. Zainteresirane strani so na splošno zadovoljne z načeli, na katerih temeljijo obstoječe direktive, vendar podpirajo namero Komisije za revizijo zakonodaje. Možnosti za izboljšanje so bile ugotovljene zlasti v zvezi s pravno poenostavitvijo, znižanjem stroškov in povečanjem učinkovitosti, večjo prožnostjo izvajalcev poslovnih dejavnosti, ravnjo usklajevanja med državami članicami, vlogo nišnih in nastajajočih trgov ter ohranjanjem biotske raznovrstnosti in rastlinskih genskih virov. Večina zainteresiranih strani je močno podprla ohranitev splošnih načel sedanje zakonodaje, zlasti postopkov za registracijo sort in potrjevanje partij semen pred trženjem. Poleg tega so zainteresirane strani zahtevale, da se v zvezi z zakonodajo EU o gozdnem razmnoževalnem materialu ohrani sedanji pristop.

Z oceno učinka so bile opredeljene naslednje glavne osi, vzdolž katerih je sistem treba spremeniti, da bi bil primeren za spreminjajoče se gospodarske, okoljske, družbene in znanstvene okoliščine: (i) poenostavitev temeljnih pravnih aktov (iz 12 direktiv v eno uredbo), (ii) povračilo stroškov ter izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti sistema ter (iii) horizontalno usklajevanje z novejšimi, že sprejetimi politikami EU. Preučujejo se različni načini, in sicer večja prožnost, deregulacija ali centralizacija, za izboljšanje učinkovitosti sistema, ob hkratnem ohranjanju zagotovil o visoki kakovosti rastlinskega razmnoževalnega materiala, konkurenčnosti in obravnavanju novih izzivov, kot je biotska raznovrstnost. Na podlagi teh treh osi je bilo opredeljenih pet možnosti politike, pri čemer sta pravna poenostavitev in povračilo stroškov vključena v vse možnosti. V okviru različnih možnosti so bila v celoti obravnavana vprašanja v zvezi z MSP in mikropodjetji, zlasti za zagotovitev dostopa teh podjetij do javnih storitev za izvajanje nekaterih nalog, ki jih sama ne morejo izvajati, ter za podporo in nadaljnji razvoj njihove prožnosti, da pridobijo boljši dostop do trga za rastlinski razmnoževalni material. Posebna pozornost je namenjena kompromisnim rešitvam med prenosom operativnega dela in ohranjanjem kakovosti rastlinskega razmnoževalnega materiala.

Z oceno učinka se ugotavlja, da nobena možnost sama ne doseže ciljev pregleda na uspešen, učinkovit in skladen način, v skladu z mnenjem zainteresiranih strani pa se predlaga najprimernejša možnost, ki združuje elemente iz možnosti 2, 4 in 5. Predlog torej ustvarja okolje s pravno varnostjo za izvajalce poslovnih dejavnosti in potrošnike, zagotavljanja visoko kakovost rastlinskega razmnoževalnega materiala ter zagotavljanja konkurenčne prednosti na notranjem trgu in svetovnih trgih. Cilj te kombinacije je vzpostaviti ravnovesje med prožnostjo za izvajalce poslovnih dejavnosti (možnosti 2 in 4) in biotsko raznovrstnostjo (možnost 4) ter potrebno strogostjo zahteve glede zdravstvenega varstva in kakovosti (elementi možnosti 2 in 5) za pošteno delovanje trga ter ohranjanje kakovosti in zdravja rastlinskega razmnoževalnega materiala. To je povezano z elementi, ki omogočajo manj obremenjujoč dostop manjših kmetijskih rastlin ali kmetijskih rastlin za posebno rabo do posebnih ali malih tržnih segmentov, vendar s skupnimi minimalnimi obveznostmi, ki zagotavljajo sledljivost, zdravje in informacije za potrošnike, tako da se vzpostavijo enaki konkurenčni pogoji za vse izvajalce poslovnih dejavnosti.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Cilj predloga je nadomestiti obstoječih 12 direktiv z eno samo predlagano uredbo.

3.1.        Del I – Splošne določbe

Področje uporabe predlagane uredbe zajema vse vrste rastlinskega razmnoževalnega materiala. Vendar največji del zajema vrste, ki jih trenutno ureja 12 direktiv (tako imenovane „vrste s seznama“). Za pojasnitev in uskladitev obstoječih pristopov v državah članicah v zvezi z drugimi vrstami, tj. rastlinskimi vrstami, ki niso uvrščene na seznam in zato niso zajete v sedanjih direktivah, bodo tudi za te vrste veljala nekatera zelo osnovna pravila (glej del III naslova III).

Za upoštevanje potreb pridelovalcev ter zahtev po prožnosti in sorazmernosti se Uredba še vedno ne bo uporabljala za rastlinski razmnoževalni material za testiranje, znanstvene namene in žlahtnjenje (selekcija). Poleg tega se naj ne bi uporabljala za material, ki je v skladu z nacionalnimi strategijami za ohranjanje genskih virov namenjen za genske banke, organizacije in mreže za ohranjanje genskih virov ex situ in in situ ali na kmetiji, ali vzdrževan v njih. Poleg tega je iz področja uporabe Uredbe izključen rastlinski razmnoževalni material, ki se izmenjuje v naravi med osebama, ki nista izvajalca poslovnih dejavnosti.

Glede opredelitev pojmov je glavna sprememba uvedba skupnega izraza za zajetje vsega rastlinskega razmnoževalnega materiala bodisi v obliki semen bodisi drugih vrst rastlinskega razmnoževalnega materiala. Rastlinski razmnoževalni material pomeni rastline ali dele rastlin, iz katerih je mogoče pridobiti ali razmnoževati celotne rastline in ki so temu namenjeni. To vključuje tudi mlade rastline. Za vse navedene tipe rastlinskega razmnoževalnega materiala veljajo skupna načela glede njihove pridelave z namenom omogočanja njihove dostopnosti na trgu in v zvezi z omogočanjem njihove dostopnosti na trgu.

3.2.        Del II – Izvajalci poslovnih dejavnosti

V skladu s to uredbo opredelitev izvajalca dejavnosti ne vključuje fizičnih oseb, zato se uporablja izraz „izvajalcev poslovnih dejavnosti“. Izvajalci poslovnih dejavnosti so opredeljeni z enotno opredelitvijo in se registrirajo za olajšanje nadzornih dejavnosti. Ta register se kombinira z registrom, vzpostavljenim v skladu z [naslov nove uredbe o zdravju rastlin]. Za izvajalce poslovnih dejavnosti bodo uvedene osnovne obveznosti v zvezi z ugotavljanjem istovetnosti rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki ga pridelujejo ali dostopnost do katerega omogočajo na trgu, vodenjem evidenc, poenostavitvijo nadzora in vzdrževanjem materiala. Sledljivost katerega koli rastlinskega razmnoževalnega materiala je zagotovljena z obveznostjo za izvajalce poslovnih dejavnosti, da imajo informacije korak pred svojimi trgovskimi dejavnostmi in korak po njih.

3.3.        Del III – rastlinski razmnoževalni material, ki ni gozdni razmnoževalni material

Naslov I Splošne določbe

Določene so opredelitve sorte in njenega vzdrževanja, sorte z uradnim opisom ali sorte z uradno priznanim opisom, klona ter različnih tržnih kategorij.

Naslov II Pridelava vrst s seznama in omogočanje njihove dostopnosti na trgu

Na splošno bo ohranjen osnovni pristop k registraciji sort/materiala in potrjevanju/inšpekcijskemu pregledu partij pred omogočanjem njihove dostopnosti na trgu. Zagotovljeno pa bo več prožnosti za izvajalce poslovnih dejavnosti, tako da se lahko odločijo za potrebne preglede za registracijo ali inšpekcijske preglede sort, vzorčenje in analizo rastlinskega razmnoževalnega materiala za potrjevanje pod uradnim nadzorom pristojnih organov. Poleg tega bodo sprejeti sekundarni akti, ki določajo posebne zahteve za pridelavo posebnih vrst in njihovih kategorij ter omogočanje njihove dostopnosti na trgu (predosnovni, osnovni, certificiran in standardni material). To je pomembno za povečanje prožnosti za spremembe zaradi tehničnega in znanstvenega razvoja, pri čemer se hkrati upoštevata sorazmernost in trajnost v regulativnem pristopu.

Zahteve za omogočanje dostopnosti rastlinskega razmnoževalnega materiala na trgu se lahko povzamejo, kot sledi:

– spada med sorte ali klone, registrirane v skladu z določbami te uredbe;

– izpolnjuje posebne zahteve, sprejete za zadevne tržne kategorije glede na rod in vrsto;

– označen je z uradno nalepko za predosnovni, osnovni ali certificiran material ali nalepko izvajalca dejavnosti v primeru standardnega materiala;

– izpolnjuje zahteve glede ravnanja;

– izpolnjuje zahteve za certificiranje in ugotavljanje istovetnosti.

Obveznost registracije sort se ne uporablja za pokončne korenike, ki ne izpolnjujejo pogojev za sorto. Za uvedbo prožnosti za prihodnji tehnični in znanstveni razvoj bi bil lahko heterogeni material, ki ne izpolnjuje opredelitve sorte, pod nekaterimi pogoji lahko bil izvzet iz zahteve, da mora material spadati med registrirane sorte. Prav tako je določeno posebno odstopanje za rastlinski razmnoževalni material za nišni trg.

Za nekatere rodove in vrste rastlinskega razmnoževalnega materiala s seznamov v veljavnih direktivah bi morale še naprej veljati strožje zahteve v zvezi z njihovo pridelavo in omogočanjem njihove dostopnosti na trgu (vrste s seznama). Vendar je treba določiti merila za odločanje o teh rastlinskih vrstah. Na seznam bi bilo treba dodati rodove ali vrste rastlin, ki predstavljajo pomembno področje in vrednost pridelave, ki jih prideluje in njihovo dostopnost na trgu omogoča znatno število izvajalcev poslovnih dejavnosti ali ki vsebujejo snovi, ki zahtevajo posebna pravila za varovanje zdravja ljudi in živali ali okolja.

Rastlinski razmnoževalni material bi bilo treba pridelovati in njegovo dostopnost na trgu omogočati samo kot predosnovni, osnovni, certificiran ali standardni material, da se zagotovijo preglednost in ozaveščene izbire za uporabnike. Treba je določiti podrobna merila za odločitev, katerim rastlinskim rodovom in vrstam se ne omogoči dostopnost na trgu kot standardnemu materialu, da se zagotovijo boljša kakovost in zdravje, istovetnost in sledljivost rastlinskega razmnoževalnega materiala ter prehranska in krmna varnost. Treba bi bilo sprejeti posebne zahteve glede na rod in vrsto za vsako od navedenih kategorij. Še naprej se bodo uporabljale zahteve glede istovetnosti, čistosti in zdravja ter druge zahteve glede kakovosti, označevanja, partij, pakiranja, vključno z majhnimi pakiranji, kontrolnih testov po potrjevanju, primerjalnih testov in poskusov ter mešanic.

Odstopanja

Ohraniti bi bilo treba obstoječa stalna odstopanja za omejeno omogočanje dostopnosti na trgu sort, ki še niso registrirane, za testiranje na kmetiji in nedokončno certificiranega materiala ter odobriti strožje nacionalne zahteve. To bi se prav tako moralo nanašati na pomembna začasna odstopanja za nujne ukrepe, začasne težave pri dobavi in začasne poskuse.

Odstopanje za rastlinski razmnoževalni material za nišni trg

Poleg tega bi bilo treba določiti sorazmerna in trajnostna pravila za dejavnosti manjšega obsega v zvezi z rastlinskim razmnoževalnim materialom, ki je prilagojen lokalnim razmeram in dostopen na trgu v majhnih količinah. Takšne sorte bi bilo treba izvzeti iz zahtev glede registracije in omogočanja dostopnosti na trgu. Ta material je opredeljen kot rastlinski razmnoževalni material za nišni trg. Izjema bi se morala nanašati recimo na žlahtnitelje rastlin na kmetijah ali žlahtnitelje rastlin na vrtovih, ne glede na to, ali so izvajalci poslovnih dejavnosti ali ne. Vendar bi bilo treba določiti nekatera osnovna pravila o označevanju in sledljivosti materiala. Za preprečitev zlorabe izjem bi bilo treba omogočiti dostopnost materiala na trgu samo v pakiranjih določene velikosti.

Uvoz in izvoz

Ohrani se EU sistem enakovrednosti kot osnovni pogoj za uvoz iz tretjih držav. Izvoz pa je vključen v področje uporabe Uredbe. Izvoz bi moral potekati v skladu z zakonodajo, standardi, kodeksom ravnanja ali katerim koli drugim pravnim ali upravnim postopkom, ki velja v tretji državi uvoznici. Kadar obstaja dvostranski ali večstranski sporazum med Unijo in tretjo državo, se izvoz iz Unije izvaja v skladu s sporazumom. V odsotnosti le-tega se uporablja sporazum med izvajalci poslovnih dejavnosti.

Naslov III Pridelava in omogočanje dostopnosti na trgu rastlinskega razmnoževalnega materiala rodov ali vrst, ki niso na seznamu

Za rastlinski razmnoževalni material, ki ne spada med rodove in vrste s seznama, velja tudi nekaj osnovnih zahtev glede njegovega zdravstvenega stanja, ustreznosti, primernega sklicevanja na sorte, kadar je to primerno, ter ugotavljanja istovetnosti posameznega materiala in uvoza.

Naslov IV Vpis sort v nacionalne registre in register Unije

Registri sort

Da se omogoči dostopnost sort na trgu po vsej Uniji, se sorte vključijo v nacionalni register ali register Unije z neposrednim postopkom za predložitev vlog v okviru Urada Skupnosti za rastlinske sorte (CPVO). CPVO bo hranil posodobljene informacije o vseh sortah rastlin, za katere se lahko omogoči dostopnost na trgu v Uniji, tudi o sortah, vpisanih v nacionalne registre (podatkovna baza Unije za rastlinske sorte).

Za nove izboljšane sorte bodo ohranjene osnovne zahteve o razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti. Pri pregledu izenačenosti bi bilo treba upoštevati tip sorte in tip razmnoževanja. Poleg tega se s sekundarnim aktom lahko določi, za katere rastlinske vrste se lahko določijo dodatne zahteve glede vrednosti za pridelavo in uporabo. Države članice sprejmejo podrobnejša merila za pregled vrednosti za pridelavo in uporabo za navedene rastlinske vrste v zvezi s pridelavo, kakovostjo, prožnostjo in primernostjo za pridelovalne sisteme z manjšimi vnosi, vključno z ekološko pridelavo. Glede na posebne značilnosti, ki se zahtevajo za ekološko kmetovanje, bi bilo zato treba pri metodologiji in zahtevah, določenih za preglede sort, ustrezno upoštevati posebne potrebe.

Pravila o trajnostni vrednosti za pridelavo bodo v EU določena in usklajena s sprejetjem posebnih zahtev glede odpornosti proti posameznim škodljivim organizmom, zmanjšane potrebe po vnosu virov, zmanjšane vsebnosti neželenih snovi ali izboljšane prilagodljivosti različnemu kmetijsko-podnebnemu okolju. To je pomembno orodje za usmerjanje postopka žlahtnjenja v bolj trajnostno smer.

Če je bila sorti podeljena žlahtniteljska pravica v Uniji na podlagi Uredbe (ES) št. 2100/1994 ali nacionalnih pravil, bi se moralo šteti, da je navedena sorta razločljiva, izenačena in nespremenljiva ter ustrezno imenovana za namene registracije sort v skladu s to uredbo.

Ohrani se osnovno načelo uporabe enotnega imena za eno sorto po vsej Uniji. V nekaterih posebnih primerih bodo dovoljene sopomenke. CPVO ima zaradi svoje funkcije zelo dober pregled veljavnih imen sort po vsej Uniji. V ta namen in da se zagotovi skladnost glede dodelitve imen po vsej Uniji, bi se pristojni organi morali posvetovati s CPVO o preverjanju imen, preden se posamezne sorte vpišejo v nacionalni register sort.

Uredba določa podrobne zahteve za postopek registracije sort v zvezi s pogoji za registracijo, vložitev in vsebino vlog, formalnimi in tehničnimi pregledi, poročili o pregledih, odločitvami o registraciji, časom in podaljšanjem veljavnosti, preklicem/izbrisom registracije in ohranjanjem sort. Zaradi skladnosti se enaka pravila uporabljajo tudi za neposredne vloge za sorte, vložene pri CPVO za vpis v register sort Unije.

Uvedene so posebne določbe o vpisu rastlin v register sort Unije in v zvezi z možnostjo za vložnika, da se pritoži zoper odločitev CPVO. Take določbe niso določene za vpis v nacionalne registre sort, ker zanje veljajo nacionalni upravni postopki.

Uvedena bo nova obveznost za vsak nacionalni center za pregled sort, ki jih bo revidiral CPVO, da se zagotovita kakovost in uskladitev postopkov registracije sort v Uniji. Center za pregled izvajalcev poslovnih dejavnosti bodo revidirali in odobrili pristojni nacionalni organi. V primeru neposredne vloge, vložene pri CPVO, bo urad revidiral in odobril centre za preglede, ki jih uporablja za preglede sort.

Pristojni organi in CPVO bi morali zaračunati pristojbine za obdelavo vlog, formalne in tehnične preglede, vključno z revizijami, ime sort in vzdrževanje sort za vsako leto trajanja registracije. Zato bi bilo treba v tej uredbi določiti usklajena pravila za navedene pristojbine. Prevladajo splošna načela za povračilo stroškov. Vendar se mikropodjetja izvzamejo iz plačila pristojbin, da Komisija lahko izpolni svojo zavezo za zmanjšanje bremena za zelo mala podjetja v skladu z njeno novo politiko za zmanjšanje regulativnega bremena za mala in srednja podjetja ter prilagajanja zakonodaje EU potrebam mikropodjetij. Poleg tega bo pristojbina za registracijo sort z uradno priznanim opisom in heterogenega materiala znižana tako, da se zagotovi, da pristojbina ni ovira za registracijo zadevne sorte ali materiala.

Stare tradicionalne sorte

Za stare sorte, kot so ohranjevalne sorte (tudi domače sorte) ali tako imenovane vrtičkarske sorte, bi bilo treba še naprej določati manj stroge zahteve z namenom spodbujanja njihovega ohranjanja in uporabe na kmetijah, kot trenutno urejata direktivi 2008/62/ES in 2009/145/ES. Vendar se bodo sorte še naprej registrirale na podlagi „uradno priznanega opisa“, ki ga pristojni organi sicer priznajo, vendar ne pripravijo. Za navedeni opis preglede razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti ni več obvezen. Uradno priznani opis je samo opis posebnih lastnosti rastlin in delov rastlin, ki so reprezentativni za zadevno sorto in s katerimi je mogoče ugotoviti istovetnost sorte, vključno z območjem izvora. Ta opis lahko temelji na starem uradnem opisu sorte, ki ga je pripravil npr. znanstveni ali akademski organ ali organizacija. Točnost njegove vsebine bi lahko podprli s predhodnimi uradnimi inšpekcijskimi pregledi, neuradnimi pregledi ali znanjem, pridobljenim na podlagi praktičnih izkušenj med pridelavo, razmnoževanjem in uporabo. Sedanje količinske omejitve se odpravijo. Uporabniki so o materialu obveščeni prek nalepke, ki potrjuje, da je istovetnost te sorte ugotovljena z uradno priznanim opisom in območjem izvora. Rastlinski razmnoževalni material, ki spada med navedene sorte, bi moral biti dostopen na trgu samo kot standardni material.

3.4.        Del IV – Pridelava gozdnega razmnoževalnega materiala in omogočanje njegove dostopnosti na trgu

Zakonodaja EU določa poseben pristop, ki vključuje posebno terminologijo za gozdni razmnoževalni material. Zato je za to področje določen ločen del, v katerem se ohrani sedanji osnovni pristop. Zahteve za gozdni razmnoževalni material se nanašajo na odobritev osnovnega materiala, vključitev v nacionalni register in na seznam Unije, glavni certifikat, tržne kategorije, partije, mešanice, označevanje, pakiranje in določitev pogojev enakovrednosti EU za uvoz. Poleg tega je treba določiti naslednja pravila o odstopanju: odobritev strožjih nacionalnih zahtev, prepoved omogočanja dostopnosti gozdnega razmnoževalnega materiala končnim uporabnikom, pravila glede začasnih težav pri dobavi in pravila glede začasnih poskusov.

3.5.        Del V – Postopkovne določbe

Določena so pravila za delegirane akte in postopek v odboru.

3.6.        Del VI – Končne določbe

V Uredbi (ES) št. 2100/94 o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti se spremenita ime in vloga CPVO. Da se upoštevajo priporočila medinstitucionalne delovne skupine EU, se ime agencije spremeni v „Evropska agencija za sorte rastlin“ (EAPV). Poslanstvo CPVO je razširjeno na področje registracije sort, zlasti upravljanje registra sort Unije in registracije rastlinskih sort prek neposredne vložitve vloge pri CPVO. Poleg tega se CPVO v okviru njegove nove misije pripišejo številne naloge za zagotavljanje priporočil za imena sort, podatkovno bazo o referenčnih zbirkah sort, usklajevanje tehničnega pregleda sort, revizije centrov za tehnične preglede, svetovalne naloge, usposabljanje in tehnično podporo.

Določena so potrebna pravila o kaznih.

3.7.        Del VII – Pristojnost Unije, subsidiarnost in pravna oblika

Zakonodajni okvir za rastlinski razmnoževalni material temelji na členu 43 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) o izvajanju skupne kmetijske politike (SKP). Cilji navedene politike so povečati kmetijsko produktivnost, zagotoviti primeren življenjski standard za kmetijsko skupnost, stabilizirati trge, zagotoviti razpoložljivost oskrbe in dostopnost potrošnikov do oskrbe po razumnih cenah. Z zaporednimi revizijami SKP so bile vključene zahteve o trajnosti kmetijstva. Lizbonska pogodba določa, da je kmetijstvo v skupni pristojnosti EU in njenih držav članic. Vendar je jasno, da se vsa področja kmetijske dejavnosti ter pomožnih dejavnosti vzdolž celotne verige v zelo veliki meri regulirajo na ravni EU. To pomeni, da je oblikovanje zakonodaje predvsem naloga institucij Evropske unije.

Predlog je v obliki Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta. Druga sredstva ne bi bila primerna, ker se cilji ukrepa lahko najučinkoviteje dosežejo s popolnoma usklajenimi zahtevami po vsej Uniji, s čimer se zagotovi prost pretok rastlinskega razmnoževalnega materiala.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Finančne odobritve za izvajanje Uredbe do 31. decembra 2020 so predstavljene v Uredbi o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom.

5.           NEOBVEZNI ELEMENTI

2013/0137 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o pridelavi rastlinskega razmnoževalnega materiala in omogočanju njegove dostopnosti na trgu (zakonodaja o rastlinskem razmnoževalnem materialu)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom[1],

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Naslednje direktive določajo pravila za pridelavo in trženje semen in razmnoževalnega materiala kmetijskih rastlin, zelenjave, vinske trte, sadnih rastlin, gozdnega razmnoževalnega materiala in okrasnih rastlin:

(a)     Direktiva Sveta 66/401/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semen krmnih rastlin[2];

(b)     Direktiva Sveta 66/402/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena žit[3];

(c)     Direktiva Sveta 68/193/EGS z dne 9. aprila 1968 o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte[4];

(d)     Direktiva Sveta 98/56/ES z dne 20. julija 1998 o trženju razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin[5];

(e)     Direktiva Sveta 1999/105/ES z dne 22. decembra 1999 o trženju gozdnega reprodukcijskega materiala[6];

(f)      Direktiva Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu sort poljščin[7];

(g)     Direktiva Sveta 2002/54/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena pese[8];

(h)     Direktiva Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic[9];

(i)      Direktiva Sveta 2002/56/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semenskega krompirja[10];

(j)      Direktiva Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic[11];

(k)     Direktiva Sveta 2008/72/ES z dne 15. julija 2008 o trženju razmnoževalnega in sadilnega materiala zelenjadnic, razen semena[12];

(l)      Direktiva Sveta 2008/90/ES z dne 29. septembra 2008 o trženju razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja[13].

(2)       Osnovni cilj navedenih direktiv je trajnostna kmetijska, vrtnarska in gozdarska pridelava. Za zagotovitev produktivnosti so zdravje, kakovost in raznolikost rastlinskega razmnoževalnega materiala zelo pomembni za kmetijstvo, vrtnarstvo, prehransko in krmno varnost ter gospodarstvo na splošno. Poleg tega bi bilo za zagotovitev trajnosti treba v zakonodaji upoštevati potrebo po izpolnjevanju pričakovanj potrošnikov, zagotavljanju prilagodljivosti pridelave raznovrstnosti kmetijskih, vrtnarskih in okoljskih razmer, soočanju z izzivi podnebnih sprememb ter spodbujanju varovanja kmetijske biotske raznovrstnosti.

(3)       Razvoj na področju kmetijstva, vrtnarstva, gozdarstva, žlahtnjenja rastlin in omogočanja dostopnosti rastlinskega razmnoževalnega materiala na trgu je pokazal, da je treba zakonodajo poenostaviti in nadalje prilagoditi razvoju sektorja. Zato bi bilo treba navedene direktive nadomestiti z enotno uredbo o pridelavi z namenom omogočanja dostopnosti na trgu in omogočanju dostopnosti rastlinskega razmnoževalnega materiala na trgu znotraj Unije.

(4)       Rastlinski razmnoževalni material bi bilo treba opredeliti na celovit način, vključno z vsemi rastlinami, iz katerih je mogoče pridobiti (vključno z razmnoževanjem v kateri koli nadaljnji fazi pridelave) celotne rastline in ki so temu namenjene. Ta uredba bi zato morala zajemati semena ter vse druge oblike rastlin v kateri koli fazi rasti, iz katerih je mogoče pridobiti celotne rastline ali ki so temu namenjene.

(5)       Ta uredba bi prav tako morala zajemati rastlinski razmnoževalni material za pridelavo kmetijskih surovin za industrijske namene, saj navedeni material predstavlja večji del večjega števila sektorjev in bi moral izpolnjevati nekatere standarde kakovosti.

(6)       Da se določi področje uporabe več določb te uredbe, je treba opredeliti pojma „izvajalec poslovnih dejavnosti“ in „omogočanje dostopnosti na trgu“. Glede na tržni razvoj tega sektorja bi morala biti zlasti opredelitev „omogočanja dostopnosti na trgu“ čim širša, da se zagotovijo vse oblike transakcij rastlinskega razmnoževalnega materiala. Navedena opredelitev bi med drugim morala vključevati osebe, ki sklepajo prodajne pogodbe na daljavo (npr. elektronsko), in osebe, ki zbirajo osnovni material gozdnih rastlin.

(7)       Glede na potrebe pridelovalcev in zahteve po prožnosti in sorazmernosti se ta uredba ne bi smela uporabljati za rastlinski razmnoževalni material, namenjen izključno za testiranje, znanstvene namene in žlahtnjenje, za genske banke, organizacije in mreže za izmenjavo in ohranjanje genskih virov (vključno z ohranjanjem na kmetijah) ali za razmnoževalni material, ki se izmenjuje v naravi med osebami, ki niso izvajalci poslovnih dejavnosti.

(8)       Za pridelovanje in omogočanje dostopnosti na trgu rastlinskega razmnoževalnega materiala bi se prav tako morale uporabljati Direktiva 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži[14], Uredba (ES) št. 338/97/ES z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi[15], Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS[16], Uredba (ES) št. 1829/2003 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi[17], Uredba (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES[18] in Uredba (EU) št. …/… [Urad za publikacije, prosimo dodajte številko Uredbe o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah].

(9)       Za zagotovitev preglednosti ter učinkovitejšega nadzora pridelave rastlinskega razmnoževalnega materiala in omogočanja njegove dostopnosti na trgu bi bilo treba izvajalce poslovnih dejavnosti registrirati. Za zmanjšanje upravnega bremena za izvajalce poslovnih dejavnosti, tako da se jim dovoli samo enkraten vpis v enotni register, pa je ustrezno, da se vpišejo v javni register, ki ga vzpostavijo države članice v skladu z Uredbo (EU) št. …/… (Urad za publikacije, prosimo dodajte številko Uredbe o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah).

(10)     Uvesti bi bilo treba osnovne obveznosti za izvajalce poslovnih dejavnosti, ki se ukvarjajo s pridelavo rastlinskega razmnoževalnega materiala in omogočanjem njegove dostopnosti na trgu, da se zagotovi ustrezna uporaba te uredbe.

(11)     Izkušnje kažejo, da sta zanesljivost in kakovost razmnoževalnega materiala, katerega dostopnost je omogočena na trgu, lahko ogroženi, kadar ni mogoče izslediti razmnoževalnega materiala, ki ne izpolnjuje veljavnih standardov. Zato je treba uvesti celovit sistem sledljivosti za omogočanje umikov s trga ali zagotovitev informacij za potrošnike ali pristojne organe. Zato bi moralo biti obvezno hraniti potrebne informacije in voditi evidence v zvezi s transferji z izvajalci poslovnih dejavnosti. Na osnovi načela sorazmernosti se navedeno pravilo ne bi smelo uporabljati, če je dobava del omogočanja dostopnosti na maloprodajnem trgu.

(12)     Za nekatere rodove in vrste rastlinskega razmnoževalnega materiala bi morale veljati strožje zahteve v zvezi z njihovo pridelavo in omogočanjem dostopnosti na trgu zaradi njihovega vse večjega gospodarskega, zdravstvenega ali okoljskega pomena. Ta pomen bi moral biti določen z območjem ali vrednostjo pridelave navedenih rodov ali vrst, številom izvajalcev poslovnih dejavnosti ali vsebino snovi, ki predstavljajo morebitno tveganje za zdravje ali okolje. Večino navedenih rodov in vrst trenutno urejajo zgoraj navedene direktive. Navedene rodove in vrste bi bilo treba vnesti na poseben seznam (v nadaljnjem besedilu: rodovi in vrste s seznama).

(13)     Za zagotovitev preglednosti in omogočanja ozaveščene izbire potrošnikov bi bilo treba rastlinski razmnoževalni material rodov in vrst s seznama pridelovati in omogočati njegovo dostopnost na trgu samo v okviru vnaprej opredeljenih kategorij. Navedene kategorije bi morale odražati različne ravni kakovosti in faze pridelave ter se opredeliti kot „predosnovne“, „osnovne“, „certificirane“ in „standardne“.

(14)     Za zagotovitev najširše možne razpoložljivosti rastlinskega razmnoževalnega materiala in izbire njegovih uporabnikov, bi izvajalci poslovnih dejavnosti načeloma morali omogočiti dostopnost rastlinskega razmnoževalnega materiala na trgu, ki spada med rodove in vrste s seznama, v okviru katere koli kategorije. Za zagotovitev prehranske in krmne varnosti in dosego visoke ravni istovetnosti, kakovosti in zdravja rastlinskega razmnoževalnega materiala pa rastlinski razmnoževalni material ne bi smel biti dostopen na trgu kot standardni material, če so stroški potrjevanja sorazmerni z navedenimi cilji.

(15)     Za rastlinski razmnoževalni material sort z uradno priznanim opisom ter heterogeni material in material za nišni trg bi morale veljati minimalne zahteve. Zato bi bilo treba tak material v vseh primerih pridelovati samo kot standardni material in omogočati dostopnost tega materiala na trgu samo kot standardnega materiala.

(16)     Za omogočanje ozaveščene izbire uporabnikov v zvezi z istovetnostjo in značilnostmi materiala, bi bilo treba rastlinski razmnoževalni material rodov in vrst s seznama pridelovati in njegovo dostopnost na trgu omogočati samo, če spada med sorte, vpisane v nacionalni register sort ali register sort Unije.

(17)     Za prilagoditev razvoju na področju žlahtnjenja rastlin in morebitnim novim tehnikam bi bilo treba dovoliti, da se heterogeni rastlinski razmnoževalni material, ki ne ustreza opredelitvi sorte v smislu te uredbe, pod določenimi pogoji prideluje ali se omogoča njegova dostopnost na trgu, ne da bi pripadal registrirani sorti in tudi če ne izpolnjuje zahtev glede registracije sort, to je glede razločljivosti, izenačenosti ali nespremenljivosti, ali zahtev glede zadovoljive vrednosti za pridelavo ali zahteve glede trajnostne vrednosti za pridelavo. Pri registraciji takega materiala bi bilo treba upoštevati njegov prispevek k povečanju genetske variabilnosti kmetijskih rastlin, osnove genskih virov in biotske raznovrstnosti v Uniji ter k trajnosti kmetijstva in prilagajanju podnebnim spremembam. Pri metodologiji registracije bi bilo treba upoštevati navedene posebne značilnosti, temeljiti pa bi morala na najmanjšem možnem bremenu za izvajalce dejavnosti, ki bi tak material želeli registrirati. Prav tako bi bilo ustrezno in sorazmerno iz te zahteve izvzeti pokončne korenike, saj imajo znatno tržno in praktično vrednost za sektorje, v katerih se uporabljajo, vendar pogosto ne ustrezajo opredelitvi sorte.

(18)     Določiti bi bilo treba pravila za potrjevanje rastlinskega razmnoževalnega materiala ter za dejavnosti, katerih cilj je preverjanje zanesljivosti potrjevanja v fazi po potrjevanju, da se zagotovi izpolnjevanje veljavnih zahtev glede kakovosti. Navedena pravila bi bilo treba prilagoditi tehničnemu in znanstvenemu razvoju.

(19)     Pri zahtevah glede kakovosti in shemah potrjevanja bi bilo treba upoštevati mednarodna priporočila, kot so pravila in predpisi o shemah za semena Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), standardi za semenski krompir Ekonomske komisije za Evropo Združenih narodov (UN/ECE) ter pravila o vzorčenju in testiranju Mednarodne zveze za testiranje semena (ISTA).

(20)     Glede na zgornjo mejo za prisotnost nekarantenskih škodljivih organizmov, določeno z Uredbo (EU) št. …/… (Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah) o ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah[19], je primerno določiti podrobne zahteve za inšpekcijske preglede in preiskave, ki vodijo do enotnega potrjevanja v zvezi s skladnostjo z zahtevami, sprejetimi na podlagi te uredbe in Uredbe (EU) št. …/… (Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah).

(21)     Za zagotovitev največje možne čistosti materiala in homogenosti pridelave bi bilo treba rastlinski razmnoževalni material, ki spada med rodove ali vrste s seznama, hraniti v ločenih partijah.

(22)     Glede na raznovrstnost rastlinskega razmnoževalnega materiala bi izvajalci poslovnih dejavnosti morali imeti možnost, da pridelujejo rastlinskega razmnoževalnega materiala ali omogočajo njegovo dostopnost na trgu v obliki posameznih rastlin, pakiranj, kontejnerjev ali snopov.

(23)     Treba bi bilo sprejeti pravila za označevanje rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki spada med rodove ali vrste s seznama, da se zagotovi ustrezna ugotovitev istovetnosti navedenega materiala. V primeru materiala kategorij, ki so predmet potrjevanja, bi nalepko (v nadaljnjem besedilu: uradna nalepka) morali pripraviti in namestiti pooblaščeni izvajalci poslovnih dejavnosti pod uradnim nadzorom pristojnih organov. Ker nekateri izvajalci poslovnih dejavnosti morda nimajo na voljo sredstev za dejavnosti potrjevanja in izdajanje uradnih nalepk, bi bilo treba zagotoviti, da uradne nalepke lahko izdajo pristojni organi na zahtevo izvajalcev poslovnih dejavnosti.

(24)     Za ohranjanje naravnega okolja v okviru ohranjanja genskih virov je zaželeno, da se dovoli mešanica rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki spada med rodove ali vrste s seznama, z rodovi ali vrstami, ki niso na seznamu. Navedene mešanice bi bilo treba dovoliti le, če je njihova sestava naravno povezana z določenim območjem. Za zagotovitev preglednosti in boljšega nadzora kakovosti zadevnih mešanic bi pridelavo in omogočanje dostopnosti navedenih mešanic na trgu morali odobriti pristojni organi.

(25)     Treba bi bilo sprejeti pravila za uvoz rastlinskega razmnoževalnega materiala rodov ali vrst s seznama v Unijo, tako da se dovoli samo uvoz rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki izpolnjuje enake zahteve glede pridelave in kakovosti kot material, ki je pridelan in katerega dostopnost je omogočena na trgu v Uniji.

(26)     Za zagotovitev prožnosti ter olajšanja prilagoditve izvajalcev poslovnih dejavnosti in trgov posebnim okoliščinam ali v primeru začasnih težav z dobavo je primerno zagotoviti nekatera odstopanja od splošnih pravil iz te uredbe. Navedena odstopanja bi bilo treba odobriti pod določenimi pogoji, da se preprečijo zlorabe in zagotovi, da se upoštevajo splošni nameni te uredbe. Nanašati bi se morala na rastlinski razmnoževalni material, ki spada med sorte, katerih registracija že poteka, ter rastlinski razmnoževalni material, ki ni dokončno certificiran ali ni certificiran kot material, ki izpolnjuje veljavne zahteve glede kalivosti. Prav tako bi morala obstajati možnost za sprejetje nujnih ukrepov, s katerimi bi se obravnavala tveganja za zdravje ljudi, živali in rastlin ter okolje.

(27)     Rastlinski razmnoževalni material, katerega dostopnost na trgu omogočijo mali pridelovalci samo v omejenih količinah („rastlinski razmnoževalni material za nišni trg“), bi bilo treba izvzeti iz zahteve, da mora spadati med registrirane sorte. Navedeno odstopanje je potrebno, da se preprečijo neupravičene omejitve za omogočanje dostopnosti na trgu rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki je manjšega tržnega interesa, vendar je pomemben za vzdrževanje genske raznovrstnosti. Vendar bi bilo treba zagotoviti, da navedenega odstopanja ne uporablja redno širok krog izvajalcev poslovnih dejavnosti in da ga uporabljajo samo izvajalci poslovnih dejavnosti, ki si ne morejo privoščiti stroškov in upravnega bremena registracije sort. To je pomembno, da se preprečijo zlorabe navedenega odstopanja in zagotovi uporaba pravil iz te uredbe. Zato bi morali dostopnost materiala za nišni trg na trgu omogočiti izvajalci poslovnih dejavnosti, ki zaposlujejo majhno število oseb in imajo majhen letni promet.

(28)     Zaželeni so začasni poskusi za iskanje izboljšanih alternativ za katere koli ukrepe, sprejete za rodove ali vrste s seznama. Pri organizaciji navedenih poskusov bi bilo treba upoštevati razvoj tehnik, povezanih s pridelavo in nadzorom rastlinskega razmnoževalnega materiala.

(29)     Rastlinski razmnoževalni material rodov ali vrst s seznama, izvožen v tretje države, bi moral biti skladen s pravili za rastlinski razmnoževalni material, ki se prideluje in katerega dostopnost je omogočena na trgu v Uniji, razen če za zadevni material veljajo dvostranski ali večstranski sporazumi ali pravila tretjih držav.

(30)     Treba bi bilo določiti osnovne zahteve za rastlinski razmnoževalni material, ki ne spada med rodove ali vrste s seznama, da se zagotovijo minimalni standardi glede kakovosti in ugotavljanja istovetnosti za njihovo pridelavo ter omogočanje dostopnosti na trgu.

(31)     Za zagotovitev, da je za vse sorte omogočena registracija in da zanje veljajo skupna pravila in pogoji, bi bilo treba določiti pravila za registracijo sort, ki bi morala veljati tako za sorte rodov ali vrst s seznama kot za sorte vrst, ki niso na seznamu.

(32)     Dosedanje izkušnje kažejo, da nekatere žlahtnitelje zanima omogočanje dostopnosti njihovih sort na celotnem trgu Unije ali večjem delu trga Unije. Zato je primerno žlahtniteljem zagotoviti možnost vpisa njihovih sort bodisi v nacionalni register sort bodisi register sort Unije. Nalogo vzpostavitve, objavljanja in posodabljanja registra sort Unije bi bilo treba zaupati Evropski agenciji za sorte rastlin (v nadaljnjem besedilu: Agencija), prej „Urad Skupnosti za rastlinske sorte“, kot je bil ustanovljen v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 2100/1994, ki je trenutno zadolžen za podelitev žlahtniteljskih pravic. Dejavnosti Agencije bi torej morale zajemati vse vidike upravljanja rastlinskih sort.

(33)     Sorte bi bilo načeloma treba registrirati na podlagi uradnega opisa, ki ga pripravi pristojni organ ali Agencija. Za zmanjšanje bremena pristojnih organov in Agencije ter zagotovitev prožnosti pa je primerno omogočiti, da preiskave, potrebne za pripravo uradnega opisa, lahko izvedejo tudi vložniki.

(34)     Poleg osnovnih zahtev glede registracije bi za sorte, ki spadajo med vrste s posebnim pomenom za razvoj kmetijstva in vrtnarstva v Uniji, morale veljati dodatne zahteve, ki zagotavljajo zadovoljivo in trajnostno vrednost za pridelavo ali uporabo.

(35)     Zahteve, ki zagotavljajo trajnostno vrednost za pridelavo, bi bilo treba določiti na ravni Unije v podporo trajnostnemu razvoju, neposrednemu žlahtnjenju rastlin in zadovoljevanju potreb žlahtniteljev, pridelovalcev in potrošnikov v zvezi z navedenim tipom razvoja. Zahteve, ki zagotavljajo zadovoljivo vrednost za pridelavo in uporabo, lahko uvedejo države članice glede na svoje kmetijsko-podnebne in kmetijske razmere. Zato bi bilo treba posamezne sorte vpisati samo v nacionalni register sort. Zahteve, ki zagotavljajo zadovoljivo vrednost za pridelavo in uporabo, bi se morale nanašati na pridelek in kakovost. Države članice bi pri razvoju in uporabi takih zahtev morale upoštevati omejitve, značilne za posebne prakse kmetijskega upravljanja. Zlasti bi morale ustrezno upoštevati posebne potrebe ekološkega kmetovanja v zvezi s prožnostjo in pogoji glede manjših vnosov.

(36)     V okviru Konvencije o biološki raznovrstnosti, katere pogodbenica je Unija, se je Unija zavezala k vzdrževanju genske raznovrstnosti gojenih rastlin in njihovih prostoživečih sorodnikov ter zmanjšanju genske erozije. Navedena zaveza dopolnjuje cilj Unije, da zaustavi izginevanje biotske raznovrstnosti do leta 2020. V navedenem okviru bi bilo treba dovoliti, da se nekatere sorte pridelujejo in da se omogoča njihova dostopnost na trgu, tudi če ne izpolnjujejo zahtev glede razločljivosti, izenačenosti ali nespremenljivosti, da se zagotovita ohranjanje in trajnostna uporaba navedenih sort ter s tem prispeva k trajnosti kmetijstva in prilagajanju podnebnim spremembam. Zato bi bilo treba navedene sorte registrirati samo na podlagi uradno priznanega opisa.

(37)     Vendar bi bilo treba sorte, registrirane na podlagi uradno priznanega opisa, pridelovati na območju, kjer so bile gojene in prilagojene že v preteklosti, da se zagotovi njihova pristnost ter njihova dodana vrednost za ohranitev genske raznovrstnosti in varovanje okolja. Zato bi jih bilo treba vključiti samo v nacionalne registre sort. Iz istega razloga bi dostopnost navedenih sort na trgu morala biti omogočena in/ali navedene sorte bi morale biti zbrane npr. v genskih bankah pred začetkom veljavnosti te uredbe ali bi morale biti že več kot pet let izbrisane iz nacionalnega registra sort ali registra sort Unije, če so bile v navedene registre vpisane na podlagi tehničnega pregleda njihove razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti.

(38)     Treba bi bilo določiti pravila o postopkih za vpis sort in klonov v nacionalne registre sort, da se zagotovijo enotni pogoji za vse vloge in pregleden okvir za vse zainteresirane strani.

(39)     Nekatere sorte, ki so naravno prilagojene lokalnim in regionalnim pogojem ter jim grozi genska erozija ali ki nimajo bistvene vrednosti za tržno pridelavo kmetijskih rastlin, vendar so bile razvite za gojenje pod posebnimi pogoji, so že sprejete v nacionalnih katalogih, seznamih ali registrih sort v skladu s členom 3 Direktive Komisije 2008/62/ES z dne 20. junija 2008 o določitvi nekaterih odstopanj za sprejetje kmetijskih domačih sort in sort poljščin, ki so naravno prilagojene na lokalne in regionalne pogoje in so ogrožene zaradi genske erozije, ter za trženje semena in semenskega krompirja navedenih domačih sort in sort poljščin[20] ter členom 3(1) Direktive Komisije 2009/145/ES z dne 26. novembra 2009 o določitvi nekaterih odstopanj za sprejetje domačih sort in sort zelenjadnic, ki se tradicionalno gojijo na posebnih krajih in območjih in so ogrožene zaradi genske erozije, in sort zelenjadnic, ki nimajo resnične vrednosti za komercialno pridelavo, ampak so se razvile za pridelavo v posebnih pogojih ter za trženje semena navedenih domačih sort in sort zelenjadnic[21]. Za navedene sorte ni bil opravljen popoln tehnični pregled njihove razločljivosti, izenačenosti ali nespremenljivosti. Zato je primerno, da se navedene sorte brez nadaljnjih postopkov neposredno vpišejo neposredno v nacionalni register sort kot sorte z uradno priznanim opisom.

(40)     Register sort Unije bi moral vključevati tudi vse sorte, ki so vpisane v nacionalne registre sort. Na ta način bo zagotovljeno, da register sort Unije nudi jasen pregled vseh sort, registriranih v Uniji.

(41)     Sprejeti bi bilo treba pravila za vpis sort in klonov v register sort Unije. Zaradi doslednosti bi morala biti navedena pravila podobna pravilom za vpis v nacionalne registre sort.

(42)     Pristojni nacionalni organi in Agencija bi morali zaračunati pristojbine za obdelavo vlog, formalne in tehnične preglede ter za vsako leto veljavnosti registracije. To bi bilo potrebno, da se zagotovijo potrebna sredstva za celoten sistem registracije sort in da glavni upravičenci navedene registracije krijejo stroške delovanja navedenega sistema. Zato bi bilo treba v tej uredbi opredeliti pravila za določitev navedenih pristojbin.

(43)     Da se olajša registracija sort, ki služijo boju proti genski eroziji v Uniji, bi morale države članice zaračunavati manjšo pristojbino za sorte z uradno priznanim opisom in heterogeni material. Takšne manjše pristojbine bi morale biti dovolj nizke, da ne bi bile odvračilne oziroma da ne bi pomenile ovire za omogočanje dostopnosti navedenih sort na trgu. Za zagotovitev podpore mikropodjetjem bi morala biti mikropodjetja v celoti oproščena plačila pristojbin.

(44)     Za zaščito tržnih interesov in intelektualne lastnine izvajalcev poslovnih dejavnosti bi bilo treba rezultate pregledov in opis rodoslovnih komponent obravnavati kot zaupne, če žlahtnitelj to zahteva. Zaradi preglednosti bi morali biti vsi opisi sort iz nacionalnih registrov sort ali registra sort Unije dostopni javnosti.

(45)     Gozdovi pokrivajo veliko površino Unije in imajo socialno, gospodarsko, okoljsko, ekološko in kulturno funkcijo. Zato so potrebni posebni pristopi in ukrepi za različne tipe gozdov ob upoštevanju različnih razmer, značilnih za gozdove v Uniji.

(46)     Gozdni razmnoževalni material drevesnih vrst in umetnih križancev, ki so pomembni za gozdarstvo, bi moral biti genetsko prilagojen lokalnim razmeram in visoko kakovosten. Ohranitev in izboljšanje biotske raznovrstnosti gozdov, vključno z gensko raznovrstnostjo dreves, sta bistvena za trajnostno gospodarjenje z gozdovi.

(47)     Da se zagotovijo ustrezni standardi kakovosti in trženja ter prilagoditev tehničnemu in znanstvenemu razvoju sektorja, bi bilo treba določiti zahteve za gozdni razmnoževalni material glede osnovnega materiala, kategorij, v okviru katerih se lahko omogoči dostopnost materiala na trgu, partij, označevanja in majhnih pakiranj.

(48)     Da se zagotovita prožnost in prilagoditev posebnim okoliščinam, bi bilo treba pod določenimi pogoji omogočiti odstopanja za pridelovanje gozdnega razmnoževalnega materiala in omogočanje njegove dostopnosti na trgu. Navedena odstopanja bi se morala nanašati na možnost, da države članice sprejmejo strožje zahteve, primere začasnih težav z dobavo, potrebo po omogočanju hitre dostopnosti semen na trgu, izvajanje začasnih poskusov in sprejetje nujnih ukrepov.

(49)     V interesu ohranjanja in trajnostne uporabe gozdnih rastlinskih genskih virov bi bilo treba državam članicam dovoliti, da sprejmejo manj stroge zahteve glede gozdnega razmnoževalnega materiala, ki je naravno prilagojen lokalnim in regionalnim razmeram in mu grozi genska erozija.

(50)     Pristojni organi bi morali zaračunavati pristojbine za registracijo/odobritev osnovnega materiala gozdnih rastlin in izdajanje glavnih certifikatov za material gozdnih rastlin, pridobljen iz registriranega/odobrenega osnovnega materiala gozdnih rastlin. To bi bilo potrebno, da se zagotovijo potrebna sredstva za potrjevanje gozdnega razmnoževalnega materiala in da glavni upravičenci navedenega potrjevanja krijejo posamezne stroške. Za zagotovitev podpore mikropodjetjem bi morala biti mikropodjetja v celoti oproščena plačila pristojbin. V tej uredbi bi bilo treba določiti pravila glede navedenih pristojbin, saj se nanašajo na učinkovito pridelavo gozdnega razmnoževalnega materiala ter njegovo registracijo in omogočanje njegove dostopnosti na trgu.

(51)     Uredbo (ES) št. 2100/1994 je treba spremeniti, da se v naloge Agencije vključi registracija sort in da se spremeni njeno prejšnje ime „Urad Skupnosti za rastlinske sorte“.

(52)     Za zagotovitev prilagoditve prilog k tej uredbi tehničnemu in znanstvenemu razvoju bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejema akte v zvezi s spreminjanjem prilog k tej uredbi.

(53)     Za spremljanje tehničnega in gospodarskega razvoja sektorja bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejema akte v zvezi s seznamom rodov ali vrst rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki se ne sme dati na trg kot standardni material.

(54)     Za spremljanje tehničnega in gospodarskega razvoja sektorja bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejema akte v zvezi z določanjem rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki se lahko prideluje in katerega dostopnost se lahko omogoča na trgu, ne da bi moral pripadati registrirani sorti, ter zahtev za njegovo pridelavo in omogočanje njegovega dostopa na trgu.

(55)     Za zagotovitev, da rastlinski razmnoževalni material rodov ali vrst s seznama ter nekateri tipi gozdnega razmnoževalnega materiala izpolnjujejo najstrožje možne zahteve glede istovetnosti, kakovosti in zdravja, kot je ustrezno glede na značilnosti zadevnih rodov, vrst ali kategorij, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejema akte v zvezi s sprejemanjem zahtev glede pridelave in kakovosti ter shem potrjevanja za navedene rodove ali vrste ter v zvezi s sprejemanjem zahtev glede kakovosti za omogočanje dostopnosti na trgu posebnih delov rastlin in sadilnega materiala vrst in umetnih hibridov gozdnega razmnoževalnega materiala.

(56)     Za zagotovitev omogočanja dostopnosti rastlinskega razmnoževalnega materiala na trgu pod pogoji, prilagojenimi posebnim značilnostim določenih rodov ali vrst, med katere spada, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejema akte v zvezi z največjo velikostjo, sestavo in ugotavljanjem istovetnosti partij ter zahtevami glede majhnih pakiranj rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki spada med določene rodove ali vrste.

(57)     Za prilagoditev pravil o uradnih nalepkah in nalepkah izvajalcev dejavnosti značilnostim nekaterih tipov rastlinskega razmnoževalnega materiala bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejema akte v zvezi z določanjem dodatnih pravil o nalepkah za posebne kategorije in druge skupine rastlinskega razmnoževalnega materiala, navedbah številke nalepke, navedbah množitev predosnovnega, osnovnega, certificiranega in standardnega materiala, navedbah tipov sort, vključno z znotrajvrstnimi ali medvrstnimi križanci, navedbah podrazdelitve kategorij, ki izpolnjujejo različne pogoje, navedbah masnih odstotkov različnih sestavnih delov po vrstah in, kadar je primerno, po sortah v primeru mešanic ter navedbah nameravane uporabe materiala.

(58)     Za zagotovitev sposobnosti izvajalcev poslovnih dejavnosti, da pravilno izvedejo zanesljivo potrjevanje zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejema akte v zvezi z določanjem podrobnejših zahtev glede kvalifikacij izvajalcev poslovnih dejavnosti in inšpektorjev, ki se jim lahko zaupajo dejavnosti potrjevanja, primernosti prostorov in razpoložljivosti določene opreme, ki jih uporabljajo izvajalci poslovnih dejavnosti in laboratoriji.

(59)     Za zagotovitev posodobljenih standardov za uradni nadzor potrjevanja, ki ga izvajajo izvajalci dejavnosti, kot je ustrezno glede na značilnosti določenih rodov ali vrst, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejema akte v zvezi z določanjem podrobnejših zahtev za pristojne organe glede načina nadzora potrjevanja.

(60)     Za zagotovitev posodobljenih standardov za testiranje po potrjevanju, kot je primerno glede na značilnosti določenih rodov ali vrst, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejema akte v zvezi z določanjem zahtev glede deleža vzorcev, ki se predložijo za teste, in v zvezi s postopki testiranja.

(61)     Za zagotovitev, da so mešanice rastlinskega razmnoževalnega materiala pridelane in da je njihova dostopnost na trgu omogočena v skladu z ustreznimi zahtevami glede kakovosti glede na rodove in vrste, ter za zagotovitev ozaveščene izbire za njihove uporabnike, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejema akte v zvezi s sprejemanjem pravil o pridelavi in omogočanjem dostopnosti na trgu mešanic rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki spadajo med različne rodove ali vrste s seznama v Prilogi I ali različne sorte navedenih rodov ali vrst, ter v zvezi s sprejemanjem pravil o mešanicah rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki spada med rodove ali vrste s seznama v Prilogi I, in rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki spada med rodove ali vrste, ki niso na seznamu v Prilogi I.

(62)     Da se dostopnost rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki spada med sorte, katerih registracija že poteka, na trgu omogoči na pregleden način in samo v omejenem obsegu, bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 PDEU podeliti pooblastila za sprejemanje aktov v zvezi z določanjem zahtev glede označevanja pakiranj in največjih odobrenih količin, katerih dostopnost na trgu se lahko omogoči za določene rodove ali vrste.

(63)     Za zagotovitev omogočanja dostopnosti materiala za nišni trg na trgu v omejenem obsegu in na pregleden način bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 PDEU podeliti pooblastila za sprejemanje aktov v zvezi z določanjem največjih dovoljenih velikosti pakiranj, kontejnerjev ali snopov ter zahtevami glede sledljivosti, partij in označevanja zadevnega materiala za nišni trg.

(64)     Pomembno je zagotoviti, da se rastlinski razmnoževalni material, ki ni dokončno certificiran, in semena, za katera ni potrjeno, da izpolnjujejo zahteve glede kalivosti, lahko prideluje in njegova dostopnost na trgu omogoči pod določenimi pogoji. Zato bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejema akte v zvezi z določanjem posebnih pravil za rastlinski razmnoževalni material glede pakiranj, kontejnerjev in snopov, pravil o majhnih pakiranjih in kontejnerjih, označevanju navedenega materiala, obdobju, v katerem je omogočena dostopnost takšnega semena na trgu, in vsebine začasnih analitičnih poročil glede kalivosti.

(65)     Pomembno je zagotoviti, da rastlinski razmnoževalni material, uvožen iz tretjih držav, izpolnjuje zahteve iz te uredbe. Zato bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejema akte v zvezi z odločanjem, ali rastlinski razmnoževalni material določenih rodov, vrst ali kategorij, pridelan v tretji državi ali določenih območjih tretje države, izpolnjuje zahteve, enakovredne tistim, ki se uporabljajo za rastlinski razmnoževalni material, ki je pridelan in katerega dostopnost je omogočena na trgu v Uniji.

(66)     Pomembno je zagotoviti, da pridelava rastlinskega razmnoževalnega materiala določenih rodov ali vrst in omogočanje njegove dostopnosti na trgu ustrezata strožjim zahtevam družbe glede njegove kmetijske učinkovitosti in kakovosti za predelavo. Za spremljanje tehničnega in gospodarskega razvoja sektorja bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejema akte v zvezi s seznamom rodov ali vrst, ki imajo poseben pomen za zadovoljiv in trajnostni razvoj kmetijstva v Uniji.

(67)     Za zagotovitev posodobljenih standardov za registracijo sort, kot je primerno glede na značilnosti rodov ali vrst s posebnim pomenom za trajnostni razvoj kmetijstva v Uniji, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejema akte v zvezi z določanjem pravil za registracijo sort navedenih rodov ali vrst glede odpornosti na škodljive organizme, zmanjšane potrebe po vnosu posebnih virov, zmanjšane vsebnosti neželenih snovi in izboljšanega prilagajanja različnim kmetijsko-podnebnim razmeram.

(68)     Za zagotavljanje posodobljenih pogojev za primernost imen sort v določenih primerih bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejema akte v zvezi z določanjem pravil glede povezave imen z blagovnimi znamkami, njihove povezave z geografskimi označbami ali označbami izvora za kmetijske proizvode, pisnega soglasja imetnikov prednostnih pravic za odpravo ovir za ustreznost imena, posebnih meril za ugotovitev, ali je ime zavajajoče ali dvoumno, ter uporabe imena v obliki kode.

(69)     Pomembno je zagotoviti, da se rastlinski razmnoževalni material, ki spada med klone, lahko prideluje in da na trg samo, če izpolnjuje določene kakovostne in zdravstvene zahteve ter prav tako spada med rodove ali vrste, ki imajo posebno vrednost za določene tržne sektorje. Zato bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejema akte v zvezi s sprejemanjem kakovostnih in zdravstvenih zahtev za klone določenih rodov ali vrst ter v zvezi s seznamom rodov ali vrst, med katere morajo spadati kloni, da se omogoči njihova dostopnost na trgu.

(70)     Za zagotovitev, da so informacije v vlogi za registracijo sort vedno posodobljene glede na razvoj sektorja in da so relevantne glede na posebne značilnosti sort, ki spadajo med navedene rodove ali vrste, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejema akte v zvezi z določanjem dodatnih elementov, ki se vključijo v vlogo za določene rodove ali vrste.

(71)     Za zagotovitev posodobljenih standardov za revizije, ki jih opravljajo Agencija in pristojni organi v prostorih za tehnične preglede, in revizije organizacije navedenih pregledov, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejema akte v zvezi z določanjem pravil za navedene revizije.

(72)     Za zagotovitev posodobljenih standardov za tehnične preglede sort bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejema akte v zvezi z določanjem pravil o obveznostih za kvalifikacije in usposobljenost osebja pristojnih organov ali vložnikov, opremo, potrebno za opravljanje tehničnih pregledov, vzpostavitev referenčnih zbirk sort, vzpostavitev sistemov upravljanja kakovosti ter izvajanje poskusov rasti in laboratorijskih testov za določene rodove ali vrste.

(73)     Za zagotovitev sorazmernih, pravičnih in posodobljenih zneskov pristojbin, ki jih vložniki plačajo za vpis sorte v register sort Unije, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejema akte v zvezi z določanjem zneskov pristojbin, ki jih plača vložnik.

(74)     Za zagotovitev predložitve izčrpnih informacij za določene kategorije ali vrste gozdnega razmnoževalnega materiala bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejema akte v zvezi z določanjem pogojev, pod katerimi nalepko izvajalca dejavnosti lahko dopolnjuje drug dokument, ki ga pripravi izvajalec poslovnih dejavnosti.

(75)     V izogib tveganjem za kakovost in zdravje zadevnega gozdnega razmnoževalnega materiala bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejema akte v zvezi z dopolnitvijo zahtev iz te uredbe glede klonov in mešanic klonov, tako da se določi največje število let ali največje število rametov, na katero bi odobritev klonov ali mešanic klonov morala biti omejena.

(76)     Za zagotovitev sorazmernega izvzetja majhnih količin semen gozdnega razmnoževalnega materiala iz zahtev glede zagotavljanja informacij v zvezi s kalivostjo ali sposobnostjo preživetja bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejema akte v zvezi z določitvijo največjih možnih količin navedenih majhnih količin za določene tipe gozdnega razmnoževalnega materiala.

(77)     Za zagotovitev, da stroški za pristojbine, ki jih pristojni organi zaračunavajo za registracijo odobrenega osnovnega materiala gozdnih rastlin in izdajo glavnih spričeval, ustrezajo opravljenemu delu in so posodobljeni, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejema akte v zvezi z določanjem navedenih stroškov.

(78)     Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnim delom za sprejemanje delegiranih aktov opravi ustrezna posvetovanja, vključno s posvetovanji na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti sočasno, pravočasno in ustrezno predložitev pomembnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(79)     Komisiji bi bilo treba podeliti izvedbena pooblastila, da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje določb te uredbe v zvezi s:

(a) pooblastitvijo držav članic, da sprejmejo strožje zahteve od tistih, sprejetih v skladu s to uredbo v zvezi z rastlinskim razmnoževalnim materialom rodov ali vrst s seznama ter gozdnim razmnoževalnim materialom vrst in umetnih križancev s seznama;

(b) sprejetjem nujnih ukrepov;

(c) pooblastitvijo držav članic, da za obdobje največ enega leta dovolijo pridelavo in omogočanje dostopnosti na trgu rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki spada med sorte rodov ali vrst s seznama, ki še niso vključeni v nacionalni register sort ali register Unije;

(d) pooblastitvijo držav članic, da za obdobje največ enega leta dovolijo omogočanje dostopnosti na trgu rastlinskega razmnoževalnega materiala rodov ali vrst s seznama, ki izpolnjujejo manj stroge zahteve od tistih, sprejetih v skladu s to uredbo;

(e) organizacijo začasnih poskusov;

(f) obliko nacionalnih registrov sort in registra sort Unije;

(g) obliko vloge za registracijo sort;

(h) načini predložitve uradnih obvestil o registraciji sort;

(i) obliko nacionalnih seznamov o gozdnem razmnoževalnem materialu;

(j) obliko uradnega obvestila o vključitvi gozdnega razmnoževalnega materiala na nacionalni seznam ter

(k) obliko glavnih spričeval za gozdni razmnoževalni material.

(80)     Navedena izvedbena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi pravil in splošnih načel glede mehanizmov nadzora, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije.

(81)     Ta uredba upošteva temeljne pravice in načela, priznane zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, in sicer predvsem spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, lastninsko pravico, varstvo osebnih podatkov, svobodo gospodarske pobude ter svobodo umetnosti in znanosti. Države članice bi morale to uredbo uporabljati v skladu z navedenimi pravicami in načeli.

(82)     Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitev pravil v zvezi s pridelavo rastlinskega razmnoževalnega materiala in omogočanjem njegove dostopnosti na trgu, da se zagotovita kakovost materiala in ozaveščena izbira za uporabnike, ni mogoče zadovoljivo doseči na ravni držav članic in ga je torej zaradi njegovega učinka, kompleksnosti, čezmejnega in mednarodnega značaja lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

DEL I SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1 Področje uporabe

Ta uredba določa pravila o:

(a)          pridelavi rastlinskega razmnoževalnega materiala z namenom, da se omogoči njegova dostopnost na trgu, ter

(b)          omogočanju dostopnosti rastlinskega razmnoževalnega materiala na trgu.

Člen 2 Izključitve

Ta uredba se ne uporablja za rastlinski razmnoževalni material, ki:

(a)          je namenjen izključno za testiranje ali znanstvene namene;

(b)          je namenjen izključno za žlahtnjenje;

(c)          je namenjen izključno za genske banke, organizacije in mreže za ohranjanje genskih virov ter za vzdrževanje v teh bankah, organizacijah in mrežah ali za osebe, ki pripadajo navedenim organizacijam in mrežam;

(d)          se izmenjuje v naravi med osebami, ki niso izvajalci poslovnih dejavnosti.

Člen 3 Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)          „rastline“ pomeni rastline, kot so opredeljene v členu 2(1) Uredbe (ES) št. …/… (Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah) o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah;

(2)          „rastlinski razmnoževalni material“ pomeni rastline, iz katerih je mogoče pridobiti celotne rastline in ki so temu namenjene;

(3)          „matična rastlina“ pomeni rastlino z ugotovljeno istovetnostjo, s katere je odvzet rastlinski razmnoževalni material za razmnoževanje novih rastlin;

(4)          „množitev“ pomeni skupino rastlin, ki predstavljajo en sam korak v rodovni vrsti rastlin;

(5)          „omogočanje dostopnosti na trgu“ pomeni razpolaganje za namene prodaje v Uniji, vključno s ponudbo za prodajo ali katero koli drugo obliko transferja, ter prodajo, distribucijo, uvoz v Unijo, izvoz iz Unije in druge oblike transferja, brezplačne ali ne;

(6)          „izvajalec poslovnih dejavnosti“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ki kot svoj poklic opravlja vsaj eno izmed naslednjih dejavnosti v zvezi z rastlinskim razmnoževalnim materialom:

(a)     pridelovanje;

(b)     žlahtnjenje;

(c)     vzdrževanje;

(d)     zagotavljanje storitev;

(e)     ohranjanje, vključno s skladiščenjem, ter

(f)      omogočanje dostopnosti na trgu;

(7)          „pristojni organi“ pomenijo pristojne organe, kot so opredeljeni v skladu s členom 2(5) Uredbe (EU) št. …/… [Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o uradnem nadzoru];

(8)          „gensko spremenjeni organizem“ pomeni gensko spremenjeni organizem, kot je opredeljen v členu 2(2) Direktive 2001/18/ES;

(9)          „gozdni razmnoževalni material“ pomeni rastlinski razmnoževalni material, namenjen za gozdarstvo;

(10)        „partija“ pomeni enoto rastlinskega razmnoževalnega materiala, katerega istovetnost je mogoče ugotoviti po homogenosti sestave in izvoru.

Člen 4 Prosti promet

Za rastlinski razmnoževalni material ne veljajo nobene omejitve v zvezi njegovo pridelavo in omogočanjem dostopnosti na trgu, razen tistih iz te uredbe, Direktive 94/62/ES, Uredbe (ES) št. 338/97, Direktive 2001/18/ES, Uredbe (ES) št. 1829/2003, Uredbe (ES) št. 1830/2003, Uredbe (EU) št. …/… [Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah] ter zakonodaje Unije o omejevanju pridelave invazivnih tujerodnih vrst ali omogočanju njihove dostopnosti na trgu.

DEL II IZVAJALCI POSLOVNIH DEJAVNOSTI

Člen 5 Registri izvajalcev poslovnih dejavnosti

Izvajalci poslovnih dejavnosti so vpisani v registre iz člena 61 Uredbe (ES) št. …/… (Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah) v skladu z določbami člena 62 navedene uredbe.

Člen 6 Splošne odgovornosti izvajalcev poslovnih dejavnosti

Izvajalci poslovnih dejavnosti zagotovijo, da rastlinski razmnoževalni material, ki je pridelan in katerega dostopnost na trgu je omogočena pod njihovim nadzorom, izpolnjuje zahteve iz te uredbe.

Člen 7 Posebne odgovornosti izvajalcev poslovnih dejavnosti, ki pridelujejo rastlinski razmnoževalni material

Izvajalci poslovnih dejavnosti, ki pridelujejo rastlinski razmnoževalni material:

(a)          so osebno na voljo, da se povežejo s pristojnimi organi za olajšanje uradnega nadzora ali v ta namen imenujejo določeno osebo;

(b)          opredelijo in spremljajo kritične točke pridelovalnega procesa ali omogočanja dostopnosti na trgu, ki lahko vplivajo na kakovost rastlinskega razmnoževalnega materiala;

(c)          vodijo evidence o spremljanju kritičnih točk iz točke (b), ki so na voljo za pregled na zahtevo pristojnih organov;

(d)          zagotovijo, da je možno ločeno ugotavljati istovetnost partij;

(e)          posodabljajo informacije o prostorih in drugih lokacijah, ki se uporabljajo za pridelavo rastlinskega razmnoževalnega materiala;

(f)           zagotovijo, da imajo pristojni organi dostop do prostorov za pridelavo, vključno s prostori in polji tretjih pogodbenic, ter do evidenc spremljanja in vseh povezanih dokumentov;

(g)          kadar je to primerno, sprejmejo ukrepe za vzdrževanje istovetnosti rastlinskega razmnoževalnega materiala v skladu z veljavnimi zahtevami iz te uredbe;

(h)          pristojnim organom na njihovo zahtevo dajo na voljo vse pogodbe s tretjimi stranmi.

Člen 8 Sledljivost

1.           Izvajalci poslovnih dejavnosti zagotovijo, da je rastlinski razmnoževalni material sledljiv v vseh fazah pridelave in omogočanja dostopnosti na trgu.

2.           Za namene odstavka 1 izvajalci poslovnih dejavnosti hranijo informacije, ki jim omogočajo identifikacijo izvajalcev poslovnih dejavnosti, ki so jim dobavili rastlinski razmnoževalni material, in ugotavljanje istovetnosti zadevnega materiala.

Take informacije dajo na voljo pristojnim organom na njihovo zahtevo.

3.           Za namene odstavka 1 izvajalci poslovnih dejavnosti hranijo informacije, ki jim omogočajo identifikacijo oseb, ki so jim dobavile rastlinski razmnoževalni material, in ugotavljanje istovetnosti zadevnega materiala, razen če je bil navedeni material dobavljen na drobno.

Take informacije dajo na voljo pristojnim organom na njihovo zahtevo.

4.           V primeru rastlinskega razmnoževalnega materiala, razen gozdnega razmnoževalnega materiala, izvajalci poslovnih dejavnosti vodijo evidence o rastlinskem razmnoževalnem materialu iz odstavkov 2 in 3 za obdobje treh let po tem, ko jim je bil material dostavljen oziroma ko so material dostavili sami.

V primeru gozdnega razmnoževalnega materiala je to obdobje deset let.

DEL III RASTLINSKI RAZMNOŽEVALNI MATERIAL, RAZEN GOZDNEGA RAZMNOŽEVALNEGA MATERIALA

NASLOV I Splošne določbe

Člen 9 Področje uporabe

Ta del se uporablja pri pridelavi rastlinskega razmnoževalnega materiala, z namenom omogočanja njegove dostopnosti na trgu, in omogočanju dostopnosti na trgu rastlinskega razmnoževalnega materiala, razen gozdnega razmnoževalnega materiala.

Člen 10 Opredelitev pojmov

V tem delu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)          „sorta“ pomeni skupino rastlin znotraj iste botaničnega taksona najnižje znane stopnje, ki izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(a)     opredeljena je z izrazom značilnosti, ki izhajajo iz danega genotipa ali kombinacije genotipov,

(b)     razlikuje se od katere koli druge skupine rastlin z izrazom vsaj ene značilnosti iz točke (a), ter

(c)     se obravnava kot enota zaradi svoje primernosti za nespremenjeno razmnoževanje;

(2)          „uradni opis“ pomeni opis sorte, ki ga je pripravil pristojni organ, vključuje posebne značilnosti sorte, poleg tega pa je s tem opisom možno ugotoviti istovetnost sorte s pregledom njene razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti;

(3)          „uradno priznani opis“ pomeni opis sorte, ki jo je priznal pristojni organ, vključuje posebne značilnosti sorte, zagotavlja ugotovitev istovetnosti sorte in je bil pridobljen na drugačen način in ne s pregledom razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti sorte v skladu s pravili, veljavnimi v času registracije navedene sorte v skladu s členom 79;

(4)          „klon“ pomeni posameznega potomca, prvotno pridobljenega iz druge rastline z vegetativnim razmnoževanjem, ki ostaja gensko identičen tej rastlini;

(5)          „vzdrževanje sorte“ pomeni ukrepe za ohranitev skladnosti sorte z njenim opisom;

(6)          „predosnovni material“ pomeni rastlinski razmnoževalni material v prvi fazi pridelave, namenjen za pridelavo drugih kategorij rastlinskega razmnoževalnega materiala;

(7)          „osnovni material“ pomeni rastlinski razmnoževalni material, ki je bil pridelan iz predosnovnega materiala in je namenjen za pridelovanje certificiranega materiala;

(8)          „certificiran material“ pomeni rastlinski razmnoževalni material, ki je bil pridelan iz predosnovnega ali osnovnega materiala;

(9)          „standardni material“ pomeni rastlinski razmnoževalni material, razen predosnovnega, osnovnega ali certificiranega materiala;

(10)        „kategorija“ pomeni predosnovni material, osnovni material, certificiran material ali standardni material.

NASLOV II Pridelava in rastlinskega razmnoževalnega materiala rodov in vrst s seznama v Prilogi I omogočanje njegove dostopnosti na trgu

POGLAVJE I Uvodne določbe

Člen 11 Področje uporabe

1.           Ta naslov se uporablja za pridelavo in omogočanje dostopnosti na trgu rastlinskega razmnoževalnega materiala rodov in vrst, ki izpolnjujejo eno ali več od naslednjih meril:

(a)     predstavljajo pomembno področje pridelave;

(b)     predstavljajo pomembno vrednost pridelave;

(c)     prideluje jih ali njihovo dostopnost na trgu omogoča znatno število izvajalcev poslovnih dejavnosti v Uniji;

(d)     vsebujejo snovi, ki morajo za vse ali za posebne uporabe biti predmet posebnih pravil o varovanju zdravja ljudi in živali ter okolja.

2.           Rodovi in vrste iz odstavka 1 so na seznamu v Prilogi I.

3.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o spremembi Priloge I za njeno prilagoditev razvoju tehničnega znanja, znanstvenim spoznanjem in gospodarskim podatkom.

4.           Ta naslov se uporablja tudi za pokončne korenike in druge dele rastlin (v nadaljnjem besedilu s skupnim izrazom: pokončne korenike), ki spadajo med rodove in vrste s seznama v Prilogi I, če je material, ki spada med enega od rodov ali vrst iz Priloge I ali njihove križance, cepljen nanje.

Člen 12 Kategorije rastlinskega razmnoževalnega materiala

1.           Rastlinski razmnoževalni material se lahko prideluje in je njegova dostopnost na trgu lahko omogočena v okviru ene od naslednjih kategorij:

(a)     predosnovni material,

(b)     osnovni material,

(c)     certificiran material,

(d)     standardni material.

2.           Rastlinski razmnoževalni material se ne sme pridelovati in ne sme biti dostopen na trgu kot standardni material, če spada med rodove ali vrste, za katere so stroški in dejavnosti potrjevanja, ki so potrebni za pridelavo in omogočanje dostopnosti na trgu rastlinskega razmnoževalnega materiala kot predosnovnega, osnovnega in certificiranega materiala, sorazmerni z:

(a)     namenom zagotavljanja prehranske in krmne varnosti ter

(b)     višjo ravnjo istovetnosti, zdravja in kakovosti rastlinskega razmnoževalnega materiala kot rezultat izpolnjevanja zahtev za predosnovni, osnovni in certificiran material v primerjavi s tistimi za standardni material.

3.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o seznamu rodov ali vrst rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki se ne sme dati na trg kot standardni material, kot je navedeno v odstavku 2.

4.           Z odstopanjem od odstavkov 2 in 3 se rastlinski razmnoževalni material prideluje in je na trgu dostopen kot standardni material samo v enem ali več od naslednjih primerov:

(a)     spada med sorte z uradno priznanim opisom;

(b)     je heterogeni material v smislu člena 14(3);

(c)     je material za nišni trg v smislu člena 36(1).

POGLAVJE II Zahteve za pridelavo in omogočanje dostopnosti na trgu

Oddelek 1 Seznam zahtev

Člen 13 Pridelava predosnovnega, osnovnega, certificiranega in standardnega materiala in omogočanje njegove dostopnosti na trgu

1.           Rastlinski razmnoževalni material, ki je pridelan in katerega dostopnost je omogočena na trgu, izpolnjuje:

(a)     zahteve glede registracije iz oddelka 2;

(b)     zahteve glede pridelave in kakovosti iz oddelka 3 za zadevno kategorijo;

(c)     zahteve glede ravnanja iz oddelka 4;

(d)     zahteve glede ugotavljanja istovetnosti in, kadar je to primerno, potrjevanja iz oddelka 5.

2.           Odstavek 1(b) se ne uporablja za zahteve glede pridelave rastlinskega razmnoževalnega materiala iz člena 14(3) in člena 36.

Člen 14 Zahteve za vključitev med registrirane sorte

1.           Rastlinski razmnoževalni material se lahko prideluje in je njegova dostopnost na trgu lahko omogočena le, če spada med sorte, vpisane v nacionalni register sort iz člena 51 ali register sort Unije iz člena 52.

2.           Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena se pokončne korenike lahko pridelujejo in je njihova dostopnost na trgu lahko omogočena, tudi če ne spadajo med sorte, vpisane v nacionalni register sort ali register sort Unije.

3.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o določitvi, da se z odstopanjem od odstavka 1 tega člena rastlinski razmnoževalni material lahko pridela in je njegova dostopnost na trgu lahko omogočena, tudi če ne spada med sorte v smislu točke (1) člena 10 (v nadaljnjem besedilu: „heterogeni material“) in ne izpolnjuje zahtev glede razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti, kot so določene v členih 60, 61 in 62, ter zahtev glede zadovoljive vrednosti za pridelavo in/ali uporabo ali trajnostne vrednosti za pridelavo in/ali uporabo, kot so določene v členih 58 in 59.

Navedeni delegirani akti lahko opredeljujejo eno ali več od naslednjih določb za heterogeni material:

(a)     pravila o označevanju in pakiranju;

(b)     pravila za opis materiala, vključno z metodami žlahtnjenja in uporabljenim starševskim materialom, opis pridelovalne sheme za rastlinski razmnoževalni material in razpoložljivost standardnih vzorcev;

(c)     pravila o informacijah in vzorcih pridelave, ki jih hranijo izvajalci poslovnih dejavnosti, ter vzdrževanju materiala;

(d)     pristojni organi določijo register za homogeni material, načine registracije in vsebino navedenih registrov;

(e)     določitev pristojbin in stroškov za izračunavanje navedenih pristojbin v zvezi z registracijo heterogenega materiala iz točke (d), tako da se zagotovi, da pristojbina ne predstavlja ovire za registracijo zadevnega heterogenega materiala.

Navedeni delegirani akti se sprejmejo z [Urad za publikacije, prosimo stavite datum začetka uporabe te uredbe…]. Lahko se sprejmejo za posamezne rodove ali vrste.

Člen 15 Zahteve za vključitev med registrirane klone

Rastlinski razmnoževalni material, ki spada med klone, se lahko prideluje in je njegova dostopnost na trgu lahko omogočena le, če je navedeni klon vpisan v nacionalni register sort iz člena 51 ali register sort Unije iz člena 52.

Oddelek 2 Zahteve glede pridelave in kakovosti

Člen 16 Zahteve glede pridelave in kakovosti za rastlinski razmnoževalni material

1.           Rastlinski razmnoževalni material se prideluje v skladu z zahtevami glede pridelave iz dela A Priloge II in je njegova dostopnost na trgu omogočena samo, če izpolnjuje zahteve glede kakovosti iz dela B Priloge II.

2.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o dopolnitvi zahtev iz odstavka 1. Kadar je primerno, navedeni delegirani akti lahko opredelijo navedene zahteve iz dela D Priloge II.

3.           Pri navedenih delegiranih aktih se upoštevajo relevantna mednarodna tehnična in znanstvena standardna priporočila:

(a)     pravila in predpisi o shemah za semena Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: OECD);

(b)     standardi za semenski krompir Ekonomske komisije za Evropo Združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: UN/ECE);

(c)     pravila o vzorčenju in testiranju Mednarodne zveze za testiranje semena (v nadaljnjem besedilu: ISTA) ter

(d)     pravila Evropske in sredozemske organizacije za varstvo rastlin (EPPO).

4.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o spremembi dela A in dela B Priloge II za njuno prilagoditev tehničnemu in znanstvenemu razvoju.

Oddelek 3 Zahteve glede ravnanja

Člen 17 Partije

1.           Za rastlinski razmnoževalni material je dostopnost na trgu omogočena v partijah. Navedene partije so dovolj homogene in so opredeljene kot razločljive od drugih partij rastlinskega razmnoževalnega materiala.

2.           Med predelavo, pakiranjem, skladiščenjem, prevozom ali pri dostavi se partije rastlinskega razmnoževalnega materiala različnega izvora lahko združijo v novo partijo. V navedenem primeru izvajalec poslovnih dejavnosti vodi evidence, vključno s podatki o izvoru posameznih sestavnih delov nove partije.

3.           Med predelavo, pakiranjem, skladiščenjem, prevozom ali pri dostavi se partije rastlinskega razmnoževalnega materiala lahko razdelijo v dve ali več partij. V navedenem primeru izvajalec poslovnih dejavnosti vodi evidence o izvoru novih partij.

4.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o uvedbi dodatnih pravil za posamezne rodove ali vrste v zvezi z enim ali več od naslednjih elementov:

(a)     največjo velikostjo partij za zagotovitev homogenosti zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala;

(b)     sestavo partij za zagotovitev vzdrževanja istovetnosti zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala;

(c)     ugotavljanjem istovetnosti partij za zagotovitev sledljivosti zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala.

Člen 18 Pakiranja, kontejnerji in snopi ter pravila o majhnih pakiranjih in kontejnerjih

1.           Za rastlinski razmnoževalni material je dostopnost na trgu omogočena kot posamezni rastlini ali v pakiranjih, kontejnerjih ali snopih.

2.           Pakiranja in kontejnerji so zaprti tako, da jih ni mogoče odpreti, ne da bi se poškodoval sistem zapiranja in ne da bi bili na pakiranju vidni znaki nedovoljenega odpiranja.

3.           Snopi so povezani tako, da materiala, ki sestavlja dele snopov, ni mogoče ločiti, ne da bi pri tem poškodovali vezi.

4.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o določitvi dodatnih pravil za posamezne rodove ali vrste v zvezi z enim ali več od naslednjih elementov:

(a)     zapiranje, vključno s pečatenjem ali ponovnim pečatenjem, pakiranj, kontejnerjev ali snopov, da se zagotovi istovetnost zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala in se prepreči nenadzorovano mešanje partij;

(b)     uvedba zahteve, da se omogoči dostopnost rastlinskega razmnoževalnega materiala na trgu samo v pakiranjih, kontejnerjih ali snopih za lažjo sledljivost zadevnih partij.

5.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o določitvi posebnih pravil za pridelavo posebnih rodov ali vrst v majhnih pakiranjih, kontejnerjih ali snopih in omogočanje njihove dostopnosti na trgu. Navedena pravila se lahko nanašajo na enega ali več od naslednjih elementov:

(a)     največjo velikost in prostornino majhnih pakiranj, kontejnerjev ali snopov;

(b)     barvo in vsebino nalepk ter metodo označevanja majhnih pakiranj, kontejnerjev ali snopov;

(c)     pregled majhnih pakiranj, kontejnerjev ali snopov in vsebovanega rastlinskega razmnoževalnega materiala;

(d)     zapiranje majhnih pakiranj.

Oddelek 4 Zahteve glede potrjevanja, istovetnosti in označevanja

Člen 19 Potrjevanje in istovetnost predosnovnega, osnovnega ali certificiranega materiala ter istovetnost standardnega materiala

1.           Predosnovni, osnovni ali certificiran material je certificiran in njegova istovetnost opredeljena z uradno nalepko („uradna nalepka“).

2.           Z uradnimi nalepkami se potrjuje, da predosnovni, osnovni ali certificiran material izpolnjuje ustrezne zahteve glede pridelave in kakovosti iz člena 16.

3.           Potrjevanje iz odstavkov 1 in 2 temelji na inšpekcijskih pregledih na terenu, vzorčenju in testiranju v skladu s pravili iz člena 20 (v nadaljnjem besedilu: sheme potrjevanja) ter določbami členov od 22 do 26.

4.           Istovetnost standardnega materiala se opredeli z nalepko izvajalca dejavnosti („nalepka izvajalca dejavnosti“).

5.           Nalepke izvajalca dejavnosti potrjujejo, da standardni material izpolnjuje ustrezne zahteve glede kakovosti iz člena 16.

Člen 20 Sheme potrjevanja

1.           Sheme potrjevanja za predosnovni, osnovni ali certificiran material so določene v delu C Priloge II.

2.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov za dopolnitev shem potrjevanja. Kadar je primerno, se v navedenih delegiranih aktih lahko opredelijo navedene sheme, kot so določene v delu D Priloge II.

3.           Pri navedenih delegiranih aktih se upoštevajo veljavna mednarodna tehnična in znanstvena standardna priporočila, kot so:

(a)     pravila in predpisi o shemah za semena OECD;

(b)     standardi za semenski krompir UN/ECE;

(c)     pravila o vzorčenju in testiranju ISTA ter

(d)     pravila EPPO.

3.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o spremembi dela C in dela D Priloge II, da ju prilagodi tehničnemu in znanstvenemu razvoju.

Člen 21 Vsebina uradne nalepke in nalepke izvajalca dejavnosti

1.           Uradna nalepka in nalepka izvajalca dejavnosti vsebuje informacije iz dela A Priloge III.

2.           Uradna nalepka in nalepka izvajalca dejavnosti sta napisani v enem od uradnih jezikov Unije. Sta čitljivi, neizbrisni, natisnjeni na eni strani, predhodno nista bili uporabljeni in sta dobro vidni.

3.           Uradna nalepka je različne barve za vsako kategorijo rastlinskega razmnoževalnega materiala.

4.           V primeru, da se zahteva izdaja rastlinskega potnega lista v skladu s členom 74(1) in členom 75(1) Uredbe (EU) št. …/… [Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah], uradna nalepka vključuje rastlinski potni list iz člena 78(3) navedene uredbe.

5.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o določanju zahtev glede uradnih nalepk in nalepk izvajalca dejavnosti poleg zahtev iz odstavkov 1 in 2. Navedene zahteve se nanašajo na enega ali več od naslednjih elementov:

(a)     barve nalepke za posamezne kategorije in druge skupine rastlinskega razmnoževalnega materiala;

(b)     navedbe o številki nalepke;

(c)     navedbe o množitvah predosnovnega, osnovnega, certificiranega in standardnega materiala;

(d)     navedbo o tipih sort, vključno z znotrajvrstnimi ali medvrstnimi hibridi;

(e)     navedbo o podrazdelitvi kategorij, ki izpolnjujejo različne pogoje;

(f)      v primeru mešanic, navedbo o masnem odstotku različnih sestavnih delov po vrstah in, kadar je primerno, po sortah;

(g)     navedbe v zvezi z nameravano uporabo materiala.

6.           Ta člen se uporablja brez poseganja v člen 49(4) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v zvezi z nalepko in dokumenti, priloženimi tretiranemu semenu v smislu navedene uredbe.

7.           Komisija z izvedbenimi akti sprejme obliko uradne nalepke in nalepke izvajalca dejavnosti. Navedene oblike se lahko sprejmejo glede na rodove ali vrste. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(3).

Člen 22 Odgovornost za pripravo in namestitev uradnih nalepk

Uradne nalepke pripravi in namesti:

(a)          izvajalec poslovnih dejavnosti pod uradnim nadzorom pristojnega organa ali

(b)          pristojni organ, če tako zahteva izvajalec poslovnih dejavnosti ali če zadevni izvajalec poslovnih dejavnosti ni pooblaščen za to v skladu s členom 23.

Člen 23 Pooblastitev izvajalcev poslovnih dejavnosti za potrjevanje in pripravo uradnih nalepk

1.           Pristojni organi lahko izvajalce poslovnih dejavnosti pooblastijo, da izvajajo potrjevanje in pripravljajo uradne nalepke pod uradnim nadzorom, kot je navedeno v točki (a) člena 22, samo če izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(a)     imajo potrebno znanje za izpolnjevanje zahtev glede pridelave in kakovosti, usklajenost s shemami potrjevanja, sprejetih v skladu s členoma 16(2) in 20(2), ter, kadar je primerno, izpolnjevanje zahtev, sprejetih v skladu s točko (a) odstavka 3 tega člena;

(b)     imajo v lasti primerno opremo in laboratorije ali imajo dostop do njih, da lahko pravilno in učinkovito uporabljajo zahteve iz členov 16(2) in 20(2), zlasti opremo in laboratorije, ki izpolnjujejo zahteve, sprejete v skladu s točkama (b) in (c) odstavka 3;

(c)     opredelili so in imajo zmožnost spremljati kritične faze pridelovalnega procesa, ki lahko vplivajo na kakovost in istovetnost rastlinskega razmnoževalnega materiala, ter vodijo evidence o rezultatih navedenega spremljanja;

(d)     lahko zagotovijo, da je še naprej možno ugotoviti istovetnost partij, kot je določeno v členu 7;

(e)     vzpostavili so sisteme in določbe za zagotovitev izpolnjevanja zahtev o sledljivosti iz člena 8;

(f)      njihovo inšpekcijsko in laboratorijsko osebje je ustrezno kvalificirano, zlasti inšpekcijsko in laboratorijsko osebje, ki izpolnjuje zahteve, sprejete v skladu s točko (c) odstavka 3.

2.           Pooblastitev iz odstavka 1 se lahko odobri za določene ali za vse rodove ali vrste.

3.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o dopolnitvi določb iz odstavka 1, da se zagotovi sposobnost izvajalcev poslovnih dejavnosti, da ustrezno in zanesljivo izvedejo potrjevanje zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala. Navedeni delegirani akti se lahko nanašajo na enega ali več od naslednjih elementov:

(a)     kvalifikacije, usposobljenost in dejavnosti izvajalcev poslovnih dejavnosti in drugih oseb, ki jim izvajalci poslovnih dejavnosti lahko zaupajo inšpekcijske preglede na terenu, vzorčenje in testiranje;

(b)     ustreznost prostorov in razpoložljivost posebne opreme, ki jo uporabljajo zadevni izvajalci poslovnih dejavnosti;

(c)     zahteve za laboratorije, ki jim izvajalci poslovnih dejavnosti lahko zaupajo testiranje.

Člen 24 Uradni nadzor s strani pristojnih organov

1.           Pristojni organi za namene uradnega nadzora iz točke (a) člena 22 vsaj enkrat na leto izvedejo revizije za zagotovitev, da izvajalec poslovnih dejavnosti izpolnjuje zahteve iz člena 23.

2.           Pristojni organi za namene uradnega nadzora iz točke (a) člena 22 izvedejo tudi uradne inšpekcijske preglede, vzorčenje in testiranje na deležu kmetijskih rastlin na poljih in partijah rastlinskega razmnoževalnega materiala, da se potrdi skladnost navedenega materiala z zahtevami glede pridelave in kakovosti iz člena 16(2). Navedeni delež se določi na podlagi potencialnega tveganja za neizpolnjevanje navedenih zahtev.

3.           Poleg inšpekcijskih pregledov, vzorčenja in testiranja iz odstavka 2 lahko pristojni organi izvedejo nadaljnje inšpekcije preglede na terenu, vzorčenje ali testiranje, če tako zahteva izvajalec poslovnih dejavnosti.

4.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o dopolnitvi določb iz odstavkov 1, 2 in 3. Navedeni delegirani akti se lahko nanašajo na enega ali oba od naslednjih elementov:

(a)     delež kmetijskih rastlin na poljih, ki bodo predmet inšpekcijskih pregledov, vzorčenja in testiranja, kot je določeno v odstavku 2, za določene rodove ali vrste;

(b)     spremljanje dejavnosti, ki jih izvajajo pristojni organi.

Člen 25 Uradne nalepke, ki jih pripravijo pristojni organi

Kadar uradne nalepke pripravijo pristojni organi, kot je navedeno v točki (b) člena 22, pristojni organi opravijo vse potrebne inšpekcijske preglede na terenu, vzorčenje in testiranje v skladu s shemami potrjevanja, sprejetimi v skladu s členom 20(2), da se potrdi skladnost z zahtevami glede pridelave in kakovosti, sprejetimi v skladu s členom 16(2).

Člen 26 Preklic ali sprememba pooblastitve

1.           Kadar pristojni organ po odobritvi pooblastitve iz člena 23(1) ugotovi, da izvajalec poslovnih dejavnosti ne izpolnjuje zahtev iz navedenega člena, od izvajalca poslovnih dejavnosti zahteva, da v določenem roku sprejme popravne ukrepe.

2.           Pristojni organ nemudoma prekliče ali ustrezno spremeni pooblastitev, če izvajalec poslovnih dejavnosti ne izvede popravnih ukrepov iz odstavka 1 tega člena v določenem roku.

Člen 27 Obveščanje o načrtovani pridelavi in potrjevanju predosnovnega, osnovnega in certificiranega materiala

Izvajalci poslovnih dejavnosti pristojne organe pravočasno obvestijo o svoji nameri za pridelavo predosnovnega, osnovnega in certificiranega rastlinskega razmnoževalnega materiala ter za potrjevanje iz člena 19(1). Navedeno obvestilo vključuje zadevne rastlinske vrste in kategorije.

Člen 28 Priprava nalepke izvajalca dejavnosti za standardni material

Nalepko izvajalca dejavnosti pripravi in namesti izvajalec poslovnih dejavnosti po tem, ko je z inšpekcijskimi pregledi, vzorčenjem in testiranjem preveril, ali rastlinski razmnoževalni material izpolnjuje zahteve glede pridelave in kakovosti iz člena 16.

Člen 29 Sklicevanje na partije

1.           Uradna nalepka in nalepka izvajalca dejavnosti se pripravita s sklicevanjem na partije. Kadar je to primerno, se namestijo na posamezne rastline ali na zunanjo stran pakiranj, kontejnerjev in snopov.

2.           Če je partija razdeljena na več partij, se za vsako partijo izda nova uradna nalepka ali nalepka izvajalca dejavnosti. Če je več partij združenih v novo partijo, se za navedeno novo partijo izda nova uradna nalepka ali nalepka izvajalca dejavnosti.

POGLAVJE III Testi

Člen 30 Testi po potrjevanju za predosnovni, osnovni ali certificiran material

1.           Po potrjevanju iz člena 19(1) lahko pristojni organi izvedejo teste na rastlinskem razmnoževalnem materialu (v nadaljnjem besedilu: testi po potrjevanju), da potrdijo njegovo skladnost z zahtevami glede kakovosti iz člena 16(2) in shemami potrjevanja, sprejetimi v skladu s členom 20(2).

2.           Pristojni organi pripravijo in načrtujejo teste po potrjevanju na podlagi analize tveganja v zvezi z morebitno neskladnostjo zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala z navedenimi zahtevami.

3.           Testi po potrjevanju se izvajajo z vzorci, ki jih odvzame pristojni organ. Oceni se istovetnost in čistost zadevnega razmnoževalnega materiala.

4.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o določitvi pravil za teste po potrjevanju rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki spada med določene rodove ali vrste. Navedena pravila upoštevajo razvoj znanstvenega in tehničnega znanja. Lahko se nanašajo na:

(a)     delež vzorcev po rodovih in vrstah in kategorijah, predloženih za teste;

(b)     postopek testiranja.

Člen 31 Neskladnost izvajalcev poslovnih dejavnosti z zahtevami glede kakovosti in shemami potrjevanja

1.           Kadar testi po potrjevanju pokažejo, da predosnovni, osnovni ali certificiran material ni bil pridelan ali da ni bila omogočena njegova dostopnost na trgu v skladu z zahtevami glede pridelave in kakovosti iz člena 16(2) ter shemami potrjevanja iz člena 20(2), pristojni organi zagotovijo, da zadevni izvajalec poslovnih dejavnosti sprejme potrebne popravne ukrepe. Navedeni ukrepi zagotovijo, da zadevni material izpolnjuje navedene zahteve ali pa se umakne s trga.

2.           Če se s testi po potrjevanju večkrat ugotovi, da izvajalec poslovnih dejavnosti prideluje rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki ne izpolnjuje zahtev glede kakovosti iz člena 16(2) ali shem potrjevanja iz člena 20, ali omogoča njegovo dostopnost na trgu, se uporabijo določbe iz člena 26(2).

POGLAVJE IV Mešanice

Člen 32 Mešanice rodov in vrst s seznama v Prilogi I

1.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o sprejemanju pravil glede pridelave in omogočanja dostopnosti na trgu mešanic rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki spada med različne rodove ali vrste s seznama v Prilogi I ali različne sorte navedenih rodov ali vrst. Navedena pravila lahko odstopajo od naslednjih določb:

(a)     zahtev glede pridelave in kakovosti, sprejetih v skladu s členom 16(2);

(b)     določb iz člena 17 o partijah;

(c)     določb iz člena 18 v zvezi s pakiranji, kontejnerji in snopi ter pravil za majhna pakiranja in kontejnerje, ter

(d)     določb iz člena 21 o vsebini in obliki uradne nalepke in nalepke izvajalca dejavnosti.

2.           Pravila iz odstavka 1 se nanašajo na enega ali več od naslednjih elementov:

(a)     največjo velikost in prostornino partij, pakiranj, kontejnerjev ali snopov;

(b)     barvo in vsebino nalepk;

(c)     ime mešanice in opis sestave mešanice;

(d)     zapiranje pakiranj, kontejnerjev ali snopov;

(e)     zahteve za pridelavo in inšpekcijske preglede navedenih mešanic;

(f)      zahteve za olajševanje sledljivosti masnega odstotka različnih sestavnih delov, prikazanih po vrstah in, kadar je primerno, po sortah.

Člen 33 Ohranjevalne mešanice

1.           Pristojni organi lahko odobrijo pridelavo in omogočanje dostopnosti na trgu mešanic rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki spada med rodove ali vrste s seznama v Prilogi I, in rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki spada med rodove ali vrste, ki niso na seznamu v Prilogi I, če navedena mešanica izpolnjuje naslednja pogoja:

(a)     prispeva k ohranjanju genskih virov in varstvu naravnega okolja;

(b)     je naravno povezana z določenim območjem (v nadaljnjem besedilu: območje izvora). V nadaljnjem besedilu se taka mešanica imenuje „ohranjevalna mešanica“.

2.           Ko pristojni organ odobri pridelavo ohranjevalne mešanice in omogočanje njene dostopnosti na trgu, opredeli območje izvora ob upoštevanju informacij organov ali organizacij, pristojnih za rastlinske genske vire.

3.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o določitvi naslednjih elementov v zvezi z vsemi ali določenimi rodovi ali vrstami:

(a)     postopka za odobritev iz odstavka 1;

(b)     zahtev za odobritev iz odstavka 1 poleg zahtev iz navedenega odstavka;

(c)     zahtev za pakiranja in kontejnerje za ohranjevalne mešanice;

(d)     zahtev glede označevanja ohranjevalnih mešanic;

(e)     pravil o opredelitvi območja izvora;

(f)      obveznosti za izvajalce poslovnih dejavnosti, da poročajo o pridelavi ohranjevalnih mešanic in omogočanju njihove dostopnosti na trgu;

(g)     obveznosti držav članic, da poročajo Komisiji o uporabi določb iz tega člena.

POGLAVJE V Odstopanja

Oddelek 1 Odstopanja od zahtev glede registracije

Člen 34 Rastlinski razmnoževalni material sort, katerih registracija že poteka

1.           Z odstopanjem od člena 14(1) lahko pristojni organi izvajalce poslovnih dejavnosti za določeno obdobje pooblastijo, da za teste in poskuse na kmetijah ali v drugih pridelovalnih prostorih omogočajo dostopnost na trgu največjih količin rastlinskega razmnoževalnega materiala sort, ki niso vpisane v nacionalni register sort v skladu s členom 79 ali v register sort Unije v skladu s členom 94(1).

2.           Pooblastitev iz odstavka 1 se lahko odobri le, če rastlinski razmnoževalni material pripada sorti, za katero je bila vložena vloga za vpis v nacionalni register sort v skladu s členom 66 ali za vpis v register sort Unije v skladu s členom 94.

3.           Za pridobitev pooblastitve iz odstavka 1 izvajalec poslovnih dejavnosti pristojnim organom držav članic, v katerih se bodo izvajali zadevni testi in poskusi, predloži zahtevek z naslednjimi podatki:

(a)     opisom predlaganih testov in poskusov;

(b)     cilji navedenih predlaganih testov in poskusov;

(c)     lokacijami, kjer se bodo izvedli navedeni testi in poskusi;

(d)     začasnim imenom sorte, navedenim v vlogi za registracijo;

(e)     postopkom za vzdrževanje sorte;

(f)      podatki o organu, pri katerem je vloga za registracijo sorte že vložena, in sklicevanjem na navedeno vlogo;

(g)     trajanjem zahtevane pooblastitve;

(h)     količino materiala, za katerega je omogočena dostopnost na trgu.

4.           Države članice, katerih pristojni organi odobrijo pooblastitev iz odstavka 1, o tem obvestijo druge države članice, Komisijo in Evropsko agencijo za sorte rastlin (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

5.           Agencija Komisiji in državam članicam vsako leto do 31. marca pošlje poročilo o pooblastitvah, odobrenih v skladu z odstavkom 1, in informacijah, predloženih v skladu z odstavkom 3 v preteklem letu.

6.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o dopolnitvi odstavkov 1, 2 in 3 z določitvijo zahtev glede naslednjih elementov:

(a)     označevanja pakiranj ter

(b)     največjih količin, za katere je omogočena dostopnost na trgu za posamezne rodove ali vrste v skladu z odstavkom 1.

Člen 35 Odstopanja od zahtev glede registracije v primeru začasnih težav z dobavo

1.           Z odstopanjem od člena 14(1) in za odpravo začasnih težav s splošno dobavo rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki se lahko pojavijo v Uniji, lahko Komisija z izvedbenimi akti pooblasti države članice, da za obdobje največ enega leta dovolijo pridelavo rastlinskega razmnoževalnega materiala sort, ki niso vključene v nacionalni register sort ali register sort Unije, in omogočanje njegove dostopnosti na trgu. V navedenih izvedbenih aktih so lahko določene največje količine, ki jim je lahko omogočena dostopnost na trgu po rodovih ali vrstah.

2.           Izvedbeni akti iz odstavka 1 se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(3).

3.           Pooblastitve iz odstavka 1 se odobri na podlagi utemeljenega zahtevka, ki ga predloži zadevna država članica.

4.           Navedene pooblastitve se odobrijo samo, če je odstopanje iz odstavka 1 potrebno in sorazmerno s ciljem odprave začasnih težav s splošno dobavo rastlinskega razmnoževalnega materiala.

5.           Nalepka rastlinskega razmnoževalnega materiala, za katerega je omogočena dostopnost na trgu v skladu z odstavkom 1, je rjava. Na nalepki je navedeno, da zadevni rastlinski razmnoževalni material pripada neregistrirani sorti.

Člen 36 Odstopanja od zahtev glede registracije v primeru rastlinskega razmnoževalnega materiala za nišni trg

1.           Člen 14(1) se ne uporablja za rastlinski razmnoževalni material, kadar sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)     omogočena je njegova dostopnost na trgu v majhnih količinah s strani oseb, ki niso izvajalci poslovnih dejavnosti, ali s strani izvajalcev poslovnih dejavnosti, ki zaposlujejo največ deset oseb in njihov letni promet ali bilanca stanja ne presega 2 milijonov EUR;

(b)     označen je z navedbo „material za nišni trg“.

V nadaljnjem besedilu se navedeni rastlinski razmnoževalni material imenuje „material za nišni trg“.

2.           Osebe, ki pridelujejo material za nišni trg, vodijo evidence o količinah materiala, ki je pridelan in katerega dostopnost na trgu je omogočena, po rodovih, vrstah ali tipih materiala. Navedene evidence dajo na voljo pristojnim organom na njihovo zahtevo.

3.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o določitvi enega ali več od naslednjih elementov v zvezi s pridelovanjem materiala za nišni trg, ki spada med določene rodove ali vrste, in omogočanjem njegove dostopnosti na trgu:

(a)     največje velikosti pakiranj, kontejnerjev ali snopov;

(b)     zahtev glede sledljivosti, partij in označevanja zadevnega materiala za nišni trg;

(c)     načinov omogočanja dostopnosti na trgu.

Oddelek 2 Odstopanje od zahtev glede pridelave in kakovosti

Člen 37 Manj stroge zahteve glede kalivosti in druge manj stroge zahteve glede kakovosti v primeru začasnih težav z dobavo

1.           Za odpravo začasnih težav s splošno dobavo rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki se lahko pojavijo v državi članici, lahko pristojni organ zadevne države članice dovoli omogočanje dostopnosti semena z znižano kalivostjo na trgu, če se navedena stopnja zmanjša za manj kot 5 % v primerjavi s kalivostjo, ki se zahteva v skladu s členom 16(2).

Navedeno dovoljenje se na podlagi utemeljenega zahtevka, ki ga predloži zadevni izvajalec poslovnih dejavnosti, odobri za določeno časovno obdobje, ki ne presega štirih mesecev.

Na nalepki za seme iz odstavka 1 je navedena dejanska nižja kalivost.

2.           Za odpravo začasnih težav s splošno dobavo rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki se lahko pojavijo v državi članici, lahko pristojni organ zadevne države članice poleg manj strogih zahtev glede kalivosti iz odstavka 1 dovoli omogočanje dostopnosti rastlinskega razmnoževalnega materiala na trgu z manj strogimi zahtevami glede kakovosti v primerjavi z zahtevami glede kakovosti, ki se uporabljajo v skladu s členom 16(2).

Navedeno dovoljenje se na podlagi utemeljenega zahtevka, ki ga predloži zadevni izvajalec poslovnih dejavnosti, odobri za določeno časovno obdobje, ki ne presega štirih mesecev.

Nalepka rastlinskega razmnoževalnega materiala, katerega dostopnost na trgu je omogočena v skladu s tem odstavkom, je rjava. Na njej je navedeno, da zadevni razmnoževalni material izpolnjuje zahteve glede kakovosti, ki so manj stroge od zahtev iz člena 16(2).

3.           Države članice Komisijo in druge države članice obvestijo o vsakem dovoljenju, ki ga odobrijo v skladu z odstavkoma 1 in 2.

4.           Komisija lahko z izvedbenimi akti odloči, da je treba dovoljenja iz odstavkov 1 ali 2 razveljaviti ali spremeniti, če navedeni ukrepi niso v skladu pogoji iz navedenih odstavkov ali se štejejo za neustrezne ali nesorazmerne za doseganje ciljev navedenih odstavkov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(3).

Oddelek 3 Odstopanja od zahtev glede označevanja, potrjevanja in istovetnosti

Člen 38 Rastlinski razmnoževalni material, ki ni dokončno certificiran

1.           Za rastlinski razmnoževalni material, razen semen iz člena 39, ki je bil spravljen v eni državi članici, vendar še ni bil dokončno certificiran kot predosnovni, osnovni ali certificiran material v skladu s členom 19(1), se lahko omogoči dostopnost na trgu s sklicevanjem na navedene kategorije, če:

(a)     je pristojni organ pred spravilom materiala opravil inšpekcijski pregled na terenu in je potrdil skladnost navedenega materiala z zahtevami glede pridelave in kakovosti iz člena 16(2);

(b)     je rastlinski razmnoževalni material opredeljen kot nedokončno certificiran material v skladu s členom 19 ter

(c)     so izpolnjene zahteve iz odstavkov od 2 do 6.

2.           Dostopnost rastlinskega razmnoževalnega materiala iz odstavka 1 na trgu je lahko omogočena samo enkrat od enega izvajalca poslovnih dejavnosti do drugega, brez nadaljnjega transferja na drugo osebo.

3.           Izvajalec poslovnih dejavnosti zadevni pristojni organ vnaprej obvesti o svoji nameri, da omogoči dostopnost rastlinskega razmnoževalnega materiala iz odstavka 1 na trgu.

4.           Če sta država članica, v kateri je rastlinski razmnoževalni material spravljen (v nadaljnjem besedilu: država članica pridelave), in država članica, v kateri je rastlinski razmnoževalni material certificiran v skladu s členom 19(1) (v nadaljnjem besedilu: država članica potrjevanja), različni, si pristojni organi zadevnih držav članic izmenjajo ustrezne informacije v zvezi z omogočanjem dostopnosti navedenega materiala na trgu.

5.           Država članica pridelave državi članici potrjevanja predloži vse ustrezne informacije o pridelavi. Država članica potrjevanja državi članici pridelave predloži informacije o certificiranih količinah.

6.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o določitvi posebnih pravil za rastlinski razmnoževalni material iz odstavka 1 v zvezi z naslednjimi elementi:

(a)     pakiranjem, kontejnerji in snopi ter pravili o majhnih pakiranjih in kontejnerjih;

(b)     označevanjem navedenega materiala.

7.           Za rastlinski razmnoževalni material, razen semen iz člena 39, ki je bil spravljen v tretji državi, vendar še ni bil dokončno certificiran kot predosnovni, osnovni ali certificiran material v skladu s členom 19(1), se lahko omogoči dostopnost na trgu s sklicevanjem na navedene kategorije, če:

(a)     je bila v zvezi z navedeno tretjo državo v skladu s členom 44 sprejeta odločitev o enakovrednosti;

(b)     so izpolnjene zahteve, določene v odstavkih 1(a) in (b), 2 in 3 ter sprejete v skladu z odstavkom 6;

(c)     pristojni organi države članice in zadevne tretje države si izmenjajo ustrezne informacije v zvezi z omogočanjem dostopnosti navedenega materiala na trgu ter

(d)     pristojni organi zadevne tretje države državi članici potrjevanja na njeno zahtevo predložijo ustrezne informacije glede pridelave.

8.           Zato se sklicevanja v navedenih odstavkih na države članice pridelave razumejo za sklicevanja na zadevno tretjo državo, sklicevanja v navedenih odstavkih na zahteve iz člena 16(2) pa se razumejo za sklicevanja na enakovredne zahteve.

Člen 39 Semena, ki niso certificirana kot semena, ki izpolnjujejo veljavne zahteve glede kalivosti

1.           Pristojni organi lahko dovolijo omogočanje dostopnosti semen na trgu za določeno časovno obdobje kot predosnovnega, osnovnega ali certificiranega materiala, ne da bi bile že potrjene zahteve glede kalivosti, določene v skladu s členom 16(2), če se to šteje za potrebno za hitro omogočanje dostopnosti semena na trgu.

2.           Dostopnost semena iz odstavka 1 se lahko omogoči na trgu le enkrat od enega izvajalca poslovnih dejavnosti do drugega, brez nadaljnjega transferja na drugo osebo in na podlagi začasnega analitičnega poročila o kalivosti.

3.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o določitvi pogojev, pod katerimi je omogočena dostopnost semena določenih rodov ali vrst na trgu kot predosnovnega, osnovnega ali certificiranega materiala v skladu z odstavkoma 1 in 2. Navedeni pogoji se lahko nanašajo na:

(a)     zahteve glede označevanja;

(b)     obdobje trajanja, v katerem je lahko omogočena dostopnost semena na trgu, ter

(c)     vsebino začasnih analitičnih poročil o kalivosti.

Oddelek 4 Odstopanja od različnih zahtev

Člen 40 Strožje zahteve glede kakovosti

1.           Komisija lahko z izvedbenimi akti države članice pooblasti, da sprejmejo strožje zahteve glede pridelave in kakovosti od tistih iz člena 16(2) ali strožja pravila o potrjevanju od tistih iz člena 20(1).

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(3).

2.           Za pridobitev pooblastitve iz odstavka 1 države članice Komisiji predložijo zahtevek, v katerem določijo:

(a)     osnutek določb v zvezi s predlaganimi zahtevami;

(b)     utemeljitev nujnosti in sorazmernosti takšnih zahtev, ter

(c)     ali so predlagane zahteve stalne ali veljajo samo za določeno obdobje.

3.           Pooblastitev iz odstavka 1 se odobri samo, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)     izvajanje osnutka določb iz točke (a) odstavka 2 zagotavlja izboljšanje kakovosti zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala, varstvo okolja ali trajnost kmetijskega razvoja ter

(b)     osnutki določb so nujni in sorazmerni z njihovim ciljem.

Člen 41 Nujni ukrepi

1.           Kadar je verjetno, da bo rastlinski razmnoževalni material predstavljal resno tveganje za zdravje ljudi, živali in rastlin ter okolje, in kadar takega tveganja ni mogoče zadovoljivo obvladati z ukrepi, ki jih sprejmejo zadevne države članice, Komisija z izvedbenimi akti nemudoma sprejme vse ustrezne začasne nujne ukrepe. Navedeni ukrepi lahko vključujejo določbe o omejitvi ali prepovedi omogočanja dostopnosti zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala na trgu, odvisno od resnosti situacije.

2.           Ukrepi iz odstavka 1 se lahko sprejmejo na lastno pobudo Komisije ali na zahtevo države članice. Sprejmejo se v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(3).

3.           V ustrezno utemeljenih nujnih primerih obravnavanja resnega tveganja za zdravje ljudi Komisija v skladu s postopkom iz člena 141(4) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

4.           Kadar država članica uradno obvesti Komisijo o potrebi za sprejetje nujnih ukrepov in Komisija ne ukrepa v skladu z odstavkom 1, lahko navedena država članica sprejme kakršne koli ustrezne začasne nujne ukrepe. Navedeni ukrepi lahko vključujejo določbe o omejitvi ali prepovedi omogočanja dostopnosti zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala na trgu, odvisno od resnosti situacije, na ozemlju navedene države članice. Zadevna država članica o sprejetih ukrepih takoj obvesti druge države članice in Komisijo ter utemelji svojo odločitev.

5.           Komisija lahko z izvedbenimi akti odloči o razveljavitvi ali spremembi nacionalnih začasnih nujnih ukrepov iz odstavka 4. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(3). Zadevne države članice lahko svoje nacionalne začasne nujne ukrepe ohranijo do datuma začetka uporabe izvedbenih aktov iz tega odstavka.

6.           Ta člen se uporablja brez poseganja v kakršne koli ukrepe o prepovedi ali omejevanju gojenja gensko spremenjenih organizmov, sprejete v skladu s členom 23(2) Direktive 2001/18/ES ali člena 34 Uredbe (ES) št. 1829/2003.

Člen 42 Začasni poskusi

1.           Komisija lahko z izvedbenimi akti odloči o organizaciji začasnih poskusov za opredelitev boljših alternativ za kakršne koli ukrepe, določene v tem delu ali sprejete v skladu z njim. V navedenih izvedbenih aktih se lahko določijo odstopanja od določb iz tega dela. Sprejmejo se v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(3).

2.           Izvedbeni akti iz odstavka 1 določijo zadevne rodove ali vrste, pogoje za poskuse po rodovih ali vrstah, trajanje poskusov ter obveznosti spremljanja in poročanja sodelujočih držav članic. Upoštevajo razvoj tehnik za razmnoževanje, pridelavo in nadzor zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala.

3.           Poskus ne traja več kot sedem pridelovalnih ciklov zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala, v nobenem primeru pa ne traja dlje kot sedem let.

POGLAVJE VI Uvoz iz tretjih držav in izvoz vanje

Oddelek 1 Uvoz

Člen 43 Uvoz na podlagi enakovrednosti z Unijo

Rastlinski razmnoževalni material se lahko uvaža iz tretjih držav samo, če se v skladu s členom 44 ugotovi, da izpolnjuje zahteve, enakovredne tistim, ki se uporabljajo za rastlinski razmnoževalni material, ki se prideluje in za katerega je omogočena dostopnost na trgu Unije.

Člen 44 Odločitev Komisije o enakovrednosti

1.           Komisija lahko z izvedbenimi akti odloči, ali rastlinski razmnoževalni material določenih rodov, vrst ali kategorij, pridelan v tretji državi ali določenih območjih tretje države, izpolnjuje zahteve, enakovredne tistim, ki se uporabljajo za rastlinski razmnoževalni material, ki je pridelan in katerega dostopnost je omogočena na trgu v Uniji, na podlagi naslednjega:

(a)     temeljitega pregleda informacij in podatkov, ki jih predloži zadevna tretja država v skladu s členom 124(1) Uredbe (EU) št. …/… [Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o uradnem nadzoru], ter

(b)     zadovoljivih rezultatov nadzora, opravljenega v skladu s členom 119(1) Uredbe (EU) št. …/… [Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o uradnem nadzoru].

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(3).

2.           Komisija pri sprejemanju odločitev iz odstavka 1 preuči, ali:

(a)     nadzor nad vzdrževanjem sort, opravljen v tretji državi, daje ista zagotovila kot nadzor iz člena 86, če se sorte, vpisane v nacionalni register sort ali register sort Unije, vzdržujejo v zadevni tretji državi, ter

(b)     zahteve v tretji državi glede pridelave rastlinskega razmnoževalnega materiala in omogočanja njegove dostopnosti na trgu:

(i)      dajejo enaka zagotovila kot zahteve glede pridelave iz dela A Priloge II in zahteve, sprejete v skladu s členom 16(2);

(ii)      dajejo enaka zagotovila kot zahteve glede kakovosti iz dela B Priloge II in zahteve, sprejete v skladu s členom 16(2);

(iii)     dajejo enaka zagotovila kot sheme potrjevanja iz dela C Priloge II in zahteve, sprejete v skladu s členom 20(1);

(iv)     dajejo enaka zagotovila kot nadzor, ki se izvaja v skladu z uredbo (EU) št. .../... [Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o uradnem nadzoru].

3.           Komisija za namene sprejetja odločitev iz odstavka 1 lahko uporablja določbe iz člena 71 Uredbe (EU) št. …/… [Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o uradnem nadzoru] v zvezi z odobritvijo predizvoznega nadzora, ki ga izvajajo tretje države.

            Člen 45 Informacije, ki se predložijo ob uvozu

1.           Dostopnost rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki se uvaža iz tretjih držav, na trgu se omogoči ob priložitvi naslednjih informacij:

(a)     navedbe, da zadevni rastlinski razmnoževalni material „izpolnjuje pravila in standarde EU“;

(b)     vrste, sorte, kategorije in številke partije zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala;

(c)     datuma uradnega zapiranja v primeru omogočanja dostopnosti materiala na trgu v kontejnerjih, pakiranjih ali snopih;

(d)     tretje države pridelave in zadevnega pristojnega organa;

(e)     kadar je primerno, zadnje tretje države, iz katere je bil rastlinski razmnoževalni material uvožen;

(f)      deklarirane neto ali bruto teže uvoženega rastlinskega razmnoževalnega materiala ali deklariranega števila uvoženih partij rastlinskega razmnoževalnega materiala;

(g)     osebe, ki uvaža rastlinski razmnoževalni material.

2.           Informacije iz odstavka 1 se predložijo:

(a)     v uradnem dokumentu ali na dodatni uradni nalepki v primeru predosnovnega, osnovnega ali certificiranega materiala;

(b)     na nalepki izvajalca poslovnih dejavnosti v primeru standardnega materiala.

Oddelek 2 Izvoz

Člen 46 Izvoz iz Unije

1.           Kadar izvoz rastlinskega razmnoževalnega materiala v tretjo državo ureja sporazum z navedeno tretjo državo, je navedeni izvoz skladen z navedenim sporazumom.

2.           Kadar izvoza rastlinskega razmnoževalnega materiala v tretjo državo ne ureja sporazum z navedeno državo, navedeni izvoz poteka v skladu s pravili tretje države, v katero se bo navedeni rastlinski razmnoževalni material izvažal.

3.           Kadar izvoza rastlinskega razmnoževalnega materiala v tretjo državo ne urejajo niti sporazum s tretjo državo niti pravila tretje države, v katero se bo navedeni rastlinski razmnoževalni material izvažal, se uporabljajo zahteve za pridelavo rastlinskega razmnoževalnega materiala in omogočanje njegove dostopnosti na trgu na ozemlju Unije, kot so določene v členih od 13 do 42.

NASLOV III Pridelava rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki ne spada med rodove in vrste s seznama v Prilogi I, in omogočanje njegove dostopnosti na trgu

Člen 47 Področje uporabe

Ta naslov se uporablja za pridelavo rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki spada med rodove in vrste, razen tistih s seznama v Prilogi I, in omogočanje njegove dostopnosti na trgu.

Člen 48 Osnovne zahteve

1.           Dostopnost rastlinskega razmnoževalnega materiala na trgu je omogočena v skladu z naslednjimi zahtevami:

(a)     vizualno je brez napak, ki bi lahko ovirale njegovo uporabnost za predvidene namene;

(b)     imeti mora dobro rastno moč in biti ustreznih velikosti, kot je primerno za zadevne rodove in vrste, da se zagotovi njegova uporabnost za predvidene namene;

(c)     v primeru semen ima zadovoljivo kalitev, kot je primerno za zadevne rodove in vrste, da se zagotovi ustrezno število rastlin na območje po setvi ter največji možni pridelek in kakovost pridelave;

(d)     če je omogočena njegova dostopnost na trgu s sklicevanjem na sorto, ima zadostno sortno istovetnost in čistost, kot je primerno za zadevne rodove in vrste, da se zagotovi ozaveščena izbira njegovih uporabnikov;

(e)     vsaj ob vizualnem inšpekcijskem pregledu je v veliki meri prost škodljivih organizmov, ki zmanjšujejo kakovost, ali kakršnih koli znakov ali simptomov teh organizmov, ki zmanjšujejo njegovo uporabnost.

2.           Skladnost z zahtevami iz točk (a), (b), (c), (d) in (e) odstavka 1 se oceni glede na veljavna mednarodna standardna priporočila:

(a)     pravila in predpise o shemah za semena OECD;

(b)     standarde za semenski krompir UN/ECE;

(c)     pravila o vzorčenju in testiranju Mednarodne zveze za testiranje semena ISTA za zadevne rodove ali vrste

(d)     ter pravila EPPO.

3.           Kadar za zadevne rodove ali vrste ni mednarodnih standardnih priporočil, se skladnost z zahtevami iz točk (a), (b), (c), (d) in (e) odstavka 1 oceni glede na ustrezne nacionalne standardne države članice, v kateri je prvič omogočena dostopnost rastlinskega razmnoževalnega materiala na trgu.

4.           Za rastlinski razmnoževalni material je dostopnost na trgu omogočena v partijah. Kadar so partije rastlinskega razmnoževalnega materiala različnega izvora med pakiranjem, skladiščenjem, prevozom ali dostavo združene v novo partijo, izvajalec poslovnih dejavnosti vodi evidence, ki vključujejo podatke o sestavi in izvoru posameznih sestavnih delov novih partij.

Če je partija razdeljena na več partij, izvajalec poslovnih dejavnosti vodi evidence za vsako novo partijo in njen izvor.

Člen 49 Označevanje

1.           Ob omogočanju dostopnosti rastlinskega razmnoževalnega materiala na trgu mu je priložena nalepka, ki vključuje informacije iz dela B Priloge III.

2.           Nalepka iz odstavka 1, ki jo pripravi izvajalec poslovnih dejavnosti, je jasna in neizbrisna. Namesti se na zunanjost pakiranja, kontejnerja ali snopa rastlinskega razmnoževalnega materiala. Natisnjena je v vsaj enem od uradnih jezikov Unije.

3.           Kadar je omogočena dostopnost razmnoževalnega materiala na trgu s sklicevanjem na rodove ali vrste in ne na sorte, izvajalec poslovnih dejavnosti na nalepki iz odstavka 1 navede vrste ali skupino vrst tako, da prepreči zamenjavo s kakršnim koli drugim imenom sorte.

4.           Barva in oblika nalepke se bistveno razlikujeta od barve in oblike uradnih nalepk iz člena 19(1).

5.           Ta člen se uporablja brez poseganja v člen 49(4) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v zvezi z nalepko in dokumenti, priloženimi obdelanim semenom v smislu navedene uredbe.

Člen 50 Omogočanje dostopnosti na trgu s sklicevanjem na sorte

1.           Dostopnost rastlinskega razmnoževalnega materiala na trgu s sklicevanjem na sorto je omogočena samo v enem ali več od naslednjih primerov:

(a)     sorta je pravno zaščitena z žlahtniteljsko pravico v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 2100/94 ali v skladu z nacionalnimi določbami;

(b)     sorta je vpisana v nacionalni register sort, kot je določeno v členu 51, ali v register sort Unije, kot je določeno v členu 52;

(c)     sorta je vpisana na kateri koli drug javni ali zasebni seznam z uradnim ali uradno priznanim opisom in imenom.

2.           Rastlinski razmnoževalni material, katerega dostopnost na trgu je omogočena v skladu s točkama (a) in (b) odstavka 1, ima enako ime sorte v vseh državah članicah.

Kadar sorta ni zaščitena z žlahtniteljsko pravico v skladu z naslovom IV, kot je določeno v točkah (a) in (b) odstavka 1, ampak je bila vpisana na javni ali zasebni seznam z uradnim ali uradno priznanim opisom in imenom, kot je določeno v točkah (b) in (c) navedenega odstavka, lahko v skladu z določbami iz člena 64 izvajalec poslovnih dejavnosti Agencijo zaprosi za nasvet o ustreznosti imena. Agencija v skladu z navedeno prošnjo vložniku predloži priporočilo o ustreznosti imena sorte, kot ga zahteva vložnik, pri čemer upošteva zahteve iz člena 64.

NASLOV IV Vpis sort v nacionalne registre sort in register sort Unije

POGLAVJE I Vzpostavitev nacionalnih registrov sort in registra sort Unije

Člen 51 Vzpostavitev nacionalnih registrov sort

1.           Vsaka država članica vzpostavi, objavi in posodablja enoten nacionalni register sort in klonov (v nadaljnjem besedilu: nacionalni register sort).

2.           Komisija z izvedbenimi akti sprejme obliko nacionalnih registrov sort. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(3).

Člen 52 Vzpostavitev registra sort Unije

1.           Agencija vzpostavi, objavi in posodablja enoten register sort in klonov (v nadaljnjem besedilu: register sort Unije).

Register sort Unije vključuje naslednje:

(a)     sorte in klone, neposredno vpisane v register sort Unije v skladu s poglavjem V, ter

(b)     sorte in klone, vpisane v nacionalne registre sort v skladu s poglavjem IV, kot jih države članice sporočijo Agenciji v skladu s poglavjem VI.

2.           Komisija z izvedbenimi akti sprejme obliko registra sort Unije. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(3).

POGLAVJE II Vsebina nacionalnih registrov sort in registra sort Unije

Člen 53 Podatki o sortah

1.           Nacionalni registri sort in register sort Unije za sorte vključujejo vsaj:

(a)     ime rodu ali vrst, kateri sorta pripada;

(b)     ime sorte, za sorte, katerih dostopnost na trgu je omogočena pred začetkom veljavnosti te uredbe, ter njegove sopomenke, kadar je to primerno;

(c)     ime in, kadar je to primerno, referenčno številko vložnika;

(d)     datum registracije sorte in, kadar je primerno, datum podaljšanja veljavnosti registracije;

(e)     datum izteka veljavnosti registracije;

(f)      uradni opis sorte ali, kadar je primerno, uradno priznani opis sorte z navedbo območij, na katerih je bila sorta v preteklosti gojena in katerim je naravno prilagojena („območja izvora“);

(g)     ime izvajalca poslovnih dejavnosti, pristojnega za vzdrževanje sorte;

(h)     kadar je to primerno, navedbo, da sorta vsebuje gensko spremenjen organizem;

(i)      kadar je to primerno, navedbo, da je sorta sestavna sorta druge registrirane sorte;

(j)      kadar je to primerno, navedbo, da se rastlinski razmnoževalni material, ki pripada sorti, prideluje in da je njegova dostopnost na trgu omogočena v obliki pokončnih korenik;

(k)     kadar je to primerno, povzetek rezultatov pregledov za zadovoljivo vrednost za pridelavo in/ali uporabo, kot je določeno v členu 58, ali trajnostno vrednost za pridelavo in/ali uporabo, kot je določeno v členu 59.

2.           Ne glede na točko (g) odstavka 1 imen izvajalcev poslovnih dejavnosti ni treba navesti v registru, če je za vzdrževanje sorte pristojnih več izvajalcev poslovnih dejavnosti. V tem primeru je v nacionalnih registrih sort in registru sort Unije naveden pristojni organ, ki ima seznam imen izvajalcev poslovnih dejavnosti, pristojnih za vzdrževanje sorte.

Člen 54 Podatki o klonih

Nacionalni registri sort in register sort Unije za klone vključujejo vsaj:

(a)          ime rodu ali vrste, ki ji klon pripada;

(b)          sklicevanje, pod katerim je sorta, ki ji klon pripada, registrirana v nacionalnem registru sort ali registru sort Unije;

(c)          ime sorte, ki ji klon pripada, za sorte, katerih dostopnost na trgu je omogočena pred začetkom veljavnosti te uredbe, ter njegove sopomenke, kadar je to primerno;

(d)          datum registracije klona in, kadar je to primerno, datum podaljšanja veljavnosti registracije;

(e)          iztek veljavnosti registracije;

(f)           kadar je to primerno, navedbo, da je bila sorta, ki ji klon pripada, registrirana z uradno priznanim opisom, vključno z območjem izvora navedene sorte;

(g)          kadar je to primerno, navedbo, da klon vsebuje gensko spremenjen organizem ali je sestavljen iz njega.

Člen 55 Dodatni podatki, ki se vključijo v register sort Unije

V primeru sorte ali klona, ki jo oziroma ga država članica prijavi Agenciji v skladu s poglavjem VI, register sort Unije poleg podatkov, ki se zahtevajo v skladu s členoma 53 in 54, vključuje tudi:

(a)          države članice, ki so vzpostavile zadevne nacionalne registre sort, ter

(b)          sklicevanje, pod katerim je sorta ali klon vpisana oziroma vpisan v nacionalne registre sort.

POGLAVJE III Zahteve za vpis v nacionalne registre sort in register sort Unije

Oddelek 1 Sorte

Člen 56 Zahteve za registracijo sort

1.           Sorte se lahko vpišejo v nacionalni register sort v skladu s poglavjem IV ali v register sort Unije v skladu s poglavjem V samo, če izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)     njihovo ime se šteje za ustrezno v skladu s členom 64;

(b)     ne predstavljajo nesprejemljivega tveganja za zdravje ljudi, živali in rastlin ter okolje;

(c)     v primeru sort, ki spadajo med gensko spremenjene organizme, se navedeni organizem odobri za gojenje v skladu z Direktivo 2001/18/ES ali Uredbo (ES) 1829/2003.

2.           Za vpis v nacionalni register sort v skladu s poglavjem IV sorte poleg zahtev iz odstavka 1 izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)     njihov uradni opis kaže na skladnost z zahtevami glede razločljivosti, izenačenosti ali nespremenljivosti iz členov 60, 61 in 62, ali so predložene z uradno priznanim opisom v skladu s členom 57;

(b)     če spadajo med rodove ali vrste s posebnim pomenom za zadovoljiv razvoj kmetijstva v Uniji, kot je navedeno v odstavku 5, imajo zadovoljivo vrednost za pridelavo in/ali uporabo v skladu s členom 58;

(c)     če spadajo med rodove ali vrste s posebnim pomenom za trajnostni razvoj kmetijstva v Uniji, kot je navedeno v odstavku 6, imajo trajnostno vrednost za pridelavo in/ali uporabo v skladu s členom 59.

3.           Zahteve iz odstavka 2(b) in (c) se ne uporabljajo za naslednje sorte:

(a)     sorte, predložene samo z uradno priznanim opisom;

(b)     sorte, ki se uporabljajo samo kot sestavni deli za ustvarjanje ali pridelovanje drugih sort.

4.           Za vpis v register sort Unije v skladu s poglavjem V sorte poleg zahtev iz odstavka 1 izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)     njihov uradni opis kaže na skladnost z zahtevami glede razločljivosti, izenačenosti ali nespremenljivosti iz členov 60, 61 in 62;

(b)     ne spadajo med rodove ali vrste s posebnim pomenom za zadovoljiv razvoj kmetijstva v Uniji, kot je navedeno v odstavku 5;

(c)     če spadajo med rodove ali vrste s posebnim pomenom za trajnostni razvoj kmetijstva v Uniji, kot je navedeno v odstavku 6, imajo trajnostno vrednost za pridelavo in/ali uporabo v skladu s členom 59;

(d)     ne uporabljajo se samo kot sestavni deli za ustvarjanje ali pridelovanje drugih sort.

5.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o seznamu rodov ali vrst s posebnim pomenom za zadovoljiv razvoj kmetijstva v Uniji. Navedeni rodovi ali vrste se vključijo na seznam v skladu z merili iz dela A Priloge IV.

6.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o seznamu rodov ali vrst s posebnim pomenom za trajnostni razvoj kmetijstva v Uniji. Navedeni rodovi ali vrste se vključijo na seznam v skladu z merili iz dela B Priloge IV.

Člen 57 Registracija sort z uradno priznanim opisom

1.           Sorte se lahko vpišejo v nacionalni register sort na podlagi uradno priznanega opisa, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)     če sorta predhodno ni bila vpisana v nacionalni register sort ali register sort Unije in je bila omogočena dostopnost rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki pripada navedeni sorti, na trgu pred začetkom veljavnosti te uredbe;

(b)     če je bila sorta predhodno vpisana v kateri koli nacionalni register sort ali register sort Unije na podlagi tehničnega pregleda v skladu s členom 71, vendar je bila izbrisana iz navedenih registrov več kot pet let pred vložitvijo sedanje vloge in ne bi izpolnila zahtev iz členov 60, 61 in 62 ter, kadar je primerno, člena 58(1) in člena 59(1).

2.           Za registracijo na podlagi uradno priznanega opisa sorta poleg odstavka 1 izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)     pridelana je na območjih izvora;

(b)     ni vključena v nacionalni register sort ali register sort Unije kot sorta z uradnim opisom;

(c)     ni zaščitena z žlahtniteljsko pravico Unije, kot je določeno v členu 62 Uredbe Sveta (ES) št. 2100/94, ali z nacionalno žlahtniteljsko pravico in ni predmet že vložene vloge za tako pravico.

3.           Pristojni organi po vpisu sorte v nacionalni register sort v skladu z odstavkom 2(a) lahko odobrijo dodatna območja izvora za navedeno sorto.

4.           Uradno priznani opis izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)     temelji na informacijah, kadar so na voljo, organov za rastlinske genske vire ali organizacij, ki jih države članice priznajo za navedeni namen, ter

(b)     njegovo točnost podpirajo rezultati predhodnih uradnih inšpekcijskih pregledov ali neuradnih pregledov ali znanje, pridobljeno iz praktičnih izkušenj med gojenjem, razmnoževanjem in uporabo.

Člen 58 Zadovoljiva vrednost za pridelavo in/ali uporabo

1.           Za namene odstavka 2(b) člena 56 se za sorte šteje, da imajo zadovoljivo vrednost za pridelavo in/ali uporabo, če v primerjavi z drugimi sortami, pregledanimi pod podobnimi kmetijsko-podnebnimi pogoji in podobnimi sistemi pridelave, njihove značilnosti kot celota vsaj v zvezi s pridelavo na katerem koli območju zagotavljajo jasno izboljšanje bodisi za gojenje na splošno bodisi za posebne uporabe kmetijskih rastlin ali proizvodov, pridobljenih iz njih.

2.           Države članice sprejmejo pravila o pregledih za ugotovitev zadovoljive vrednosti za pridelavo in/ali uporabo sort, ki se vpišejo v nacionalni register sort. Navedena pravila se nanašajo na značilnosti sort na enem od naslednjih področij:

(a)     kakovost in agronomske značilnosti, vključno s pridelkom;

(b)     primernost za gojenje v prožnih sistemih in sistemih z manjšim vnosom, vključno s primernostjo za ekološko kmetovanje.

Vsaka država članica navedena pravila objavi in o njih uradno obvesti Agencijo, Komisijo in druge države članice.

Člen 59 Trajnostna vrednost za pridelavo in/ali uporabo

1.           Za namene odstavka 2(c) in odstavka 3(c) člena 56 se šteje, da imajo sorte trajnostno vrednost za pridelavo in/ali uporabo, če v primerjavi z drugimi sortami, pregledanimi pod podobnimi kmetijsko-podnebnimi pogoji in podobnimi pridelovalnimi sistemi, njihove značilnosti kot celota vsaj v zvezi z dovzetnostjo za škodljive organizme, vložkom virov, dovzetnostjo za nezaželene snovi ali prilagodljivostjo na različne kmetijsko-podnebne pogoje zagotavljajo jasno izboljšanje bodisi za gojenje na splošno ali za posebne uporabe kmetijskih rastlin ali proizvodov, pridobljenih iz njih.

2.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z določitvijo pravil o pregledih za ugotovitev trajnostne vrednosti za pridelavo in/ali uporabo sort. Navedena pravila se nanašajo na značilnosti sort na enem od naslednjih področij:

(a)     odpornost proti škodljivim organizmom;

(b)     zmanjšana potreba po vložku posebnih virov;

(c)     zmanjšana vsebnost neželenih snovi ali

(d)     izboljšana prilagodljivost na različno kmetijsko-podnebno okolje.

Pri navedenih pravilih se upoštevajo razpoložljivi tehnični protokoli, kadar je primerno.

Člen 60 Razločljivost

1.           Za namene uradnega opisa iz točke (a) člena 56(2) in (3) se sorta šteje za razločljivo, če se s sklicevanjem na izraz značilnosti, ki izhaja iz določenega genotipa ali kombinacije genotipov, jasno razlikuje od katere koli druge sorte, katere obstoj je splošno znan ob datumu vloge, določenem v skladu s členom 70.

2.           Obstoj druge sorte, kot je navedeno v odstavku 1, se šteje za splošno znanega, če je ob datumu vloge, določenem v skladu s členom 70, izpolnjen eden ali več od naslednjih pogojev:

(a)     navedena sorta je vključena v nacionalni register sort ali register sort Unije;

(b)     vložena je bila vloga za vpis navedene sorte v nacionalni register sort v skladu s členom 66 ali za vpis v register sort Unije v skladu s členom 95(1) ali za odobritev žlahtniteljske pravice v zvezi z navedeno sorto v Uniji;

(c)     uradni opis navedene sorte je bil pripravljen v Uniji, tehnični pregled pa je bil opravljen v skladu z določbami člena 69, člena 71 in, kadar je primerno, člena 73.

3.           Kadar se uporablja točka (c) odstavka 2, osebe, pristojne za tehnične preglede, pristojnim organom in Agenciji dajo na voljo uradni opis sorte, ki so jo pregledale.

Člen 61 Izenačenost

Za namene uradnega opisa iz točke (a) člena 56(2) in (3) se sorta šteje za izenačeno, če je ob upoštevanju razlik, ki jih je mogoče pričakovati zaradi posebnosti njenega razmnoževanja in tipa, dovolj izenačena v izrazu tistih značilnosti, ki so vključene v preglede za razločljivost, ter izrazu katerih koli drugih značilnosti, ki se uporabljajo za njen uradni opis.

Člen 62 Nespremenljivost

Za namene uradnega opisa iz točke (a) člena 56(2) in (3) se sorta šteje za nespremenljivo, če izraz tistih značilnosti, ki so vključene v pregled razločljivosti, ter katerih koli drugih značilnosti, ki se uporabljajo za opis sorte, ostane nespremenjen po ponovnem razmnoževanju ali, v primeru ciklov razmnoževanja, ob koncu vsakega takega cikla.

Člen 63 Odobrene žlahtniteljske pravice

Če je bila za sorto odobrena žlahtniteljska pravica v skladu s členom 62 Uredbe (ES) št. 2100/94 ali v skladu z zakonodajo države članice, se navedena sorta šteje za razločljivo, izenačenost in nespremenljivo za namene uradnega opisa iz točke (a) člena 56(2) in (3) ter za sorto z ustreznim imenom za namene točke (a) člena 56(1).

Člen 64 Ime sort

1.           Za namene točke (a) člena 56(1) se ime sorte ne šteje za ustrezno, če:

(a)     njegovo uporabo na ozemlju Unije preprečuje predhodna pravica tretje strani;

(b)     lahko njegovim uporabnikom na splošno povzroči težave pri prepoznavanju ali razmnoževanju;

(c)     je enako imenu sorte ali ga je mogoče zamenjati z imenom sorte, pod katerim je druga sorta iste ali tesno povezane vrste vpisana v nacionalni register sort rastlin ali register sort Unije ali pod katerim je bila v državi članici ali članici Mednarodne zveze za varstvo novih sort rastlin omogočena dostopnost materiala druge sorte na trgu, razen če druga sorta ne obstaja več in njeno ime ni pridobilo posebnega pomena;

(d)     je enako drugim oznakam ali ga je mogoče zamenjati z drugimi oznakami, ki se na splošno uporabljajo za omogočanje dostopnosti blaga na trgu ali pa se v skladu z drugo zakonodajo Unije ne smejo uporabljati;

(e)     je po vsej verjetnosti v kateri od držav članic žaljiva ali je v nasprotju z javnim redom;

(f)      po vsej verjetnosti zavaja ali povzroča zmedo glede značilnosti, vrednosti ali istovetnosti sorte ali žlahtnitelja.

2.           Brez poseganja v odstavek 1, če je sorta že vpisana v druge nacionalne registre sort ali register sort Unije, se ime šteje za ustrezno samo, če je enako imenu v navedenih registracijah.

3.           Odstavek 2 se ne uporablja, če:

(a)     ime po vsej verjetnosti lahko zavaja ali povzroči zmedo glede zadevne sorte v eni ali več državah članicah, ali

(b)     pravice tretjih strani ovirajo prosto uporabo navedenega imena v zvezi z zadevno sorto.

4.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o določitvi posebnih pravil glede ustreznosti imen sort. Navedena pravila se lahko nanašajo na:

(a)     njihovo povezavo z imeni blagovnih znamk;

(b)     njihovo povezavo z geografskimi označbami ali označbami izvora za kmetijske proizvode;

(c)     pisna soglasja imetnikov prednostnih pravic za odpravo ovir za ustreznost imena;

(d)     posebna merila za ugotovitev, ali je ime zavajajoče ali dvoumno, kot je navedeno v odstavku 1(f), ter

(e)     uporabo imena v obliki kode.

Oddelek 2 Kloni

Člen 65 Zahteve za registracijo klonov

1.           Klon se lahko vključi v nacionalni register sort ali register sort Unije samo, če izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)     če spada med rodove ali vrste, ki imajo določeno vrednost za določen tržni sektor in so na seznamu v skladu z odstavkom 3;

(b)     pripada sorti, vpisani v nacionalni register sort v skladu s poglavjem IV ali v register sort Unije v skladu s poglavjem V;

(c)     je predmet genske selekcije;

(d)     ima ustrezno ime.

2.           Za ugotovitev, ali je ime ustrezno, kot je navedeno v odstavku 1(d) tega člena, se uporabljajo določbe člena 64 s potrebnimi spremembami. Sklicevanja na sorte iz člena 64 se razumejo kot sklicevanja na klone.

3.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o seznamu rodov ali vrst, med katere spadajo kloni s posebno vrednostjo za določen tržni sektor.

4.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o naslednjem:

(a)     navedeni kloni, ki spadajo med določene rodove ali vrste, so predmet sanitarne selekcije za namen njihove vključitve v nacionalni register sort ali register sort Unije, ter

(b)     zahteve za sanitarno selekcijo iz točke (a).

POGLAVJE IV Postopki v zvezi z nacionalnimi registri sort

Oddelek 1 Postopek registracije sort

Člen 66 Vložitev vlog

1.           Katera koli oseba lahko pri pristojnemu organu vloži vlogo za vpis sorte v nacionalni register sort.

2.           Vloga iz odstavka 1 se vloži v pisni obliki. Lahko se vloži v elektronski obliki.

Člen 67 Vsebina vlog

1.           Vloga za vpis sorte v nacionalni register sort vključuje naslednje elemente:

(a)     zahtevo za registracijo;

(b)     ugotovitev istovetnosti botaničnega taksona (roda ali vrste), ki mu sorta pripada;

(c)     referenčno številko vložnika, kadar je primerno, ter njegovo ime in naslov ali, kadar je primerno, imena in naslove skupnih vložnikov, in poverilnice za katerega koli zastopnika v postopku;

(d)     začasno ime;

(e)     ime in naslov osebe, pristojne za vzdrževanje sorte in, kadar je primerno, referenčno številko navedene osebe;

(f)      opis glavnih značilnosti sorte in, če je na voljo, izpolnjen tehnični vprašalnik;

(g)     opis postopka za vzdrževanje sorte;

(h)     geografski izvor sorte;

(i)      informacije o tem, ali je sorta vpisana v drug nacionalni register sort ali register sort Unije in ali je vložniku znano, če je vloga za vpis v enega od navedenih registrov že bila vložena;

(j)      kadar sorta vsebuje gensko spremenjen organizem ali je iz njega sestavljena, dokaz, da je zadevni gensko spremenjeni organizem odobren za gojenje v skladu z Direktivo št. 2001/18/ES ali Uredbo (ES) št. 1829/2003;

(k)     kadar vloga temelji na uradno priznanem opisu sorte, dosje z navedenim opisom in kakršen koli spremni dokument ali publikacijo;

(l)      v primeru vloge za sorte, ki jim je odobrena žlahtniteljska pravica iz člena 63, dokaz, da je sorta zaščitena s tako pravico, in ustrezen uradni opis;

(m)    kadar je to primerno, izjavo, da ima sorta zadovoljivo vrednost za pridelavo in/ali uporabo, kot je določeno v členu 58(1), in/ali trajnostno vrednost za pridelavo in/ali uporabo, kot je določeno v členu 59(1).

2.           Vlogi za vpis sorte v nacionalni register sort je priložen vzorec sorte zadostne kakovosti in v zadostni količini, kot določi pristojni organ.

3.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o določitvi dodatnih postavk, ki jih je treba vključiti v vlogo za določene rodove ali vrste, v zvezi s posebnimi lastnostmi sort, ki spadajo med navedene rodove ali vrste.

Člen 68 Oblika vloge

Komisija z izvedbenimi akti sprejme obliko vloge iz člena 66. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(3).

Člen 69 Formalni pregled vloge

1.           Pristojni organ registrira vsako prejeto vlogo za vpis v nacionalni register sort in opravi formalni pregled navedene vloge. V okviru formalnega pregleda vloge se pregleda, ali vloga izpolnjuje:

(a)     zahteve glede vsebine iz člena 67 ter

(b)     obliko, sprejeto v skladu s členom 68.

2.           Če vloga ne izpolnjuje zahtev iz člena 67 ali oblike, sprejete v skladu s členom 68, pristojni organ vložniku omogoči, da svojo vlogo uskladi v danem času.

Člen 70 Datum vloge

Datum vloge za registracijo je datum, ko je bila vloga, ki je v skladu z zahtevami glede vsebine iz člena 67 in obliko, sprejeto v skladu s členom 68, vložena pri pristojnemu organu.

Člen 71 Tehnični pregled

1.           Kadar je na podlagi formalnega pregleda ugotovljeno, da je vloga skladna z zahtevami glede vsebine iz člena 67 in oblike, sprejete v skladu s členom 68, se izvede tehnični pregled sorte za namen opredelitve uradnega opisa.

2.           V okviru tehničnega pregleda iz odstavka 1 se preveri:

(a)     skladnost z zahtevami za razločljivost, izenačenost in nespremenljivost sorte, kot so določene v členih 60, 61 in 62;

(b)     kadar je primerno, ali ima sorta zadovoljivo vrednost za pridelavo in/ali uporabo v skladu s členom 58(1) in trajnostno vrednost za pridelavo in/ali uporabo v skladu s členom 59(1).

3.           Tehnične preglede iz odstavka 1 izvajajo pristojni organi v skladu z zahtevami iz člena 74.

Na zahtevo, ki jo vložnik predloži pristojnemu organu, lahko tehnični pregled ali del tega pregleda izvede vložnik v skladu z določbami člena 73 in zahtevami iz člena 74.

4.           Če je uradni opis sorte, ki ga pripravi Agencija ali pristojni organ, že na voljo, pristojni organ odloči, da tehnični pregled iz odstavka 1 ni potreben.

5.           Z odstopanjem od odstavka 4 pristojni organ lahko odloči, da je tehnični pregled iz odstavka 1 potreben, če se za sorto zahteva registracija v skladu s točko (b) člena 57(1).

Člen 72 Revizija prostorov in organizacije pristojnih organov

1.           Pristojni organ lahko opravi tehnični pregled iz člena 71(1) le, če je Agencija opravila revizijo njegovih prostorov, ki morajo biti namenjeni takemu pregledu, in njegove organizacije.

Z navedeno revizijo se preveri, ali so prostori in organizacija pristojnega organa ustrezni za opravljanje tehničnega pregleda v zvezi s:

(a)     skladnostjo z zahtevami za razločljivost, izenačenost in nespremenljivost iz členov 60, 61 in 62, ter

(b)     skladnostjo z zahtevami za trajnostno vrednost za pridelavo in/ali uporabo iz člena 59(1).

2.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z določitvijo pravil o reviziji iz odstavka 1.

3.           Agencija lahko na podlagi revizije iz odstavka 1 pristojnemu organu priporoči, če je primerno, ukrepe za zagotovitev ustreznosti prostorov in organizacije pristojnih organov. Agencija lahko poleg revizije iz odstavka 1 opravi dodatne revizije in, kadar je primerno, pristojnim organom priporoči popravne ukrepe za zagotovitev ustreznosti njihovih prostorov in organizacije.

Člen 73 Tehnični pregled, ki ga opravi vložnik

1.           Vložnik lahko opravi tehnični pregled iz člena 71(1) ali del tega pregleda samo, če ga je za to pooblastil pristojni organ. Vložnik tehnične preglede opravi v posebnih prostorih, ki so temu namenjeni.

2.           Pristojni organ pred odobritvijo pooblastitve za opravljanje tehničnega pregleda opravi revizijo prostorov in organizacije vložnika. Z navedeno revizijo se preveri, ali so prostori in organizacija ustrezni za opravljanje tehničnega pregleda v zvezi s:

(a)     skladnostjo z zahtevami za razločljivost, izenačenost in nespremenljivost iz členov 60, 61 in 62, ter

(b)     skladnostjo z zahtevami za zadovoljivo vrednost za pridelavo in/ali uporabo iz člena 58(1);

(c)     skladnostjo z zahtevami za trajnostno vrednost za pridelavo in/ali uporabo iz člena 59(1).

3.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z določitvijo pravil o reviziji iz odstavka 2.

4.           Pristojni organ lahko na podlagi revizije iz odstavka 1 vložniku priporoči, če je primerno, ukrepe za zagotovitev ustreznosti njegovih prostorov in organizacije.

5.           Na podlagi pooblastitve in revizije iz odstavka 1 lahko pristojni organ opravi dodatne revizije in, kadar je primerno, vložniku v določenem časovnem obdobju predlaga popravne ukrepe za njegove prostore in organizacijo.

Če pristojni organ ugotovi, da prostori in organizacija vložnika niso ustrezni, lahko prekliče ali spremeni pooblastitev iz odstavka 1.

Člen 74 Dodatna pravila o tehničnem pregledu

1.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o dopolnitvi zahtev za tehnične preglede iz členov 71, 72 in 73. Navedeni delegirani akti se lahko nanašajo na:

(a)     kvalifikacije, usposabljanje in dejavnosti osebja pristojnega organa ali vložnika za namene tehničnega pregleda iz člena 71(1);

(b)     opremo, vključno z laboratoriji za značilnosti odpornosti na bolezni, potrebno za opravljanje tehničnega pregleda;

(c)     vzpostavitev referenčne zbirke za sorte, da se oceni razločljivost, in upravljanje shranjevanja takšne referenčne zbirke,

(d)     vzpostavitev sistemov upravljanja kakovosti, vključno z evidenco dejavnosti in protokolov ali smernic, ki se uporabijo pri tehničnih pregledih;

(e)     izvajanje poskusov rasti in laboratorijskih testov za določene rodove ali vrste.

Pri navedenih delegiranih aktih se upoštevajo razpoložljivi tehnični in znanstveni protokoli.

2.           Kadar niso bile sprejete zahteve v skladu z odstavkom 1, se tehnični pregledi opravljajo v skladu z nacionalnimi protokoli v zvezi z elementi iz točk od (a) do (e) odstavka 1.

Člen 75 Zaupnost

1.           Kadar je v okviru tehničnega pregleda iz člena 71(1) potreben pregled genealoških sestavnih delov, se rezultati navedenega pregleda in opis genealoških elementov obravnavajo kot zaupni, če tako zahteva vložnik.

2.           V primeru sort rastlinskega razmnoževalnega materiala, namenjenega izključno za pridelavo kmetijskih surovin za industrijske namene, in če tako zahteva vložnik, se rezultati tehničnega pregleda iz člena 71(1) in nameravane uporabe navedenih sort obravnavajo kot zaupni.

Člen 76 Začasno poročilo o pregledu in začasen uradni opis

1.           Pristojni organ po tehničnem pregledu iz člena 71(1) pripravi začasno poročilo o pregledu in, kadar meni, da so izpolnjene zahteve glede razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti iz členov 60, 61 in 62, začasen uradni opis sorte na podlagi navedenega poročila.

2.           Začasno poročilo o pregledu se lahko nanaša na ugotovitve iz drugih poročil o pregledu, ki jih za zadevno sorto pripravi zadevni pristojni organ, drugi pristojni organi ali Agencija.

3.           Pristojni organ začasno poročilo o pregledu in začasni uradni opis sorte sporoči vložniku.

4.           Kadar pristojni organ meni, da poročilo o pregledu ne predstavlja zadovoljive podlage za odločitev o registraciji sorte, zagotovi dodaten pregled na lastno pobudo po posvetu z vložnikom ali na zahtevo vložnika. Vsak dodaten pregled, opravljen do sprejetja odločitve v skladu s členom 79(1), se šteje za del tehničnega pregleda iz člena 71(1).

Člen 77 Poročilu o pregledu in uradni opis

1.           Potem ko pristojni organ vložniku omogoči predložitev pripomb glede začasnega poročila o pregledu in začasnega uradnega opisa, pripravi končno poročilo o pregledu in končni uradni opis.

2.           Pristojni organi poročila o pregledu na utemeljeno zahtevo dajo na voljo tretjim stranem, ob upoštevanju nacionalnih določb ali določb Unije o varstvu podatkov in veljavnih pravil o zaupnosti.

Člen 78 Pregled imena

1.           Po formalnem pregledu vložnika iz člena 69 in pred vpisom sorte v nacionalni register sort v skladu s členom 79 se pristojni organ z Agencijo posvetuje o imenu sorte, ki ga je predlagal vložnik.

2.           Agencija pristojnemu organu predloži priporočilo o ustreznosti imena sorte, ki ga je predlagal vložnik, v skladu z zahtevami iz člena 64. Pristojni organ vložnika obvesti o navedenem priporočilu.

Člen 79 Odločitev o registraciji

1.           Če se na podlagi postopka iz členov od 66 do 78 ugotovi, da sorta izpolnjuje veljavne zahteve iz člena 56, pristojni organ odloči, da se sorta vpiše v nacionalni register sort.

2.           Pristojni organ sprejme odločitev o zavrnitvi vpisa sorte v nacionalni register sort, če:

(a)     ugotovi, da veljavne zahteve iz člena 56 niso izpolnjene, ali

(b)     vložnik ne izpolnjuje obveznosti iz členov od 66 do 74.

3.           V odločitvah o zavrnitvi registracije se navedejo razlogi za utemeljitev zavrnitve.

4.           Pristojni organ vložniku pošlje kopijo odločitve iz odstavkov 1 in 2.

Člen 80 Že registrirane sorte in kloni

1.           Z odstopanjem od členov od 66 do 79 pristojni organi v svoje nacionalne registre vpišejo vse sorte, ki so pred začetkom veljavnosti te uredbe uradno sprejete ali vpisane v kataloge, na sezname ali v registre, ki so jih vzpostavile države članice v skladu s členom 3 Direktive 2002/53/ES, členom 3(2) Direktive 2002/55/ES, členom 7(4) Direktive 2008/90/ES in členom 5 Direktive 68/193/EGS, ter vse klone, registrirane v skladu s členom 5 Direktive 68/193/EGS, členom 7(4) Direktive 2008/90/ES, poglavjem II Direktive 2008/62/ES ter oddelkom I poglavja II in oddelkom I poglavja III Direktive 2009/145/ES.

2.           Sorte, sprejete v skladu s členom 3 Direktive 2008/62/ES in členom 3(1) Direktive 2009/145/ES, se vpišejo v nacionalne registre sort kot sorte z uradno priznanim opisom.

Člen 81 Novo ime po registraciji

Kadar pristojni organ po registraciji sorte ugotovi, da ime sorte v času registracije ni bilo ustrezno v smislu člena 64, vložnik vloži vlogo za novo ime. Pristojni organ po posvetovanju z Agencijo sprejme odločitev o navedeni vlogi. Pristojni organ lahko dovoli začasno uporabo predhodnega imena.

Oddelek 2 Obdobje veljavnosti registracije in vzdrževanje sort

Člen 82 Obdobje veljavnosti registracije

1.           Obdobje veljavnosti registracije sorte v nacionalnem registru sort je 30 let.

2.           V primeru sort, ki so sestavljene iz gensko spremenjenega organizma ali ga vsebujejo, je obdobje veljavnosti registracije omejeno na obdobje odobritve navedenega gensko spremenjenega organizma za gojenje v skladu z Direktivo 2001/18/ES ali Uredbo (ES) št. 1829/2003.

Člen 83 Trajanje podaljšanja obdobja veljavnosti registracije

1.           Obdobje veljavnosti registracije sorte v nacionalnem registru sort se lahko podaljša za nadaljnja obdobja 30 let v skladu s postopkom in pogoji iz člena 84.

2.           V primeru sorte, ki je sestavljena iz gensko spremenjenega organizma ali ga vsebuje, je podaljšanje obdobja veljavnosti registracije omejeno na obdobje odobritve navedenega gensko spremenjenega organizma za gojenje v skladu z Direktivo 2001/18/ES ali Uredbo (ES) št. 1829/2003.

Člen 84 Postopek in pogoji za podaljšanje obdobja veljavnosti registracije

1.           Vsaka oseba, ki namerava podaljšati obdobje veljavnosti registracije sorte, vloži vlogo ne prej kot 12 mesecev in ne pozneje kot šest mesecev pred iztekom obdobja veljavnosti iz člena 82.

2.           Vloga se vloži v pisni obliki. Lahko se vloži v elektronski obliki. Vloži se skupaj z dokazi o izpolnjevanju pogojev iz odstavkov 3 in 4.

3.           Podaljšanje obdobja veljavnosti registracije sorte v nacionalnem registru sort se odobri samo, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)     sorta je še vedno v skladu z zahtevami iz člena 56 in, kadar je primerno, člena 57;

(b)     pristojni organ ugotovi, da je oseba pristojna za vzdrževanje sorte v skladu z določbami člena 86.

4.           Pristojni organ lahko podaljša obdobje veljavnosti registracije sorte v nacionalnem registru sort, ne da bi bila vložena vloga za podaljšanje obdobja veljavnosti v skladu z odstavkoma 1 in 2, kadar meni, da je podaljšanje obdobja veljavnosti navedene registracije pomembno za trajnostno kmetovanje in ohranjanje genske raznovrstnosti ter da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 3.

Člen 85 Izbris iz nacionalnih registrov sort

1.           Pristojni organ sprejme odločitev o izbrisu sorte iz nacionalnega registra sort v naslednjih primerih:

(a)     če pristojni organ na podlagi kakršnih koli novih dokazov ugotovi, da zahteve za registracijo iz člena 56 niso več izpolnjene;

(b)     če vložnik vloži vlogo za izbris sorte iz nacionalnega registra sort;

(c)     če vložnik ne plača letne pristojbine v skladu s točko (d) člena 87(1)(e);

(d)     če to zahteva oseba, pristojna za vzdrževanje sorte, kot je določeno v členu 86(1), razen če druga oseba zagotovi vzdrževanje sorte;

(e)     če sorta ni več vzdrževana v skladu z zahtevami iz člena 86;

(f)      če se sorta vzdržuje v tretji državi, navedena tretja država ni zagotovila pomoči pri nadzoru vzdrževanja v skladu s členom 86(8); 

(g)     če so bili v času vložitve vloge predloženi napačni ali lažni podatki glede dejstev, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o registraciji;

(h)     če vložnik ni vložil vloge za podaljšanje obdobja veljavnosti registracije do roka za predložitev takšne vloge iz člena 84(1) in se je obdobje veljavnosti iz člena 82(1) izteklo.

2.           Pristojni organ lahko na zahtevo vložnika dovoli izbris sorte iz nacionalnega registra sort v skladu z odstavkom 1(b), tako da je še naprej omogočena dostopnost te sorte na trgu do 30. junija tretjega leta po izbrisu iz registra.

Navedena zahteva se predloži najpozneje ob datumu izteka obdobja veljavnosti registracije.

3.           Pristojni organ po izbrisu sorte iz nacionalnega registra sort predloži vzorec navedene sorte in njen opis genski banki, namenjeni ohranjanju genskih virov.

Člen 86 Vzdrževanje sorte

1.           Sorte, vpisane v nacionalni register sort, vzdržuje vložnik ali druga oseba, ki deluje po vzajemnem dogovoru z vložnikom. Vložnik o navedeni drugi osebi obvesti pristojni organ.

2.           Vzdrževanje sorte poteka v skladu s sprejeto prakso v zvezi z rodovi, vrstami ali tipi sort, kot je primerno.

3.           Osebe iz odstavka 1 vodijo evidence o vzdrževanju sorte. Pristojnemu organu lahko vedno preveri vzdrževanje sorte iz navedenih evidenc. Navedene evidence zajemajo tudi pridelavo predosnovnega, osnovnega, certificiranega in standardnega materiala ter faze pridelave pred predosnovnim materialom.

4.           Sorte z uradno priznanim opisom se vzdržujejo na njihovih območjih izvora.

5.           Pristojni organ izvaja nadzor načina vzdrževanja sort in v ta namen lahko odvzame vzorce zadevnih sort.

6.           Kadar pristojni organ ugotovi, da oseba, pristojna za vzdrževanje sort, ne izpolnjuje odstavkov od 1 do 4, navedeni osebi omogoči, da sprejme popravne ukrepe.

7.           Kadar vzdrževanje sorte poteka v državi članici, ki ni država članica nacionalnega registra sort, v katerega je bila vpisana sorta, si pristojni organi obeh zadevnih držav članic pomagajo pri nadzoru vzdrževanja sort.

8.           Kadar vzdrževanje sorte poteka v tretji državi, zadevni pristojni organi države članice nacionalnega registra sort, v katerega je bila sorta vpisana, organe tretje države zaprosijo za pomoč pri nadzoru vzdrževanja sort.

Oddelek 3 Pristojbine za registracijo

Člen 87 Pristojbine za registracijo

1.           Pristojni organi zaračunajo pristojbine za povračilo stroškov, potrebnih za naslednje ukrepe:

(a)     formalni pregled vloge iz člena 69;

(b)     tehnični pregled in revizije iz člena 71 in člena 73(1);

(c)     pregled imena sorte iz člena 78;

(d)     odločitev o registraciji iz člena 79 ter upravne pritožbe, vložene na podlagi nacionalnih pravil proti navedeni odločitvi;

(e)     vključitev sorte ali, kadar je primerno, klona v nacionalni register sort za vsako leto trajanja veljavnosti registracije;

(f)      nadzor vzdrževanja iz člena 86(5).

2.           Ukrepi iz odstavka 1 se izvajajo samo na zahtevo, ki jo vložnik predloži pristojnemu organu, in po plačilu posameznih pristojbin. Šteje se, da zahteva ni bila vložena, če pristojbine niso bile plačane v enem mesecu od datuma, ko je pristojni organ zahteval plačilo pristojbin in v navedeni zahtevi navedel posledice neplačila.

3.           Komisiji se podeli pooblastilo, da v skladu s postopkom iz člena 140 sprejema delegirane akte o določitvi posebnih stroškovnih postavk, ki se povrnejo v skladu z odstavkom 1(a) do (f).

Člen 88 Pristojbine za sorte z uradno priznanim opisom

1.           V primeru sort z uradno priznanim opisom se pristojbine za ukrepe iz točke (e) člena 87(1) ne zaračunajo.

2.           V primeru sort z uradno priznanim opisom pristojni organi znižajo znesek pristojbine za ukrepe iz točk (a), (c), (d), in (f) člena 87(1). Pri navedenem znižanju se zagotovi, da pristojbina ne predstavlja ovire za registracijo zadevne sorte.

Člen 89 Oprostitve plačila pristojbin za registracijo

1.           Pristojbine iz členov 87 in 88 se neposredno ali posredno ne povrnejo, razen če so bile pobrane neupravičeno.

2.           Vložniki, ki zaposlujejo manj kot 10 oseb in katerih letni promet ali letna bilanca stanja ne presega 2 milijona EUR, so oproščeni plačila pristojbin iz členov 87 in 88.

3.           Stroški iz členov 87 in 88 ne vključujejo stroškov, nastalih zaradi izvajanja uradnega nadzora vložnikov iz odstavka 2.

Oddelek 4 Registracija klonov

Člen 90 Veljavne določbe

1.           Za vpis klona v nacionalni register sort se uporabljajo oddelki 1, 2 in 3 s potrebnimi spremembami, razen naslednjih določb:

(a)     določbe o vsebini vlog iz člena 67;

(b)     določbe o sortah z uradno priznanim opisom;

(c)     določbe o sortah s trajnostno ali zadovoljivo vrednostjo za pridelavo in/ali uporabo.

2.           V zvezi z vsebino vlog se namesto člena 67 uporablja člen 92.

Člen 91 Sklicevanja

Pri uporabi oddelkov 1, 2 in 3 za vpis klona v nacionalni register sort se sklicevanja razumejo, kot sledi:

(a)          sklicevanja na sorte se razumejo za sklicevanja na klone;

(b)          sklicevanja na člen 56 se razumejo za sklicevanja na člen 65;

(c)          sklicevanja na zahteve iz členov 60, 61 in 62 se razumejo za sklicevanja na zahteve iz člena 65(1)(b) in (3);

(d)          sklicevanja na člen 67 v zvezi z vsebino vlog se razumejo za sklicevanja na člen 92.

Člen 92 Vsebina vlog

1.           Vloga za vpis klona v nacionalni register sort vključuje naslednje elemente:

(a)     zahtevo za registracijo;

(b)     ugotovitev istovetnosti sorte, kateri pripada klon;

(c)     ime in naslov vložnika ali, kadar je primerno, skupnih vložnikov, in poverilnico za katerega koli zastopnika v postopku;

(d)     začasno ime;

(e)     ime in naslov osebe, pristojne za vzdrževanje klona in, kadar je primerno, referenčno številko navedene osebe;

(f)      opis glavnih značilnosti klona in, če je na voljo, izpolnjen tehnični vprašalnik;

(g)     geografski izvor klona;

(h)     informacije o tem, ali je klon vpisan v drug nacionalni register sort ali register sort Unije in ali je vlagatelju znano, če je vloga za vpis klona v navedene registre že bila vložena;

(i)      v primeru klona, ki vsebuje gensko spremenjen organizem ali je iz njega sestavljen, dokaz, da je zadevni gensko spremenjeni organizem odobren za gojenje v skladu z Direktivo 2001/18/ES ali Uredbo (ES) št. 1829/2003.

2.           Vlogi za vpis klona v nacionalni register sort je priložen vzorec zadostne kakovosti in v zadostni količini.

POGLAVJE V Postopki v zvezi z registrom sort Unije

Oddelek 1 Področje uporabe poglavja

Člen 93 Zadevni sorte in kloni

To poglavje se uporablja za sorte in klone, ki niso vpisani v nacionalni register sort v skladu s členom 79.

Oddelek 2 Postopek registracije

Člen 94 Veljavne določbe

1.           Za vpis sorte ali klona v register sort Unije se uporablja poglavje IV s potrebnimi spremembami, razen naslednjih določb:

(a)     določbe o pregledu imen iz člena 78;

(b)     določbe o vzdrževanju sort iz člena 86;

(c)     določbe o sortah z uradno priznanim opisom;

(d)     določbe o oprostitvah plačila pristojbin za registracijo iz člena 89(2) in (3).

2.           Za preglede imen, vzdrževanje sort in klonov ter oprostitve plačil pristojbin za registracijo se namesto določb iz odstavka 1(a), (b) in (d) uporabljajo členi 95, 96 in 97.

3.           Pri uporabi poglavja IV za vpis sorte ali klona v register sort Unije se sklicevanja razumejo, kot sledi:

(a)     sklicevanja na pristojni organ se razumejo za sklicevanja na Agencijo;

(b)     sklicevanja na nacionalne registre sort se razumejo za sklicevanja na register sort Unije;

(c)     sklicevanja na člen 78 se razumejo za sklicevanja na člen 95;

(d)     sklicevanja na člen 86 se razumejo za sklicevanja na člen 96;

(e)     sklicevanja na upravno pritožbo, vloženo v skladu z nacionalnimi pravili proti posamezni odločitvi, se razumejo za sklicevanja na pritožbo iz člena 98.

Člen 95 Pregled imena

1.           Po formalnem pregledu vložnika iz člena 69, kot se izvaja v skladu s členom 94, in pred vpisom sorte ali klona v register sort Unije Agencija pregleda ime sorte ali klona, ki ga predlaga vložnik.

2.           Agencija sprejme odločitev o ustreznosti imena sorte ali klona v skladu z zahtevami iz člena 64.

Člen 96 Vzdrževanje sort in klonov

1.           Sorte in klone, vpisane v register sort Unije, vzdržuje vložnik ali druga oseba, ki deluje po vzajemnem dogovoru z vložnikom. Ime druge osebe se sporoči Agenciji.

2.           Vzdrževanje poteka v skladu s sprejetimi praksami, kot je primerno glede na rodove, vrste ali tipe sort.

3.           Oseba iz odstavka 1 vodi evidence o vzdrževanju posamezne sorte ali klona. Agenciji lahko vedno preverja vzdrževanje sorte ali klona v navedenih evidencah. Navedene evidence zajemajo tudi pridelavo predosnovnega, osnovnega, certificiranega in standardnega materiala ter faze pridelave pred predosnovnim materialom.

4.           Agencija preveri načine izvajanja vzdrževanja in v ta namen lahko odvzame vzorce sort in klonov.

5.           Pristojni organi države članice, v kateri se izvaja vzdrževanje zadevne sorte ali klona, Agenciji pomagajo pri nadzoru vzdrževanja.

6.           Če Agencija ugotovi, da oseba, pristojna za vzdrževanje, ne izpolnjuje določb iz odstavkov 1, 2 in 3, navedeni osebi omogoči, da sprejme popravne ukrepe.

Člen 97 Znesek pristojbin

1.           Komisiji se podeli pooblastilo, da v skladu s postopkom iz člena 140 sprejema delegirane akte v zvezi z zneskom pristojbin iz člena 87(1), kot se uporablja v skladu s členom 94.

2.           Višina pristojbin je v skladu z odstavkom 1 določena po načelu dobrega finančnega poslovodenja, tako da Agencija lahko vzdržuje uravnotežen proračun.

Oddelek 3 Pritožbe

Člen 98 Pravica do pritožbe

Pritožba se lahko vloži zoper odločitve Agencije, sprejete v skladu z oddelkom 2. Pritožbo preverja odbor za pritožbe Agencije iz člena 46 Uredbe (ES) št. 2100/94.

Člen 99 Določbe, ki se uporabljajo za pritožbe

1.           Za pritožbe iz člena 98 se uporabljata poglavji V in VI dela štiri Uredbe (ES) št. 2100/1994 s potrebnimi spremembami.

2.           Ne glede na odstavek 1 tega člena se za pritožbe iz člena 98 ne uporabljajo naslednje odločbe iz poglavij V in VI dela štiri Uredbe (ES) št. 2100/1994:

(a)     člen 67(1) in (3);

(b)     člen 74;

(c)     člen 80(5).

Člen 100 Sklicevanja

Za namene člena 99(1) se sklicevanja iz poglavij V in VI dela štiri Uredbe (ES) št. 2100/1994 razumejo, kot sledi:

(a)          sklicevanje iz člena 68 na člen 82 se opusti;

(b)          sklicevanje iz člena 70(1) na „organ urada, ki je pripravila odločbo“ se šteje za sklicevanje na Agencijo;

(c)          sklicevanje iz člena 76 na „zahtevane preglede iz členov 54 in 55“ se šteje za sklicevanje na tehnične preglede v okviru vloge za registracijo, ki jih opravlja Agencija v skladu s to uredbo;

(d)          sklicevanje iz člena 78(3) in (4) na člen 90(2) se opusti;

(e)          sklicevanje iz člena 79 na „pristojne urade“ se razumejo za sklicevanja na pristojne organe;

(f)           sklicevanje iz člena 80(1) na „prijavitelja žlahtniteljske pravice v Skupnosti ali imetnika“ se šteje za sklicevanje na vložnika vloge za registracijo;

(g)          sklicevanje iz člena 80(3) na „roke, navedene v členu 52(2), (4) in (5)“ se opusti;

(h)          sklicevanje iz člena 81 na „osebje uradov za preskušanje sort“ se opusti.

POGLAVJE VI Obvestila o sortah za register sort Unije

Člen 101 Postopek obveščanja

1.           Vsak pristojni organ v petih delovnih dneh Agencijo obvesti o vlogi za registracijo sorte, sprejetju odločitve iz člena 79, novem imenu po registraciji v skladu s členom 81, podaljšanju obdobja veljavnosti registracije v skladu s členom 83 in izbrisu sorte v skladu s členom 85.

2.           Vsak pristojni organ Agencijo obvesti o osebi, pristojni za vzdrževanje sorte v skladu s členom 86. Agencija se obvesti v petih delovnih dneh od datuma, ko pristojni organ izve za navedeno osebo.

3.           Komisija z izvedbenimi akti lahko določi postopke za obvestila iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(3).

POGLAVJE VII Hranjenje informacij in ravnanje z njimi

Člen 102 Dokumentacija o nacionalnih registrih sort in registru sort Unije

1.           Pristojni organ hrani dosje o vsaki sorti, vpisani v nacionalni register sort, ki vključuje uradni opis, poročilo o pregledu in vsako dopolnilno poročilo o pregledu v skladu s členom 76. Kadar je primerno, dosje vključuje samo uradno priznani opis sorte in dokumente, ki potrjujejo navedeni opis.

2.           Agencija hrani dosje o vsaki sorti, vpisani v register sort Unije, ki vključuje uradni opis in poročilo o pregledu, izdano v skladu s členom 94(1).

Člen 103 Dostop do informacij v nacionalnih registrih sort

1.           Vsaka država članica druge države članice, Agencijo in Komisijo obvesti o dostopu do svojega nacionalnega registra sort.

2.           Vsak pristojni organ do 31. marca vsako leto obvesti druge pristojne organe in Komisijo o vsaki spremembi zadevnega nacionalnega registra sort v predhodnem letu.

3.           Vsak pristojni organ da drugemu pristojnemu organu, Agenciji ali Komisiji na njihovo zahtevo na voljo naslednje:

(a)     kadar je primerno, poročila o pregledu sort, vpisanih v posamezni nacionalni register sort, kot je navedeno v členu 77(1);

(b)     kadar je primerno, rezultate tehničnih pregledov iz člena 71(1);

(c)     seznam sort, za katere je vloga za registracijo že vložena;

(d)     kakršne koli druge informacije, ki so na voljo za registrirane ali izbrisane sorte.

4.           Pristojni organ sprejme ustrezne ukrepe, da lahko informacije iz dosjejev nacionalnih registrov sort da na voljo vsaki osebi, ki zahteva dostop do teh informacij. Ta določba se ne uporablja, kadar je treba informacije obravnavati kot zaupne v skladu s členom 75.

Člen 104 Dostop do informacij v registru sort Unije

1.           Agencija pristojne organe in Komisijo obvesti o informacijah, potrebnih za dostop do registra sort Unije.

2.           Agencija vsako leto do 31. marca pristojne organe in Komisijo obvesti o kakršnih koli spremembah registra sort Unije v predhodnem letu v zvezi s sortami, vpisanimi v skladu s členom 94(1).

3.           Agencija pristojnemu organu ali Komisiji na zahtevo v zvezi s sortami, vpisanimi v register sort Unije v skladu s členom 94(1), da na voljo naslednje:

(a)     poročila o pregledu ali uradni opis registriranih sort;

(b)     rezultate tehničnih pregledov;

(c)     seznam sort, za katere so vloge za registracijo že vložene;

(d)     kakršne koli druge informacije, ki so na voljo za registrirane ali izbrisane sorte.

4.           Agencija sprejme ustrezne ukrepe, da informacije iz dosjejev registra sort Unije lahko da na voljo vsaki osebi, ki zahteva dostop do navedenih informacij. Ta določba se ne uporablja, kadar je treba informacije obravnavati kot zaupne v skladu s členom 75.

DEL IV PRIDELAVA GOZDNEGA RAZMNOŽEVALNEGA MATERIALA IN OMOGOČANJE NJEGOVE DOSTOPNOSTI NA TRGU

NASLOV I Splošne določbe

Člen 105 Področje uporabe

Ta del se uporablja za pridelavo gozdnega razmnoževalnega materiala in omogočanje njegove dostopnosti na trgu.

Člen 106 Opredelitev pojmov

1.           V tem delu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)     „osnovni material gozdnih rastlin“ pomeni skupino semenjakov, semenski sestoj, semensko plantažo, starše družine, klon ali mešanico klonov;

(b)     „skupina semenjakov“ pomeni drevesa znotraj razmejenega območja, iz katerih se pridobiva seme;

(c)     „semenski sestoj“ pomeni prostorsko omejeno populacijo dreves z dovolj enovito sestavo;

(d)     „semenska plantaža“ pomeni nasad izbranih klonov ali družin, ki je izoliran ali s katerim se upravlja tako, da se prepreči ali zmanjša opraševanje iz zunanjih virov, ki pogosto in obilno obrodi ter omogoči enostavno spravilo semena;

(e)     „starši družine“ pomenijo drevesa, ki se uporabljajo za pridobivanje potomcev z nadzorovanim ali prostim opraševanjem enega znanega starša, ki se uporablja kot materinsko drevo, s pelodom enega starša (sestrska družina) ali več znanih ali neznanih staršev (polsestrska družina);

(f)      „klon“ pomeni skupino posameznikov (rametov), prvotno pridobljenih iz enega samega osebka (orteta) z vegetativnim razmnoževanjem, vključno s potaknjenci, mikrorazmnoževanjem, cepljenkami, grebenicami ali deljenjem;

(g)     „mešanica klonov“ pomeni mešanico klonov z ugotovljeno istovetnostjo v znanih deležih;

(h)     „avtohtoni semenski sestoj“ ali „avtohtona skupina semenjakov“ pomeni semenski sestoj ali skupino semenjakov, ki:

(i)      se nenehno pomlajuje z naravnim pomlajevanjem, ali

(ii)      se umetno pomlajuje iz razmnoževalnega materiala, pridobljenega iz istega semenskega sestoja ali skupine semenjakov, ali

(iii)     se umetno pomlajuje iz razmnoževalnega materiala, pridobljenega iz semenskih sestojev ali skupin semenjakov v neposredni bližini, ki ustrezajo opisu iz točk (i) in (ii);

(i)      „indigeni semenski sestoj“ ali „indigena skupina semenjakov“ pomeni semenski sestoj ali skupino semenjakov, umetno vzgojen oz. vzgojena iz semena z izvorom iz istega provenienčnega območja;

(j)      „izvor“ pomeni:

(i)      za avtohtoni semenski sestoj ali skupino semenjakov – kraj, na katerem rastejo drevesa;

(ii)      za neavtohtoni semenski sestoj ali skupino semenjakov – kraj, iz katerega so bila semena ali rastline prvotno vnesena;

(k)     „preovenienčni kraj“ pomeni kraj, na katerem semenski sestoj raste;

(l)      „provenienčno območje“ za vrste ali podvrste pomeni območje ali skupino območij z dovolj enotnimi ekološkimi pogoji, v katerih najdemo semenske sestoje ali skupine semenjakov s podobnim fenotipskim ali genetskim značajem, razmejujejo pa jo, kadar je to primerno, višinske meje;

(m)    „kategorija“ pomeni vsako od naslednjih skupin pridobljenega gozdnega razmnoževalnega materiala: razmnoževalni material znanega izvora ter izbran, kvalificiran ali testiran razmnoževalni material;

(n)     „znanega izvora“: pomeni pridobljen iz osnovnega materiala gozdnih rastlin, ki je lahko skupina semenjakov ali semenski sestoj znotraj enega samega provenienčnega območja;

(o)     „izbran“: pomeni pridobljen iz osnovnega materiala gozdnih rastlin, ki je sestavljen iz semenskega sestoja znotraj enega samega provenienčnega območja in ki je bil fenotipsko izbran na ravni populacije;

(p)     „kvalificiran“: pomeni pridobljen iz osnovnega materiala gozdnih rastlin, ki je sestavljen iz semenskih plantaž, staršev družin, klonov ali mešanic klonov, katerih sestavni deli so bili fenotipsko izbrani na ravni posameznikov;

(q)     „testiran“: pomeni pridobljen iz osnovnega materiala gozdnih rastlin, ki je sestavljen iz semenskih sestojev, semenskih plantaž, staršev družin, klonov ali mešanic klonov vrhunske kakovosti;

(r)      „sadilni material“ pomeni eno od naslednjega:

(i)      rastline, vzgojene iz semenskega materiala;

(ii)      rastline, vzgojene iz delov rastlin, ali

(iii)     rastline, vzgojene z naravnim pomlajevanjem;

(s)     „semenski material“ pomeni storže, soplodja, plodove in semena, namenjene za pridelavo sadilnega materiala;

(t)      „deli rastlin“ pomenijo stebelne, listne in koreninske potaknjence, izsečke ali embrije za mikrorazmnoževanje, popke, grebenice, korenine, cepiče, šibe in katere koli dele rastline, namenjene za pridelavo sadilnega materiala;

(u)     „območje uporabe“ pomeni območje, kjer se gozdni razmnoževalni material uporablja za določen namen.

NASLOV II Osnovni material gozdnih rastlin

Člen 107 Odobritev osnovnega materiala gozdnih rastlin

1.           Osnovni material gozdnih rastlin odobri pristojni organ za pridelavo zadevnih kategorij gozdnega razmnoževalnega materiala, če izpolnjuje zahteve iz prilog V, VI, VII in VIII.

2.           Istovetnost vsake enote odobrenega osnovnega materiala gozdnih rastlin (v nadaljnjem besedilu: enota odobritve) je opredeljena z edinstvenim sklicevanjem na register iz člena 112(1).

3.           Odobritev se umakne, če zahteve iz odstavka 1 niso več izpolnjene.

4.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o dopolnitvi zahtev iz točke 3 Priloge VII v zvezi s kloni in točke 4 Priloge VII v zvezi z mešanicami klonov, tako da določi največje število let ali največje število rametov, za katere je odobritev klonov ali mešanic klonov odobrena.

Člen 108 Začasna odobritev osnovnega materiala gozdnih rastlin, namenjenega za pridelavo testiranega materiala

1.           Osnovni material gozdnih rastlin, namenjen za pridelavo gozdnega razmnoževalnega materiala iz kategorije „testiran“, za katerega ni bila ugotovljena skladnost z zahtevami iz člena 107(1), lahko pristojni organi začasno odobrijo za največ deset let, če se lahko domneva, da bo osnovni material gozdnih rastlin po opravljenih testih izpolnjeval zahteve za odobritev. Navedena domneva temelji na začasnih rezultatih genetske ocene ali primerjalnih testov iz Priloge VIII.

2.           Začasna odobritev iz odstavka 1 lahko zajema celotno ozemlje ali del ozemlja zadevne države članice.

Člen 109 Inšpekcijski pregledi po odobritvi

Osnovni material gozdnih rastlin, namenjen za pridelavo gozdnega razmnoževalnega materiala iz kategorij „izbran“, „kvalificiran“ in „testiran“, pristojni organ po odobritvi iz členov 107 in 108 ponovno pregleda v rednih časovnih presledkih, da potrdi skladnost z navedenimi členi.

Člen 110 Razmejitev provenienčnih območij

1.           Države članice razmejijo provenienčna območja osnovnega materiala gozdnih rastlin, ki ga sestavljajo semenski sestoji ali skupine semenjakov in je namenjen za pridelavo gozdnega razmnoževalnega materiala iz kategorij „znanega izvora“ in „izbran“.

2.           Države članice pripravijo in objavijo zemljevide, ki prikazujejo razmejitev provenienčnih območij. Navedene zemljevide pošljejo Komisiji in drugim državam članicam.

Člen 111 Obvestilo o nameravanem pobiranju odobrenega osnovnega materiala gozdnih rastlin

Izvajalci poslovnih dejavnosti pristojne organe v ustreznem času obvestijo o nameravanem pridobivanju materiala iz odobrenega osnovnega materiala gozdnih rastlin.

Člen 112 Nacionalni register in nacionalni seznam odobrenega osnovnega materiala gozdnih rastlin

1.           Države članice vzpostavijo nacionalni register osnovnega materiala gozdnih rastlin, odobrenega za njihovo ozemlje v skladu s členoma 107 in 108. Navedeni register vključuje informacije o enoti odobritve, skupaj z njenim enotnim sklicevanjem v registru.

2.           Vsaka država članica pripravi, objavi in posodablja povzetek nacionalnega registra v obliki nacionalnega seznama.

3.           Nacionalni seznam iz odstavka 2 se pripravi v enotni obliki. Na seznamu je navedena vsaka enota odobritve. Za osnovni material gozdnih rastlin, namenjen za kategoriji „znanega izvora“ in „izbran“, pa se dovoli dodaten povzetek na podlagi provenienčnih območij.

4.           Nacionalni seznam iz odstavka 2 zajema naslednje podatke:

(a)     botanično ime;

(b)     kategorijo, za pridobivanje katere je osnovni material gozdnih rastlin namenjen;

(c)     namen gozdnega razmnoževalnega materiala, ki bo pridobljen iz osnovnega materiala gozdnih rastlin;

(d)     tip osnovnega materiala gozdnih rastlin (skupina semenjakov, semenski sestoj, semenska plantaža, starši družine, klon ali mešanica klonov);

(e)     sklicevanje v registru na enoto odobritve ali, kadar je primerno, povzetek le-tega ali kodo istovetnosti za provenienčno območje;

(f)      lokacija: kratko ime, če je primerno, in katero koli od naslednjih skupin podatkov:

(i)      za osnovni material gozdnih rastlin, namenjen za pridelavo kategorije „znanega izvora“, provenienčno območje in geografski položaj, določen z razponom zemljepisne širine in dolžine;

(ii)      za osnovni material gozdnih rastlin, namenjen za pridelavo kategorije „izbran“, provenienčno območje in geografski položaj, opredeljen z zemljepisno širino in dolžino ali z razponom zemljepisne širine in dolžine;

(iii)     za osnovni material gozdnih rastlin, namenjen za pridelavo kategorije „kvalificiran“, natančne geografske položaje, kjer se osnovni material vzdržuje;

(iv)     za osnovni material gozdnih rastlin, namenjen za pridelavo kategorije „testiran“, natančne geografske položaje, kjer se osnovni material vzdržuje;

(g)     nadmorska višina ali njen razpon;

(h)     območje: velikost skupin semenjakov, semenskih sestojev ali semenskih plantaž;

(i)      izvor: navede se, ali je osnovni material avtohton/indigen, neavtohton/neindigen ali neznanega izvora. Za neavtohton/neindigen osnovni material se navede izvor, če je znan;

(j)      v primeru osnovnega materiala gozdnih rastlin, namenjenega za kategorijo „testiran“, se navede, ali je gensko spremenjen.

5.           Komisija z izvedbenimi akti sprejme skupno obliko vzpostavitve nacionalnih seznamov, kot je navedeno v odstavku 3. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(3).

Člen 113 Seznam Unije odobrenega osnovnega materiala gozdnih rastlin

1.           Države članice Agencijo, Komisijo in druge države članice v petih delovnih dneh uradno obvestijo o nacionalnem seznamu iz člena 112(2) in vseh njegovih posodobitvah.

2.           Agencija na podlagi nacionalnih seznamov, o katerih jo uradno obvestijo posamezne države članice, vzpostavi, objavi in posodablja register z naslovom „Seznam Unije odobrenega osnovnega materiala gozdnih rastlin za pridelavo gozdnega razmnoževalnega materiala“.

Agencija v navedeni register vključi vse elemente „Seznama Skupnosti odobrenega izhodiščnega materiala za proizvodnjo gozdnega reprodukcijskega materiala“, objavljenega v skladu s členom 11(1) Direktive 1999/105/ES.

3.           Navedeni seznam Unije zajema podatke iz nacionalnih seznamov iz člena 112 in navaja območje uporabe ter vse pooblastitve, odobrene v skladu s členom 128.

4.           Komisija z izvedbenimi akti sprejme obliko uradnega obvestila iz odstavka 1 in registra iz odstavka 2. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(3).

NASLOV III Omogočanje dostopnosti na trgu materiala, pridobljenega iz osnovnega materiala gozdnih rastlin

Člen 114 Področje uporabe

Ta naslov se uporablja za omogočanje dostopnosti na trgu gozdnega razmnoževalnega materiala, pridobljenega iz osnovnega materiala gozdnih rastlin.

POGLAVJE I Seznam zahtev

Člen 115 Zahteve za omogočanje dostopnosti na trgu gozdnega razmnoževalnega materiala

Dostopnost gozdnega razmnoževalnega materiala na trgu se lahko omogoči samo, če izpolnjuje:

(a)          zahteve glede registracije iz poglavja II;

(b)          zahteve glede kakovosti iz poglavja III za zadevno kategorijo;

(c)          zahteve glede ravnanja iz poglavja IV;

(d)          zahteve glede potrjevanja in ugotavljanja istovetnosti iz poglavja V.

POGLAVJE II Zahteve glede registracije

Člen 116 Gozdni razmnoževalni material, pridobljen iz osnovnega materiala gozdnih rastlin, vpisanega v nacionalni register

Dostopnost gozdnega razmnoževalnega materiala na trgu se lahko omogoči samo, če je pridobljen iz odobrenega osnovnega materiala gozdnih rastlin, vpisanega v nacionalni register v skladu s členom 112(1), in odobren za zadevno kategorijo v skladu z naslovom II.

POGLAVJE III Zahteve glede kakovosti

Člen 117 Zahteve glede kakovosti

1.           Dostopnost gozdnega razmnoževalnega materiala na trgu se omogoči v okviru kategorij „znanega izvora“, „izbran“, „kvalificiran“ ali „testiran“.

2.           Dostopnost gozdnega razmnoževalnega materiala, ki spada med vrste in umetne križance iz Priloge IX, na trgu se ne sme omogočiti v okviru kategorije „znanega izvora“, če je ta material pridobljen z vegetativnim razmnoževanjem drugega gozdnega razmnoževalnega materiala.

3.           Dostopnost gozdnega razmnoževalnega materiala, ki spada med umetne križance iz Priloge IX, na trgu se lahko omogoči samo v okviru kategorij „znanega izvora“, „kvalificiran“ ali „testiran“.

4.           Dostopnost gozdnega razmnoževalnega materiala, ki spada med vrste in umetne križance iz Priloge IX, na trgu se lahko omogoči samo v okviru kategorije „izbran“, če je masovno pridobljen iz semen.

5.           Ne glede na odstavka 1 in 2 se dostopnost gozdnega razmnoževalnega materiala, ki spada med vrste in umetne križance s seznama v Prilogi IX ter je v celoti ali deloma sestavljen iz gensko spremenjenih organizmov, na trgu lahko omogoči samo v okviru kategorije „testiran“.

6.           Tipi osnovnega materiala gozdnih rastlin, ki se uporabljajo za pridelavo različnih kategorij gozdnega razmnoževalnega materiala, ki spada med vrste in umetne križance s seznama v Prilogi IX, so določeni v Prilogi X.

Člen 118 Dodatne zahteve za nekatere oblike gozdnega razmnoževalnega materiala

Dostopnost gozdnega razmnoževalnega materiala, ki spada med vrste in umetne križance, ki so na seznamu v Prilogi IX in navedeni v Prilogi XI, na trgu se lahko omogoči samo, če poleg zahtev, veljavnih v skladu s členom 117, izpolnjuje zahteve glede kakovosti iz Priloge XI.

Člen 119 Dodatne zahteve za nekatere dele rastlin in sadilni material

Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o določitvi zahtev glede kakovosti za omogočanje dostopnosti na trgu določenih delov rastlin in sadilnega materiala, ki spadajo med vrste in umetne križance iz Priloge IX, ter dopolnitvi zahtev iz členov 117 in 118. Navedene zahteve upoštevajo razvoj znanstvenega in tehničnega znanja.

POGLAVJE IV Zahteve glede ravnanja

Člen 120 Partije

1.           Gozdni razmnoževalni material se v vseh fazah pridelave hrani v ločenih partijah s sklicevanjem na posamezne enote odobritve, iz katerih je pridobljen.

2.           Dostopnost gozdnega razmnoževalnega materiala na trgu se omogoči v partijah.

Člen 121 Pakiranje semenskega materiala

Dostopnost semenskega materiala na trgu se omogoči samo v zaprtih pakiranjih. Sredstvo za zapiranje je tako, da po odprtju pakiranja ni več uporabno.

POGLAVJE V Zahteve glede potrjevanja in istovetnosti

Člen 122 Glavno spričevalo

1.           Pristojni organ po spravilu izda glavno spričevalo s sklicevanjem na register iz točke (e) člena 112(4) za ves gozdni razmnoževalni material, pridobljen iz odobrenega osnovnega materiala gozdnih rastlin.

2.           Glavno spričevalo vključuje pomembne informacije iz dela A, dela B in dela C Priloge XII, kot je ustrezno.

3.           Za naknadno vegetativno razmnoževanje v skladu s členom 117(2) se izda novo glavno spričevalo.

4.           V primeru mešanic v skladu s členom 126(1), (2), (3) ali (5) se izda novo glavno spričevalo ali drug dokument, ki opredeljuje predhodna glavna spričevala materialov, iz katerih je mešanica sestavljena.

5.           Komisija z izvedbenimi akti določi vzorec oblike glavnega spričevala iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(3).

Člen 123 Istovetnost partij

1.           Istovetnost vsake partije se kadar koli med celotnim postopkom od pobiranja materiala do dostave končnemu uporabniku jasno opredeli.

2.           Istovetnost vsake partije gozdnega razmnoževalnega materiala se opredeli z naslednjimi informacijami:

(a)     koda in številka glavnega spričevala;

(b)     botanično ime;

(c)     kategorija gozdnega razmnoževalnega materiala;

(d)     namen;

(e)     tip osnovnega materiala gozdnih rastlin, iz katerega je pridobljen gozdni razmnoževalni material (skupina semenjakov, semenski sestoj, semenske plantaže, starši družine, klon ali mešanica klonov);

(f)      sklicevanje v registru za osnovni material gozdnih rastlin ali identifikacijska koda provenienčnega območja osnovnega materiala gozdnih rastlin;

(g)     ali je osnovni material gozdnih rastlin, iz katerega je pridobljen gozdni razmnoževalni material, avtohton ali indigen, neavtohton ali neindigen ali neznanega izvora;

(h)     v primeru semenskega materiala, leto dozoritve;

(i)      starost sadilnega materiala, sadik ali potaknjencev;

(j)      tip sadilnega materiala (ali je podrezan, presajen ali v kontejnerjih);

(k)     dejstvo, da so gensko spremenjene, kadar je ustrezno;

(l)      dejstvo, da so pridobljene z vegetativnim razmnoževanjem, kadar je ustrezno.

Člen 124 Označevanje

1.           Vsaki partiji je priložena nalepka, ki jo pripravi izvajalec poslovnih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: nalepka izvajalca dejavnosti). Nalepka izvajalca dejavnosti poleg informacij, ki se zahtevajo v skladu s členom 123, vključuje naslednje informacije:

(a)     številke glavnega spričevala, izdanega v skladu s členom 122(1), ali sklicevanje na drug dokument, ki je na voljo v skladu s členom 122(4);

(b)     referenčna številka in, kadar je primerno, ime izvajalca poslovnih dejavnosti;

(c)     dobavljena količina;

(d)     v primeru gozdnega razmnoževalnega materiala iz kategorije „testiran“, pridobljenega iz osnovnega materiala gozdnih rastlin, ki je začasno odobren v skladu s členom 108(1), besede „začasno odobren“.

2.           V primeru semen nalepka izvajalca dejavnosti vključuje tudi naslednje informacije:

(a)     masni odstotek čistega semena, drugega semena in neaktivne snovi;

(b)     kalivost čistega semena, ali, kadar kalivosti ni možno ali ni smiselno oceniti, ocenjen odstotek vitalnosti, s sklicevanjem na uporabljeno metodo;

(c)     teža 1 000 čistih semen;

(d)     število kalivih semen na kilogram proizvoda, katerega dostopnost na trgu je omogočena v obliki semena, ali, kadar števila kalivih semen ni mogoče ali ni smiselno oceniti, število vitalnih semen na kilogram.

3.           Barva nalepke izvajalca dejavnosti je rumena v primeru razmnoževalnega materiala iz kategorije „znanega izvora“, zelena v primeru razmnoževalnega materiala iz kategorije „izbran“, roza v primeru razmnoževalnega materiala iz kategorije „kvalificiran“ in modra v primeru razmnoževalnega materiala iz kategorije „testiran“.

4.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o določitvi pogojev, pod katerimi nalepko izvajalca dejavnosti dopolnjuje drug dokument, ki ga pripravi izvajalec poslovnih dejavnosti. Navedeni delegirani akti lahko določijo posamezne informacije, ki jih je treba vključiti v navedeni dokument.

Člen 125 Označevanje gozdnega razmnoževalnega materiala, ki spada med vrste Populus spp.

V primeru vrst Populus spp. se dostopnost delov rastlin na trgu omogoči samo, če je na nalepki izvajalca dejavnosti navedena klasifikacijska številka Unije v skladu s točko 2(b) v delu C Priloge XI.

Člen 126 Mešanice gozdnega razmnoževalnega materiala

1.           Mešanice gozdnega razmnoževalnega materiala se pridelujejo in njihova dostopnost na trgu je omogočena v skladu z določbami tega člena.

2.           Gozdni razmnoževalni material, pridobljen iz dveh ali več enot odobritve znotraj kategorije „znanega izvora“ ali kategorije „izbran“ se lahko meša, če se enote odobritve nahajajo na istem provenienčnem območje.

3.           Ko se gozdni razmnoževalni material, pridobljen iz različnih skupin semenjakov in semenskih sestojev, meša v skladu z odstavkom 2 v kategoriji „znanega izvora“, se nova kombinirana partija potrdi kot „razmnoževalni material, pridobljen iz skupine semenjakov“.

4.           Ko se gozdni razmnoževalni material, pridobljen iz neavtohtonega ali neindigenega osnovnega materiala gozdnih rastlin, v skladu z odstavkom 2 meša z gozdnim razmnoževalnim materialom, pridobljenim iz osnovnega materiala gozdnih rastlin neznanega izvora, se nova kombinirana partija potrdi kot partija „neznanega izvora“.

5.           V primeru mešanja v skladu z odstavkom 4 se identifikacijska koda provenienčnega območja ne sme nadomestiti s sklicevanjem v registru, kot je določeno v členu 123(f).

6.           Gozdni razmnoževalni material, pridobljen iz ene same enote odobritve iz različnih let dozoritve, se lahko meša, če izvajalec poslovnih dejavnosti zabeleži dejanska leta dozoritve in deleža materiala iz vsakega leta.

Člen 127 Spremembe prilog od V do XII

Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o spremembah prilog od V do XII. Pri navedenih spremembah se upošteva razvoj znanstvenega ali tehničnega znanja in gospodarski podatki.

NASLOV IV Odstopanja

Člen 128 Strožje zahteve in prepovedi

1.           Komisija lahko države članice z izvedbenimi akti pooblasti:

(a)     da sprejmejo zahteve glede kakovosti, strožje od tistih iz členov 117 in 118, ter

(b)     da prepovejo omogočanje dostopnosti posebnega gozdnega razmnoževalnega materiala na trgu za namene setve ali saditve na njihovem celotnem ozemlju ali delu njihovega ozemlja.

Prepoved iz točke (b) se lahko omeji na omogočanje dostopnosti na trgu samo za končne uporabnike.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(3).

2.           Za pridobitev pooblastitve iz odstavka 1(a) in (b) države članice Komisiji predložijo zahtevek, v katerem določijo:

(a)     osnutek določb v zvezi s predlaganimi zahtevami ali prepovedmi;

(b)     utemeljitev nujnosti in sorazmernosti takšnih zahtev ali prepovedi;

(c)     ali bodo predlagane zahteve ali prepovedi stalne ali za določeno obdobje.

3.           Pooblastitev iz odstavka 1 se odobri, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)     izvajanje omejitev ali prepovedi iz odstavka 1 zagotavlja izboljšanje kakovosti zadevnega gozdnega razmnoževalnega materiala, varstvo okolja ali ohranjanje genskih virov, ter

(b)     omejitve ali prepovedi iz odstavka 1 so nujne za njihov cilj in sorazmerne z njim.

4.           Pooblastitev iz odstavka 1 se odobri na podlagi:

(a)     dokazov v zvezi s provenienčnim območjem ali izvorom materiala in dokumentacije, ki kaže na razlike med posameznimi podnebnimi in ekološkimi podatki, ali

(b)     znanih rezultatov poskusov, znanstvenih raziskav ali rezultatov iz gozdarske prakse glede preživetja in razvoja sadilnega materiala, vključno z rastjo, v zvezi z morfološkimi in fiziološkimi značilnostmi.

Člen 129 Začasne težave pri dobavi

1.           Za odpravo morebitnih začasnih težav pri splošni dobavi gozdnega razmnoževalnega materiala v državi članici lahko pristojni organ zadevne države članice odobri omogočanje dostopnosti na trgu gozdnega razmnoževalnega materiala, ki spada med vrste in umetne križance s seznama v Prilogi IX, z manj strogimi zahtevami v primerjavi z zahtevami iz člena 117 ter, kadar je primerno, členov 118 in 119.

Navedeno dovoljenje se odobri za določeno časovno obdobje na podlagi utemeljenega zahtevka, ki ga predloži zadevni izvajalec poslovnih dejavnosti.

Nalepka gozdnega razmnoževalnega materiala, katerega dostopnost na trgu je omogočena v skladu s tem odstavkom, je rjava. Na njej je navedeno, da je gozdni razmnoževalni material skladen z zahtevami glede kakovosti, ki so manj stroge od zahtev iz člena 117 ter, kadar je primerno, členov 118 in 119.

Države članice Komisijo in druge države članice obvestijo o vsakem dovoljenju, ki ga odobrijo v skladu s tem odstavkom.

2.           Komisija lahko z izvedbenimi akti od države članice zahteva, da razveljavi ali spremeni odobritev dovoljenja iz odstavka 1, če ugotovi, da navedeno dovoljenje ni potrebno ali sorazmerno s ciljem odprave začasnih težav pri splošni dobavi gozdnega razmnoževalnega materiala. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(3).

Člen 130 Seme, za katerega je hitro omogočena dostopnost na trgu

Da se hitro omogoči dostopnost semena kmetijske rastline tekoče sezone na trgu, se lahko omogoči dostopnost gozdnega razmnoževalnega materiala na trgu prvemu kupcu brez vključitve informacij o kalivosti ali vitalnosti na nalepki izvajalca dejavnosti v skladu s členom 124(2)(b) in (d). Izvajalec poslovnih dejavnosti čimprej predloži informacije iz člena 124(2)(b) in (d).

Člen 131 Izvzetje za majhne količine

1.           V primeru semena, ki je dostopen na trgu v majhnih količinah, se ne uporabljajo zahteve glede informacij o kalivosti ali vitalnosti iz člena 124(2)(b) in (d).

2.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o določitvi največjega obsega majhnih količin iz odstavka 1 za posebne kategorije ali vrste gozdnega razmnoževalnega materiala, da se zagotovi sorazmerna uporaba izvzetja iz odstavka 1.

Člen 132 Nujni ukrepi

1.           Kadar je očitno, da gozdni razmnoževalni material lahko predstavlja resno tveganje za zdravje ljudi, živali in rastlin ali okolje, in kadar takega tveganja ni mogoče zadovoljivo obvladati z ukrepi, ki jih sprejmejo zadevne države članice, Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo države članice nemudoma sprejme ustrezne začasne nujne ukrepe, vključno z ukrepi za omejitev ali prepoved omogočanja dostopnosti na trgu zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala, odvisno od resnosti situacije. Navedeni ukrepi se sprejmejo z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(3).

2.           V ustrezno utemeljenih nujnih primerih obravnavanja resnega tveganja za zdravje ljudi Komisija v skladu s postopkom iz člena 141(4) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

3.           Kadar država članica uradno obvesti Komisijo o potrebi sprejetja nujnih ukrepov in Komisija ne ukrepa v skladu z odstavkom 1, lahko zadevna država članica na svojem ozemlju sprejme kakršne koli ustrezne začasne nujne ukrepe o omejitvi ali prepovedi omogočanja dostopnosti na trgu zadevnega gozdnega razmnoževalnega materiala, odvisno od resnosti situacije. O tem takoj obvesti druge države članice in Komisijo ter navede razloge za svojo odločitev. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi od države članice zahteva, da spremeni ali razveljavi začasne nacionalne nujne ukrepe. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(3). Država članica lahko svoje začasne nacionalne nujne ukrepe ohranijo do datuma začetka uporabe izvedbenih aktov iz tega odstavka.

4.           Ta člen se uporablja brez poseganja v kakršne koli ukrepe o prepovedi ali omejevanju gojenja gensko spremenjenih organizmov, sprejete v skladu s členom 23(2) Direktive 2001/18/ES ali člena 34 Uredbe (ES) št. 1829/2003.

Člen 133 Začasni poskusi

1.           Komisija lahko z izvedbenimi akti odloči organizacijo začasnih poskusov za opredelitev boljših alternativnih možnosti za katere koli določbe iz členov 107 in 117 ter, kadar je primerno, členov 118 in 119. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(3).

2.           V izvedbenih aktih iz odstavka 1 se opredelijo zadevni rodovi ali vrste, pogoji poskusa po rodovih ali vrstah, trajanje poskusov ter obveznosti spremljanja in poročanja sodelujočih držav članic. Upoštevajo razvoj tehnik za razmnoževanje, pridelavo in nadzor zadevnega materiala.

Poskus ne sme trajati dalj kot sedem let.

Člen 134 Manj stroge zahteve za ohranjanje genskih virov

1.           Države članice za ohranjanje in trajnostno uporabo genskih virov gozdnih rastlin lahko sprejmejo zahteve, ki so manj stroge od zahtev iz členov 107 in 117 ter, kadar je primerno, členov 118 in 119. Pri tem upoštevajo potrebo po pridelavi in omogočanju dostopnosti na trgu gozdnega razmnoževalnega materiala, ki je naravno prilagojen lokalnim in regionalnim razmeram ter ki ga ogroža genska erozija.

Države članice Komisiji in drugim državam članicam pošljejo utemeljeno uradno obvestilo navedenih ukrepov.

2.           Komisija lahko z izvedbenimi akti od države članice zahteva, da razveljavi ali spremeni ukrepe iz odstavka 1, če ugotovi, da navedeni ukrepi niso potrebni ali niso sorazmerni s ciljem ohranjanja in trajnostne uporabe genskih virov gozdnih rastlin. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(3).

NASLOV V Pristojbine

Člen 135 Pristojbine za registracijo in potrjevanje

1.           Pristojni organi zaračunajo pristojbine za naslednje dejavnosti:

(a)     registracijo odobrenega osnovnega materiala gozdnih rastlin v skladu s členom 112 ter

(b)     izdajo glavnega spričevala v skladu s členom 122.

2.           Dejavnosti iz odstavka 1 se izvedeta le, kadar poklicni nosilec dejavnosti to zahteva od pristojnega organa. Šteje se, da zahteva ni bila predložena, če pristojbine niso bile plačane v enem mesecu od datuma, ko je pristojni organ zahteval plačilo pristojbin in v navedeni zahtevi navedel posledice neplačila.

3.           Komisiji se v skladu s členom 140 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o določitvi posameznih stroškovnih postavk, ki se krijejo v skladu z odstavkom 1(a) in (b).

Člen 136 Oprostitve plačila pristojbin za registracijo

1.           Pristojbine iz člena 135(1) se neposredno ali posredno ne povrnejo, razen če so bile neupravičeno pobrane.

2.           Vložniki, ki zaposlujejo manj kot 10 oseb in katerih letni promet ali letna bilanca stanja ne presega 2 milijona EUR, so oproščeni plačila pristojbin iz člena 135(1).

3.           Stroški iz člena 135(3) ne vključujejo stroškov za registracijo odobrenega osnovnega materiala gozdnih rastlin in izdajo glavnega spričevala iz odstavka 2.

NASLOV VI Uvoz gozdnega razmnoževalnega materiala v tretje države in izvoz iz njih

Člen 137 Uvoz na podlagi enakovrednosti v Uniji

1.           Gozdni razmnoževalni material se lahko uvaža iz tretjih držav samo, če se v skladu s členom 138 ugotovi, da izpolnjuje zahteve, enakovredne tistim, ki se uporabljajo za gozdni razmnoževalni material, ki se prideluje in katerega dostopnost je omogočena na trgu Unije.

2.           Kadar se semena in sadilni material uvažajo v Unijo, izvajalec poslovnih dejavnosti, ki uvaža navedeni gozdni razmnoževalni material, o uvozu vnaprej obvesti zadevni pristojni organ.

3.           Uvoženemu gozdnemu razmnoževalnemu materialu je priloženo glavno spričevalo ali uradno spričevalo, ki ga izda država izvora, in evidence s podatki o navedenem materialu, ki jih predloži izvajalec poslovnih dejavnosti v navedeni tretji državi.

Člen 138 Odločitev Komisije o enakovrednosti

1.           Komisija lahko z izvedbenimi akti odloči, ali gozdni razmnoževalni material določenih rodov, vrst ali kategorij, pridelan v tretji državi ali določenih območjih tretje države, izpolnjuje zahteve, enakovredne tistim, ki se uporabljajo za gozdni razmnoževalni material, ki je pridelan in katerega dostopnost je omogočena na trgu v Uniji, na podlagi naslednjega:

(a)     temeljitega pregleda informacij in podatkov, ki jih predloži zadevna tretja država v skladu s členom 124(1) Uredbe (EU) št. …/… [Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o uradnem nadzoru], ter

(b)     kadar je primerno, zadovoljivih rezultatov nadzora, opravljenega v skladu s členom 119(1) Uredbe(EU) št. …/… [Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o uradnem nadzoru].

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(3).

2.           Komisija pri sprejemanju odločitev iz odstavka 1 upošteva, ali sistemi za odobritev in registracijo osnovnega materiala gozdnih rastlin ter naknadno pridelavo gozdnega razmnoževalnega materiala iz navedenega osnovnega materiala gozdnih rastlin, ki se uporabljajo v zadevni tretji državi, dajejo enaka zagotovila za kategorije „znanega izvora“, „izbran“, „kvalificiran“ in „testiran“ kot sistemi iz členov 107 in 117 ter, kadar je primerno, členov 118 in 119.

3.           Komisija za namene sprejetja odločitev iz odstavka 1 lahko uporablja določbe iz člena 71 Uredbe (EU) št. …/… [Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o uradnem nadzoru] v zvezi z odobritvijo predizvoznega nadzora, ki ga izvajajo tretje države.

Člen 139 Izvoz iz Unije

1.           Kadar izvoz gozdnega razmnoževalnega materiala v tretjo državo ureja sporazum z navedeno tretjo državo, je navedeni izvoz skladen z navedenim sporazumom.

2.           Kadar izvoz gozdnega razmnoževalnega materiala v tretjo državo ne ureja sporazum z navedeno državo, navedeni izvoz poteka v skladu s pravili tretje države, v katero se bo izvažal navedeni gozdni razmnoževalni material.

3.           Kadar izvoz gozdnega razmnoževalnega materiala v tretjo državo ne urejajo niti sporazum s tretjo državo niti pravila tretje države, v katero se bo izvažal navedeni gozdni razmnoževalni material, se uporabljajo zahteve za pridelavo gozdnega razmnoževalnega materiala in omogočanje dostopnosti na trgu na ozemlju Unije, kot so določene v členih od 105 do 134.

DEL V POSTOPKOVNE DOLOČBE

Člen 140 Delegirani akti

1.           Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov je podeljeno Komisiji pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.           Pooblastilo iz členov 11(3), 13(3), 14(3), 15(5), 16(2), 17(4), 18(4), 18(6), 20(4), 21(5), 23(3), 30(4), 32(1), 33(3), 34(6), 36(4), 38(4), 39(3), 44(1), 56(5), 56(6), 59(2), 64(4), 65(3), 67(2), 72(2), 74(1), 119, 124(4), 127, 131(2) in 135(4) ter 138(1) se Komisiji podeli za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

3.           Pooblastilo iz členov 11(3), 13(3), 14(3), 15(5), 16(2), 17(4), 18(4), 18(6), 20(4), 21(5), 23(3), 30(4), 32(1), 33(3), 34(6), 36(4), 38(4), 39(3), 44(1), 56(5), 56(6), 59(2), 64(4), 65(3), 67(2), 72(2), 74(1), 119, 124(4), 127, 131(2), 135(4) in 138(1) lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, določen v njem. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.           Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.           Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 11(3), 13(3), 14(3), 15(5), 16(2), 17(4), 18(4), 18(6), 20(4), 21(5), 23(3), 30(4), 32(1), 33(3), 34(6), 36(4), 38(4), 39(3), 44(1), 56(5), 56(6), 59(2), 64(4), 65(3), 67(2), 72(2), 74(1), 119, 124(4), 127, 131(2) 135(4) in 138(1) začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 141 Postopek v odboru

1.           Komisiji pomaga Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo, ustanovljen s členom 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se navedeni postopek zaključi brez izida, če se v roku za predložitev mnenja za to odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.

3.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se navedeni postopek zaključi brez izida, če se v roku za predložitev mnenja tako odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.

4.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe.

DEL VI KONČNE DOLOČBE

Člen 142 Sprememba Uredbe (ES) št. 2100/94

Uredba (ES) št. 2100/94 se spremeni:

(1)          Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4 Agencija Unije

1.      Za namene izvajanja te uredbe se ustanovi Evropska agencija za rastlinske sorte (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

2.      Agencija izvaja naslednje naloge:

(a)     predloži priporočila o imenih sort, kadar se od nje to zahteva v skladu s členoma 50(2) in 78(2) Uredbe (EU) št. …/… [Urad za publikacije, prosimo vstavite številko te uredbe];

(b)     spodbuja in usklajuje razvoj enotnih tehničnih pregledov sort, vključno z razvojem protokolov, ki se izvajajo v skladu s členom 71 in, kadar je primerno, akti, sprejetimi v skladu s členom 74 Uredbe (EU) št. …/… [Urad za publikacije, prosimo vstavite številko te uredbe];

(c)     opravlja revizije pristojnih organov, ki izvajajo tehnične preglede, vključno z njihovimi prostori in organizacijo dela, kot je določeno v členu 72 Uredbe o rastlinskem razmnoževalnem materialu;

(d)     zagotavlja usposabljanja na svojem delovnem področju in sodeluje pri zagotavljanju teh usposabljanj;

(e)     zagotavlja tehnično podporo Komisiji na svojih delovnih področjih;

(f)      naroča znanstvene raziskave, potrebne za opravljanje njenega dela;

(g)     išče, zbira, primerja, analizira in povzema tehnične podatke na svojih delovnih področjih;

(h)     zagotavlja, da javnost in zainteresirane strani prejmejo hitre, zanesljive, objektivne in izčrpne informacije na njenih delovnih področjih;

(i)      na zahtevo Komisije zagotavlja tehnično pomoč na svojih delovnih področjih za izboljšanje sodelovanja med Unijo, državami kandidatkami za pristop, mednarodnimi organizacijami in tretjimi državami;

(j)      vzpostavi, objavlja in posodablja podatkovno bazo za referenčne zbirke sort.

3.      Agencija prav tako upravlja in podpira register sort Unije, vzpostavljen v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. …/… [Urad za publikacije, prosimo vstavite številko te uredbe]. Izvaja postopek za vpis sort v register sort Unije v skladu s poglavjem V naslova IV Uredbe (EU) št. …/… [Urad za publikacije, prosimo vstavite številko te uredbe].“

(2)          Vstavi se naslednji člen 4a:

„Člen 4a Sklicevanja na Urad Skupnosti za rastlinske sorte (Urad)

Sklicevanja v tej uredbi na Urad in sklicevanja v zakonodaji Unije na Urad Skupnosti za rastlinske sorte se razumejo za sklicevanja na Evropsko agencijo za rastlinske sorte, ustanovljeno s členom 4.“

Člen 143 Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje njihovega izvajanja. Določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Države članice o navedenih določbah obvestijo Komisijo v enem letu od začetka veljavnosti te uredbe in brez odlašanja tudi o vseh nadaljnjih spremembah navedenih določb.

Člen 144 Razveljavitve

1.           Akti iz Priloge XIII se razveljavijo.

2.           Sklicevanja na razveljavljene akte se razumejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge XIV.

Člen 145

Prehodne določbe

1.           Države članice do [Urad za publikacije, prosimo vstavite datum začetka uporabe te uredbe] pregledajo ukrepe, sprejete v skladu s členom 5 Direktive 66/401/EGS, členom 5 Direktive 66/402/EGS, členom 4(1) Direktive 68/193/EGS, členom 7 Direktive 2002/54/ES, členom 24 Direktive 2002/55/ES, členom 5 Direktive 2002/56/ES in členom 7 Direktive 2002/57/ES, ter sprejmejo enega od naslednjih ukrepov:

(a)     razveljavijo navedene ukrepe ali

(b)     spremenijo navedene ukrepe, tako da so v skladu z veljavno zakonodajo Unije o zadevnem rastlinskem razmnoževalnem materialu.

2.           Države članice Komisijo in druge države članice obvestijo o:

(a)     vseh ukrepih, sprejetih v skladu z direktivami iz odstavka 1 do [Urad za publikacije, prosimo vstavite datum začetka uporabe te uredbe], ter

(b)     vsakem ukrepu, sprejetem na podlagi točke (a) ali (b) odstavka 1.

Člen 146 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od [Urad za publikacije, prosimo vstavite datum, in sicer 36 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA I RODOVI IN VRSTE IZ ČLENA 11

Abies alba Mill.

Abies cephalonica Loudon

Abies grandis Lindl.

Abies pinsapo Boiss.

Acer platanoides L.

Acer pseudoplatanus L.

Agrostis canina L.

Agrostis capillaris L.

Agrostis gigantea Roth.

Agrostis stolonifera L.

Allium cepa L.

Allium fistulosum L.

Allium porrum L.

Allium sativum L.

Allium schoenoprasum L.

Alnus glutinosa Gaertn.

Alnus incana Moench.

Alopecurus pratensis L.

Anthriscus cerefolium (L.) Hoffm.

Apium graveolens L.

Arachis hypogaea L.

Arrhenatherum elatius (L.) P. Beauv. ex J. Presl & C. Presl.

Asparagus officinalis L.

Avena nuda L.

Avena sativa L.(vključno A. byzantina K. Koch)

Avena strigosa Schreb.

Beta vulgaris L.

Betula pendula Roth.

Betula pubescens Ehrh.

Brassica juncea (L.) Czern.

Brassica napus L.

Brassica nigra (L.) W.D.J. Koch

Brassica oleracea L.

Brassica rapa L.

Bromus catharticus Vahl

Bromus sitchensis Trin.

Cannabis sativa L.

Capsicum annuum L.

Carpinus betulus L.

Carthamus tinctorius L.

Carum carvi L.

Castanea sativa Mill.

Castanea Mill. (pokončne korenike)

Cedrus atlantica (Endl) Manetti ex Carr.

Cedrus libani A. Richard

Cichorium endivia L.

Cichorium intybus L.

Citrullus lanatus (Thunb.) Matsum. & Nakai

Citrus L.

Corylus avellana L.

Corylus L. (pokončne korenike)

Cucumis melo L.

Cucumis sativus L.

Cucurbita maxima Duchesne

Cucurbita pepo L.

Cydonia oblonga Mill.

Cynara cardunculus L.

Cynodon dactylon (L.) Pers.

Dactylis glomerata L.

Daucus carota L.

Fagus sylvatica L.

Festuca arundinacea Schreb.

Festuca filiformis Pourr.

Festuca ovina L.

Festuca pratensis Huds.

Festuca rubra L.

Festuca trachyphylla (Hack.) Krajina

xFestulolium Asch. et Graebn.

Ficus carica L.

Foeniculum vulgare Mill.

Fortunella Swingle

Fragaria L.

Fraxinus angustifolia Vahl.

Fraxinus excelsior L.

Galega orientalis Lam.

Glycine max (L.) Merrill

Gossypium L.

Hedysarum coronarium L.

Helianthus annuus L.

Hordeum vulgare L.

Juglans regia L.

Juglans L. (pokončne korenike)

Lactuca sativa L.

Larix decidua Mill.

Larix kaempferi (Lamb.) Carr.

Larix sibirica Ledeb.

Larix x eurolepis Henry

Linum usitatissimum L.

Lolium × boucheanum Kunth

Lolium multiflorum Lam.

Lolium perenne L.

Lotus corniculatus L.

Lupinus albus L.

Lupinus angustifolius L.

Lupinus luteus L.

Malus domestica Borkh.

Malus Mill. (pokončne korenike)

Medicago lupulina L.

Medicago sativa L.

Medicago × varia T. Martyn

Olea europaea L.

Onobrychis viciifolia Scop.

Oryza sativa L.

Papaver somniferum L.

Petroselinum crispum (Mill.) Nyman ex A. W. Hill

Phacelia tanacetifolia Benth.

Phalaris aquatica L.

Phalaris canariensis L.

Phaseolus coccineus L.

Phaseolus vulgaris L.

Phleum nodosum L. (prej Phleum bertolonii DC.)

Phleum pratense L.

Picea abies (L.) H. Karst.

Picea sitchensis (Bong.) Carr.

Pinus brutia Ten.

Pinus canariensis C. Smith

Pinus cembra L.

Pinus contorta Douglas ex Loud.

Pinus halepensis Mill.

Pinus leucodermis Antoine

Pinus nigra Arnold

Pinus pinaster Aiton

Pinus pinea L.

Pinus radiata D. Don

Pinus sylvestris L.

Pistacia vera L.

Pistacia L. (pokončne korenike)

Pisum sativum L.

Poa annua L.

Poa nemoralis L.

Poa palustris L.

Poa pratensis L.

Poa trivialis L.

Poncirus Raf.

Populus spp. in umetni križanci med navedenimi vrstami

Prunus amygdalus Batsch

Prunus armeniaca L.

Prunus avium (L.) L.

Prunus cerasus L.

Prunus domestica L.

Prunus persica (L.) Batsch

Prunus salicina Lindley

Prunus L. (pokončne korenike)

Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco

Pyrus communis L.

Pyrus L. (pokončne korenike)

Quercus cerris L.

Quercus ilex L.

Quercus petraea (Matt.) Liebl.

Quercus pubescens Willd.

Quercus robur L.

Quercus rubra L.

Quercus suber L.

Raphanus sativus L.

Rheum rhabarbarum L.

Ribes L.

Robinia pseudoacacia L.

Rubus L.

Scorzonera hispanica L.

Secale cereale L.

Sicyos angulatus L. (pokončne korenike)

Sinapis alba L.

Solanum lycopersicum Lam. (prej Lycopersicon esculentum Mill.)

Solanum lycopersicum Lam.x Solanum spp. (pokončne korenike)

Solanum melongena L.

Solanum tuberosum L.

Sorghum bicolor (L.) Moench

Sorghum bicolor (L.) Moench × Sorghum sudanense (Piper) Stapf.

Sorghum sudanense (Piper) Stapf

Spinacia oleracea L.

Tilia cordata Mill.

Tilia platyphyllos Scop.

Trifolium alexandrinum L.

Trifolium hybridum L.

Trifolium incarnatum L.

Trifolium pratense L.

Trifolium repens L.

Trifolium resupinatum L.

Trigonella foenum-graecum L.

Trisetum flavescens (L.) P. Beauv.

xTriticosecale Wittm. ex A. Camus

Triticum aestivum L.

Triticum durum Desf.

Triticum spelta L.

Vaccinium L.

Valerianella locusta (L.) Laterr.

Vicia faba L.

Vicia pannonica Crantz

Vicia sativa L.

Vicia villosa Roth.

Vitis L.

Zea mays L.

PRILOGA II ZAHTEVE ZA PREDOSNOVNI, OSNOVNI, CERTIFICIRAN IN STANDARDNI MATERIAL TER ELEMENTI ZA SPREJETJE NAVEDENIH ZAHTEV

DEL A

Zahteve za pridelavo rastlinskega razmnoževalnega materiala iz člena 16(2)

Za polja in kmetijske rastline se glede na značilnosti vsakega rodu ali vrste uporabljajo naslednje zahteve:

1.           Setev ali saditev:

(a)     identiteta rastlinskega razmnoževalnega materiala, vključno z matično rastlino, kadar je primerno, se določi za zagotovitev sledljivosti rastlinskega razmnoževalnega materiala. Nalepka na materialu ali evidenca o matični rastlini se hrani;

(b)     material se posadi in/ali poseje tako, da:

(i)      je dovolj oddaljen od virov peloda istih vrst in/ali istih sort v skladu s pravili o izolaciji glede na botanične značilnosti in tehnike žlahtnjenja, da se zagotovi zaščita pred kakršnim koli nezaželenim tujim opraševanjem in prepreči navzkrižno opraševanje z drugimi kmetijskimi rastlinami;

(ii)      obstajata ustrezen vir in raven opraševanja, da se zagotovi nadaljnje razmnoževanje;

(iii)     obstaja ustrezno kolobarjenje (predhodno pridelovanje in trajanje med obdobjem pridelave iste vrste), da se preprečijo nečistoče;

(c)     ustrezna pozornost je namenjena strojem in kakršni koli opremi, ki se uporablja za preprečevanje plevela ali drugih vrst, ki jih je težko razlikovati na ravni semena pri laboratorijskih testih;

(d)     material se seje ali sadi tako, da se zagotovi, da je prisotnost nekarantenskih škodljivih organizmov za Unijo ali njihovih vektorjev, kot so navedeni v izvedbenem aktu, sprejetim v skladu s členom 37(2) Uredbe (EU) št. …/… (Urad za publikacije, prosimo vnesite številko Uredbe o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah) , skladna z določbami navedenega akta.

2.           Gojenje:

(a)     netipične rastline niso prisotne, da se zagotovijo istovetnost in čistoča sorte ter učinkovita pridelava. Kadar to ni možno zaradi značilnosti zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala, pa so prisotne v najmanjši možni meri.

V primeru prisotnosti netipičnih rastlin ali drugih rastlinskih vrst se opravi ustrezno tretiranje in/ali odstranitev, da se zagotovita istovetnost in čistost sorte;

(b)     matične rastline se tretirajo ali izključijo kot vir razmnoževalnega materiala v primeru pozitivnih rezultatov testov ali vizualnih simptomov škodljivih organizmov ali pomanjkljivosti;

(c)     spravilo:

rastlinski razmnoževalni material se spravlja masovno ali kot posamezne rastline, kot je primerno za zagotovitev istovetnosti in čistosti spravljenega materiala;

(d)     vzdrževanje:

rastlinski razmnoževalni material, vključno z matičnimi rastlinami, kadar je primerno, se vzdržuje tako, da se zagotovi istovetnost sorte. Navedeno vzdrževanje temelji na uradnem opisu ali uradno priznanem opisu sorte;

(e)     nekarantenski škodljivi organizmi za Unijo

Rastlinski razmnoževalni material se goji tako, da se zagotovi, da je prisotnost nekarantenskih škodljivih organizmov za Unijo, kot so navedeni v skladu z izvedbenim aktom iz člena 37(2) Uredbe (EU) št. …/… (Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom za rastline), skladna z določbami navedenega akta;

(f)      kadar je primerno, se rastlinski razmnoževalni material goji ločeno od materiala, ki pripada istemu rodu ali vrsti, za hrano ali krmo, da za zagotovi zdravje zadevnega materiala;

(g)     kadar je primerno, se za razmnoževanje rastlinskega razmnoževalnega materiala lahko uporabi tudi mikrorazmnoževanje.

DEL B

Zahteve za kakovost rastlinskega razmnoževalnega materiala iz člena 16(2)

Rastlinski razmnoževalni material izpolnjuje eno ali več od naslednjih zahteve glede kakovosti glede na značilnosti vsakega rodu ali vrste:

(a)          njegova kalivost je minimalna, da se omogoči ustrezno število rastlin na kvadratni meter (m2) po setvi in da se posledično zagotovita pridelek in kakovost pridelave;

(b)          ima največjo možno vsebnost trdih semen, da se omogoči ustrezno število rastlin na kvadratni meter (m2);

(c)          je minimalne čistosti, da se zagotovi najvišja raven istovetnosti sorte;

(d)          ima največjo možno vsebnost vlage, da se zagotovi ohranjanje materiala med predelavo, skladiščenjem in omogočanjem dostopnosti na trgu;

(e)          ima največjo možno vsebnost rastlinskega razmnoževalnega materiala drugih rodov ali vrst, da se zagotovi najnižja prisotnost nezaželenih rastlin v partiji;

(f)           ima minimalno rastno moč, opredeljeno razsežnost in zanj velja posebno razvrščanje za zagotovitev ustreznosti materiala in zadostne homogenosti partije za setev ali saditev;

(g)          v največji možni meri je prisotna zemlja ali tuja snov, da se preprečijo goljufije in tehnične nečistoče;

(h)          nima posebnih pomanjkljivosti in škode, da se zagotovita kakovost in zdravje materiala;

(i)           prisotnost nekarantenskih škodljivih organizmov za Unijo, kot so navedeni v skladu z izvedbenim aktom iz člena 37(2) Uredbe (EU) št. […] o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom, na rastlinskem razmnoževalnem materialu v skladu z določbami navedenega akta.

DEL C

Zahteve za potrjevanje rastlinskega razmnoževalnega materiala iz člena 20(1)

A.           Pogostost in metode inšpekcijskih pregledov na terenu

Pogostost inšpekcijskih pregledov in ustrezne stopnje rasti rastlinskega razmnoževalnega materiala za inšpekcijske preglede zagotovijo učinkovitost opazovanj in inšpekcijskih pregledov.

Metode za inšpekcijske preglede so takšne, da zagotavljajo zanesljivost opazovanj.

Kadar je primerno, se izvajajo vsak vizualni inšpekcijski pregledi matičnih rastlin v najprimernejših letnih časih, da se preveri prisotnost škodljivih organizmov ali njihovih vektorjev.

Matične rastline se vzdržujejo v vseh fazah gojenja pod pogoji, ki omogočajo pridelavo rastlinskega razmnoževalnega materiala in omogočajo preverjanje istovetnosti na podlagi opisa sorte.

Z inšpekcijskimi pregledi se preverja, kadar je to primerno, skladnost s pravili, določenimi v skladu s členom 37(2) Uredbe (EU) št. …/… [Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah] v zvezi s prisotnostjo nekarantenskih škodljivih organizmov na zadevnem rastlinskem razmnoževalnem materialu. Preverijo se kakovost zemlje, substratov, matičnih rastlin in neposrednega okolja, da se prepreči prisotnost škodljivih organizmov ali njihovih vektorjev.

B.           Vzorčenje in testiranje

1.      Metoda vzorčenja izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)     vzorec, ki se odvzame iz partije, ima ustrezno najmanjšo težo za določanje vsebnosti nekaterega plevela, da se zagotovi reprezentativno vzorčenje in ustrezna velikost za analizo materiala za ocenitev, ali so izpolnjene zahteve glede kakovosti;

(b)     intenzivnost vzorčenja, oprema za vzorčenje in metode, ki bodo uporabljene, zagotavljajo odvzem zanesljivih vzorcev za testiranje.

2.      Testiranje se izvede v skladu z metodami, opremo in rastnim substratom, določenim glede na vrsto in na referenčno zbirko za analizo čistoče, da se zagotovi izpolnjevanje zahtev glede kakovosti. Testiranje vključuje, kadar je to primerno, ponovno testiranje kalivosti, da se zagotovi ustrezna kalivosti po določenem obdobju ali mešanje rastlinskega razmnoževalnega materiala.

3.      Z inšpekcijskimi pregledi se preverja, kadar je to primerno, skladnost s pravili, določenimi v skladu s členom 37(2) Uredbe (EU) št. …/… [Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah] v zvezi s prisotnostjo nekarantenskih škodljivih organizmov na zadevnem rastlinskem razmnoževalnem materialu. Preverijo se kakovost zemlje, substratov, matičnih rastlin in neposrednega okolja, da se prepreči prisotnost škodljivih organizmov ali njihovih vektorjev.

DEL D

Elementi za sprejemanje zahtev glede pridelave in kakovosti rastlinskega razmnoževalnega materiala iz člena 16(2) ter glede potrjevanja rastlinskega razmnoževalnega materiala iz člena 20(1)

Zahteve glede pridelave in kakovosti iz delov A in B ter zahteve glede shem potrjevanja iz dela C se določijo glede na enega ali več od naslednjih elementov:

(a)          rodove, vrste, kategorije in podrazčlenitve znotraj kategorije, vključno z množitvami;

(b)          tipe sorte ali rastlinskega razmnoževalnega materiala (heterogen material ali material za nišni trg), vključno z znotrajvrstnimi ali medvrstnimi križanci;

(c)          posebno uporabo rodov, vrst ali tipov zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala;

(d)          tip razmnoževanja.

PRILOGA III

DEL A

Vsebina uradne nalepke in nalepke izvajalca dejavnosti iz člena 21(1)

Uradna nalepka in nalepka izvajalca dejavnosti vključujeta naslednje:

(a)          botanično ime ali, v primeru mešanice, botanična imena zadevnih rastlinskih vrst v latinici;

(b)          domače ime ali, v primeru mešanice, domača imena zadevnih rastlinskih vrst v enem od uradnih jezikov Unije;

(c)          dvočrkovno kodo iz standarda ISO 3166-1 alpha 2[22] za države članice in, kadar je to primerno, ime ali kratico zadevnih pristojnih organov, pri katerih je izvajalec poslovnih dejavnosti registriran;

(d)          številko registracije registriranega izvajalca poslovnih dejavnosti ali, če takšne številke ni, ime in naslov izvajalca dejavnosti;

(e)          številko partije zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala in, kadar je to primerno, sklicevanje na edinstveni nosilec podatkov za sledljivost, kot je črtna koda, hologram ali čip;

(f)           navedba imena sorte ali, v primeru sestavnih delov mešanice, imen sort pri omogočanju dostopnosti na trgu s sklicevanjem na sorte;

(g)          navedba „pravila in standardi EU“;

(h)          sklicevanja na državo pridelave ali, v primeru mešanice, na države pridelave z dvočrkovno kodo iz točke (c);

(i)           sklicevanja na deklarirano število semen, pokončnih korenik ali drugih enot razmnoževalnega materiala ali, kadar je primerno, neto ali bruto težo;

(j)           navedbe v zvezi s kategorijo rastlinskega razmnoževalnega materiala in, kadar je primerno, podrazčlenitev znotraj kategorij;

(k)          sklicevanja na mesec in leto označevanja ali sklicevanja na mesec in leto zadnjega vzorčenja;

(l)           navedbo, kadar je primerno, da rastlinski razmnoževalni material pripada sorti s samo uradno priznanim opisom, in navedbo območja izvora navedene sorte;

(m)         navedbo, kadar je primerno, da je posamezen rastlinski razmnoževalni material klon ali pokončna korenika;

(n)          navedbo, kadar je primerno, da je rastlinski razmnoževalni material sestavljen iz gensko spremenjenih organizmov ali jih vsebuje.

DEL B

Informacije, ki jih je treba vključiti na nalepko za rodove ali vrste, ki niso vrste s seznama v Prilogi I, kot je navedeno v členu 47

Nalepka vsebuje naslednje:

(a)          vrste, označene z botaničnim imenom in v latinici;

(b)          domače ime v enem od uradnih jezikov Unije;

(c)          ime sorte, če je dostopnost vsakega rastlinskega razmnoževalnega materiala na trgu omogočena s sklicevanjem na sorto;

(d)          ime, naslov in številko registracije izvajalca poslovnih dejavnosti;

(e)          referenčno številko partije, ki jo dodeli izvajalec dejavnosti;

(f)           prijavljeno število semen, pokončnih korenik ali drugih enot razmnoževalnega materiala ali, kadar je primerno, neto ali bruto težo;

(g)          navedbo „kakovost EU“;

(h)          datum izdaje nalepke;

(i)           pri uvozu iz tretjih držav navedbo države spravila z dvočrkovno kodo iz točke (h) dela A;

(j)           kraj pridelave;

(k)          kadar je to primerno, navedbo, da posamezen rastlinski razmnoževalni material pripada klonu ali pokončni koreniki, in ime sorte, ki ji navedeni klon ali pokončna korenika lahko pripada;

(l)           kadar se rastlinski razmnoževalni material prideluje in se njegova dostopnost na trgu omogoča skupaj z gozdnim razmnoževalnim materialom, je na posamezni nalepki rastlinskega razmnoževalnega materiala navedeno „ni za gozdarske namene“.

PRILOGA IV

DEL A

Merila za rodove ali vrste z zadovoljivo vrednostjo za pridelavo in/ali uporabo

Zahteve iz člena 58(2) glede zadovoljive vrednosti za pridelavo in/ali uporabo se uporabljajo za rodove in vrste, ki izpolnjujejo eno ali več od naslednjih meril:

(a)          so ključnega pomena za prehransko in krmno varnost;

(b)          so ključnega pomena za predelavo hrane, predelavo krme ali industrijsko predelavo;

(c)          so ključnega pomena za prožno kmetijstvo in kmetijstvo z manjšimi vnosi, vključno z ekološko kmetijsko proizvodnjo.

DEL B

Merila za rodove ali vrste s trajnostno vrednostjo za pridelavo in/ali uporabo

Zahteve iz člena 59(1) glede trajnostne vrednosti za pridelavo in/ali uporabo se uporabljajo za rodove in vrste, ki izpolnjujejo eno ali več od naslednjih meril:

(a)          so zelo dovzetni za škodljive organizme;

(b)          zanje veljajo posebne zahteve glede učinkovitosti virov;

(c)          so dovzetni za prisotnost neželenih snovi;

(d)          so dovzetni za prilagajanje na različne kmetijsko-podnebne pogoje.

PRILOGA V ZAHTEVE ZA ODOBRITEV OSNOVNEGA MATERIALA, NAMENJENEGA ZA PRIDELAVO GOZDNEGA RAZMNOŽEVALNEGA MATERIALA, KI SE POTRDI KOT MATERIAL „ZNANEGA IZVORA“

1.           Osnovni material je skupina semenjakov ali sestoj na enem samem provenienčnem območju. Formalni inšpekcijski pregled je treba opraviti, kadar je material namenjen za posebne gozdarske namene.

2.           Zadevni izvajalec poslovnih dejavnosti mora pristojnemu organu sporočiti provenienčno območje ter lokacijo in nadmorsko višino ali višinski razpon za kraje, kjer se razmnoževalni material pobira. Navesti je treba, ali je osnovni material:

(a)     avtohton ali neavtohton ali neznanega izvora, ali

(b)     indigen ali neindigen ali neznanega izvora. Če gre za neavtohtoni ali neindigeni osnovni material, je treba navesti izvor, če je znan.

PRILOGA VI ZAHTEVE ZA ODOBRITEV OSNOVNEGA MATERIALA, NAMENJENEGA ZA PRIDELAVO GOZDNEGA RAZMNOŽEVALNEGA MATERIALA, KI SE POTRDI KOT „IZBRAN“ MATERIAL

Splošno: Sestoj bo ocenjen glede na navedeni specifični namen razmnoževalnega materiala, zahteve od 1 do 9 pa bodo upoštevane glede na specifični namen. Merila za izbor gozdnega razmnoževalnega materiala in namen navedenega materiala se navedejo v nacionalnem registru.

1.           Izvor: S kronološkimi dokazi ali z drugimi ustreznimi sredstvi je treba ugotoviti, ali je sestoj avtohton/indigen, neavtohton/neindigen ali neznanega izvora, za neavtohtoni/neindigeni osnovni material pa je treba navesti izvor, če je znan.

2.           Izolacija: Sestoji morajo biti dovolj oddaljeni od sestojev slabe kakovosti, vključno z neavtohtonimi/neindigenimi sestoji ali sestoji neznanega izvora enake vrste, ali od sestojev sorodnih vrst ali sort, ki lahko z zadevnimi vrstami tvorijo križance.

3.           Najmanjša učinkovita velikost populacije: Sestoje mora sestavljati ena ali več skupin dreves, ki so dobro razporejena in dovolj številčna, da se zagotovi ustrezno medsebojno opraševanje. V izogib neugodnim učinkom žlahtnjenja sorodnih rastlin naj izbrane sestoje sestavlja dovolj na gosto posajenih posameznih dreves na danem območju.

4.           Starost in razvoj: V sestojih morajo biti drevesa take starosti ali stopnje razvoja, da se lahko nedvoumno upoštevajo merila za selekcijo.

5.           Izenačenost: Sestoji morajo kazati normalno stopnjo individualne variabilnosti morfoloških znakov. Po potrebi se drevesa slabše kakovosti odstranijo.

6.           Prilagodljivost: Prilagoditev ekološkim pogojem, ki prevladujejo na provenienčnem območju, mora biti jasno razvidna.

7.           Pridelava velikih količin: Za odobritev izbranih sestojev mora biti pridelava velikih količin lesa praviloma večja od sprejetega povprečja v podobnih ekoloških razmerah in pogojih gospodarjenja.

8.           Kakovost lesa: Upošteva se kakovost lesa.

9.           Oblika ali način rasti: Drevesa v sestojih morajo kazati posebno dobre morfološke znake, vključno z ravnostjo in simetričnostjo debla, ustrezno oblikovano krošnjo, tanko vejnatostjo in ustreznim naravnim odmiranjem vej. Poleg tega naj bo majhen tudi delež rogovilastih dreves in dreves s spiralno zavitim deblom.

PRILOGA VII ZAHTEVE ZA ODOBRITEV OSNOVNEGA MATERIALA, NAMENJENEGA ZA PRIDELAVO GOZDNEGA RAZMNOŽEVALNEGA MATERIALA, KI SE POTRDI KOT „KVALIFICIRAN“ MATERIAL

1.           Semenske plantaže

(a)     tip, namen, načrt križanja in terenska razporeditev, sestavni deli, izoliranost in lokacija ter katere koli spremembe le-teh mora odobriti pristojni organ in morajo biti registrirani pri njem;

(b)     kloni ali družine, ki sestavljajo semensko plantažo, se izberejo zaradi svojih izrednih znakov s posebnim poudarkom na zahtevah 4, 6, 7, 8, 9 in 10 iz Priloge III;

(c)     kloni ali družine, ki sestavljajo semensko plantažo, se posadijo ali so bili posajeni skladno z načrtom, ki ga odobri pristojni organ, in se vzpostavijo tako, da se lahko opredeli istovetnost vsakega sestavnega dela;

(d)     redčenje, opravljeno na semenskih plantažah, se opiše skupaj z izbirnimi merili, ki se uporabijo za tako redčenje, in registrira pri pristojnem organu;

(e)     semenske plantaže se upravljajo in seme se spravlja tako, da se dosežejo nameni semenskih plantaž. Pri semenski plantaži za pridelavo umetnega križanca je treba delež križancev v razmnoževalnem materialu opredeliti s preveritvenim testom.

2.           Starši družin

(a)     starši se izberejo zaradi svojih izrednih znakov in v skladu z zahtevami 4, 6, 7, 8, 9 in 10 iz Priloge III ali zaradi svoje sposobnosti združevanja;

(b)     namen, načrt križanja in sistem opraševanja, sestavne dele, izoliranost in lokacijo ter katere koli pomembne spremembe le-teh mora odobriti pristojni organ in morajo biti registrirani pri njem;

(c)     identiteto, število in delež staršev v mešanici mora odobriti pristojni organ in morajo biti registrirani pri njem;

(d)     pri starših za pridelavo umetnega križanca je treba delež križancev v razmnoževalnem materialu ugotoviti s preveritvenim testom.

3.           Kloni

(a)     istovetnost klonov se ugotavlja glede na razločevalne znake, ki jih odobri pristojni organ in so registrirani pri njem;

(b)     vrednost posameznih klonov se oceni na podlagi izkušenj ali dokaže z dovolj dolgim poskušanjem;

(c)     orteti, ki se uporabijo za pridelavo klonov, se izberejo zaradi svojih izjemnih znakov in v skladu z zahtevami 4, 6, 7, 8, 9 in 10 iz Priloge III.

4.           Mešanice klonov

(a)     mešanica klonov izpolnjuje zahteve iz točk 3(a), 3(b) in 3(c);

(b)     identiteto, število in delež sestavnih klonov mešanice ter metodo izbire in osnovno kolekcijo mora odobriti pristojni organ in morajo biti registrirani pri njem. Vsaka mešanica mora biti dovolj gensko raznovrstna.

PRILOGA VIII ZAHTEVE ZA ODOBRITEV OSNOVNEGA MATERIALA, NAMENJENEGA ZA PRIDELAVO GOZDNEGA RAZMNOŽEVALNEGA MATERIALA, KI SE POTRDI KOT „TESTIRAN“ MATERIAL

1.           Zahteve za vse teste

(a)     Splošno

Osnovni material mora izpolnjevati veljavne zahteve iz Priloge V ali VI.

Testi za odobritev osnovnega materiala se pripravijo, zasnujejo in izvedejo, njihovi rezultati pa se interpretirajo v skladu z mednarodno priznanimi postopki. Pri primerjalnih testih je treba gozdni razmnoževalni material, ki se testira, primerjati z enim ali po možnosti več odobrenimi ali vnaprej izbranimi standardi.

(b)     Znaki, ki jih je treba pregledati

(i)      teste je treba načrtovati tako, da se ocenijo določeni znaki, te pa je treba navesti za vsak test;

(ii)      poudari se zlasti prilagojenost, rast ter pomembnejši biotski in abiotski dejavniki. Tudi drugi znaki, ki se štejejo za pomembne glede na predvideni specifični namen, se ocenijo glede na ekološke razmere območja, v katerem se izvaja test.

(c)     Dokumentacija

Evidence morajo vključevati opis krajev testiranja, vključno z lokacijo, podnebjem, tlemi, preteklo rabo, nastankom, upravljanjem in morebitnimi poškodbami zaradi abiotskih/biotskih dejavnikov, ter morajo biti na razpolago pristojnemu organu. Starost materiala in rezultate ob oceni mora evidentirati pristojni organ.

(d)     Vzpostavitev testov

(i)      vsak vzorec razmnoževalnega materiala se vzgoji, posadi in se upravlja na enak način, kolikor je to možno glede na tipe rastlinskega materiala;

(ii)      vsak poskus mora biti izveden po veljavnem statističnem načelu z zadovoljivim številom dreves, da se lahko ocenijo posamezne značilnosti vsakega sestavnega dela v poskusu.

(e)     Analiza in veljavnost rezultatov

(i)      podatke iz poskusov je treba analizirati po mednarodno priznanih statističnih metodah, rezultate pa predstaviti za vsak pregledan znak;

(ii)      metodologija, uporabljena za test, in podrobnosti pridobljenih rezultatov so na voljo brezplačno;

(iii)     potrebna je tudi izjava o predlaganem območju za morebitno prilagoditev v državi, v kateri se je izvedel test, in o značilnostih, ki lahko omejujejo njegovo uporabnost;

(iv)     če se med testom dokaže, da razmnoževalni material nima vsaj značilnosti osnovnega materiala, se tak razmnoževalni material izloči.

2.           Zahteve za gensko ocenjevanje sestavnih delov osnovnega materiala

(a)     Opravi se lahko gensko ocenjevanje sestavnih delov naslednjega osnovnega materiala: semenskih plantaž, staršev družin, klonov in mešanice klonov.

(b)     Dokumentacija

Za odobritev osnovnega materiala se zahteva naslednja dodatna dokumentacija:

(i)      istovetnost, izvor in poreklo ocenjenih sestavnih delov;

(ii)      načrt križanja, uporabljen za pridelavo razmnoževalnega materiala, uporabljenega v ocenitvenih testih.

(c)     Testni postopki

Izpolnjene morajo biti naslednje zahteve:

(i)      gensko vrednost vsakega sestavnega dela je treba oceniti na dveh ali več krajih testiranja, od katerih mora biti vsaj eden v okolju, ki ustreza predvideni uporabi razmnoževalnega materiala;

(ii)      ocenjena nadpovprečnost razmnoževalnega materiala, namenjenega za trženje, se izračuna na podlagi teh genskih vrednosti in posebnega načrta križanja;

(iii)     ocenjevalne teste in genske izračune mora odobriti pristojni organ.

(d)     Interpretacija

(i)      ocenjena nadpovprečnost razmnoževalnega materiala se izračuna glede na referenčno populacijo za enega ali več znakov;

(ii)      za kateri koli pomemben znak razmnoževalnega materiala se navede, ali je njegova genska vrednost slabša od referenčne populacije.

3.           Zahteve za primerjalno testiranje razmnoževalnega materiala

(a)     Vzorčenje razmnoževalnega materiala

(i)      vzorec razmnoževalnega materiala za primerjalno testiranje mora biti dejansko reprezentativen za razmnoževalni material, pridobljen iz osnovnega materiala, ki se odobri;

(ii)      generativno pridobljen razmnoževalni material za primerjalno testiranje:

je spravljen v letih obilnega cvetenja ter obroditve/semenenja; lahko se uporabi umetno opraševanje,

se lahko spravi na način, ki zagotavlja reprezentativnost dobljenih vzorcev.

(b)     Standardi

(i)      kakovost standardov, uporabljenih za primerjanje pri testiranju, je po možnosti dovolj dolgo znana v območju, kjer se opravlja testiranje. Standardi predstavljajo material, ki se je v gozdarstvu izkazal za uporabnega v času, ko se testi začnejo, in v ekoloških razmerah, ki se predlagajo za potrjevanje materiala. Če je mogoče, prihajajo iz sestojev, ki so izbrani po merilih iz Priloge III ali iz osnovnega materiala, uradno odobrenega za pridelavo testiranega materiala;

(ii)      za primerjalno testiranje umetnih križancev morata biti obe vrsti staršev, če je mogoče, vključeni med standarde;

(iii)     če je le mogoče, se uporabi več standardov. Če je potrebno in upravičeno, se standardi lahko nadomestijo z najustreznejšim testiranim materialom ali srednjo vrednostjo sestavnih delov testa;

(iv)     isti standardi se bodo uporabili v vseh testih v čim bolj raznolikih krajevnih razmerah.

(c)     Interpretacija

(i)      za vsaj en pomemben znak mora biti dokazana statistično pomembna nadpovprečnost v primerjavi s standardi;

(ii)      navede se vsak ekonomski ali okoljsko pomemben znak, ki izkazuje znatno slabše rezultate kot standardi, njihove učinke pa je treba izravnati z ugodnimi znaki.

4.           Pogojna odobritev

Predhodna ocena zgodnjih poskusov je lahko podlaga za pogojno odobritev. Trditve o nadpovprečnosti na podlagi zgodnje ocene je treba ponovno pregledati najmanj vsakih deset let.

5.           Zgodnji testi

Teste v drevesnicah, rastlinjakih in laboratorijih lahko pristojni organ sprejme za pogojno ali dokončno odobritev, če se lahko dokaže, da obstaja tesna povezava med izmerjeno značilnostjo in znaki, ki bi se običajno ocenjevali s testi v gozdu. Ostali znaki, ki se testirajo, morajo izpolnjevati zahteve iz odstavka 3.

PRILOGA IX SEZNAM DREVESNIH VRST IN UMETNIH KRIŽANCEV

Abies alba Mill.

Abies cephalonica Loud.

Abies grandis Lindl.

Abies pinsapo Boiss.

Acer platanoides L.

Acer pseudoplatanus L.

Alnus glutinosa Gaertn.

Alnus incana Moench.

Betula pendula Roth.

Betula pubescens Ehrh.

Carpinus betulus L.

Castanea sativa Mill.

Cedrus atlantica Carr.

Cedrus libani A. Richard

Fagus sylvatica L.

Fraxinus angustifolia Vahl.

Fraxinus excelsior L.

Larix decidua Mill.

Larix x eurolepis Henry

Larix kaempferi Carr.

Larix sibirica Ledeb.

Picea abies Karst.

Picea sitchensis Carr.

Pinus brutia Ten.

Pinus canariensis C. Smith

Pinus cembra L.

Pinus contorta Loud.

Pinus halepensis Mill.

Pinus leucodermis Antoine

Pinus nigra Arnold

Pinus pinaster Ait.

Pinus pinea L.

Pinus radiata D. Don

Pinus sylvestris L.

Populus spp. in umetni križanci med navedenimi vrstami

Prunus avium L.

Pseudotsuga menziesii Franco

Quercus cerris L.

Quercus ilex L.

Quercus petraea Liebl.

Quercus pubescens Willd.

Quercus robur L.

Quercus rubra L.

Quercus suber L.

Robinia pseudoacacia L.

Tilia cordata Mill.

Tilia platyphyllos Scop.

PRILOGA X KATEGORIJE, V OKVIRU KATERIH SE LAHKO OMOGOČI DOSTOPNOST RAZMNOŽEVALNEGA MATERIALA IZ RAZLIČNIH TIPOV OSNOVNEGA MATERIALA NA TRGU

Tip osnovnega materiala || Kategorija gozdnega razmnoževalnega materiala (Barva nalepke, če se uporabljajo barvne nalepke ali dokumenti)

Znanega izvora (rumena) || Izbran (zelena) || Kvalificiran (roza) || Testiran (modra)

Skupina semenjakov || x || || ||

Sestoj || x || x || || x

Semenska plantaža || || || x || x

Starši družin || || || x || x

Klon || || || x || x

Mešanica klonov || || || x || x

PRILOGA XI

DEL A Zahteve, ki jih morajo izpolnjevati partije plodov in semen vrst iz Priloge IX

1.           Partije plodov in semen vrst iz Priloge IX se ne smejo tržiti, razen če je minimalna stopnja čistosti partije plodov ali semen 99 %.

2.           Ne glede na določbe odstavka 1 se pri zelo sorodnih vrstah iz Priloge IX, razen umetnih križancev, navede čistost partije plodov ali semen vrste, če je manjša od 99 %.

DEL B Zahteve, ki jih morajo izpolnjevati deli rastlin vrst in umetnih križancev iz Priloge IX

Deli rastlin vrst in umetnih križancev iz Priloge IX so ustrezne tržne kakovosti. Ustrezna tržna kakovost se določi glede na splošne značilnosti, zdravje in ustrezno velikost. Pri vrstah iz rodu Populus spp. se lahko navede, da so izpolnjene dodatne zahteve iz dela C.

DEL C Zahteve za zunanje kakovostne standarde za vrste iz rodu Populus spp., ki se razmnožujejo s stebelnimi potaknjenci ali sadikami

1.           Stebelni potaknjenci

a.       Za stebelne potaknjence se ne šteje, da so ustrezne tržne kakovosti v smislu dela B, če obstaja katera koli od naslednjih pomanjkljivosti:

(i)      njihov les je star več kot dve leti;

(ii)      imajo manj kot dva dobro oblikovana popka;

(iii)     poškodovani so zaradi nekroz,

(iv)     kažejo znake izsušitve, pregretosti, plesnivosti ali gnilobe.

b.      Minimalne dimenzije za stebelne potaknjence

–          najmanjša dolžina: 20 cm, ||

–          najmanjši zgornji premer: || razred ES 1: 8 mm razred ES 2: 10 mm

2.           Sadike

a.       Za sadike se ne šteje, da so ustrezne tržne kakovosti, če obstaja katera koli od naslednjih pomanjkljivosti:

(i)      njihov les je star več kot tri leta,

(ii)      imajo manj kot pet dobro oblikovanih popkov,

(iii)     poškodovane so zaradi nekroz,

(iv)     kažejo znake izsušitve, pregretosti, plesnivosti ali gnilobe,

(v)     imajo poškodbe, ki niso posledica obrezovanja,

(vi)     imajo razvitih več stebel,

(vii)    njihovo steblo je preveč ukrivljeno.

b.      Velikostni razredi za sadike

Razred || Najmanjši premer sredi dolžine (mm) || Najmanjša višina (m)

Nesredozemska območja || ||

N1 || 6 || 1,50

N2 || 15 || 3,00

Sredozemska območja || ||

S1 || 25 || 3,00

S2 || 30 || 4,00

DEL D Zahteve, ki jih mora izpolnjevati sadilni material vrst in umetnih križancev iz Priloge IX

Sadilni material je ustrezne tržne kakovosti. Ustrezna tržna kakovost se določi glede na splošne značilnosti, zdravje, vitalnost in fiziološko kakovost.

DEL E Zahteve, ki jih mora izpolnjevati sadilni material, ki se trži za končnega uporabnika na območjih s sredozemskim podnebjem

Sadilni material se ne sme tržiti, razen če je 95 % vsake partije ustrezne tržne kakovosti.

1.           Sadilni material nima ustrezne tržne kakovosti, če ima katero koli od naslednjih pomanjkljivosti:

(a)     poškodbe, razen vreznin od obrezovanja ali poškodb, nastalih pri ruvanju;

(b)     premalo popkov, sposobnih za razvoj v glavni poganjek;

(c)     več stebel;

(d)     deformiran koreninski sistem;

(e)     znaki izsušitve, pregretosti, plesni ali gnilobe;

(f)      neenakomerna rast.

2.           Velikost rastlin

Vrste || Najvišja starost (leta) || Najmanjša višina (cm) || Največja višina (cm) || Minimalni premer koreninskega vratu (mm)

|| || || ||

Pinus halepensis || 1 || 8 || 25 || 2

|| 2 || 12 || 40 || 3

|| || || ||

Pinus leucodermis || 1 || 8 || 25 || 2

|| 2 || 10 || 35 || 3

|| || || ||

Pinus nigra || 1 || 8 || 15 || 2

|| 2 || 10 || 20 || 3

|| || || ||

Pinus pinaster || 1 || 7 || 30 || 2

|| 2 || 15 || 45 || 3

|| || || ||

Pinus pinea || 1 || 10 || 30 || 3

|| 2 || 15 || 40 || 4

|| || || ||

Quercus ilex || 1 || 8 || 30 || 2

|| 2 || 15 || 50 || 3

|| || || ||

Quercus suber || 1 || 13 || 60 || 3

3.           Velikost kontejnerja, kadar se uporablja

Vrste || Najmanjša prostornina kontejnerja (cm³)

Pinus pinaster Druge vrste || 120 200

PRILOGA XII

DEL A Informacije, ki se vključijo v glavno spričevalo za ugotavljanje istovetnosti razmnoževalnega materiala, pridobljenega iz skupin semenjakov in sestojev

1.           Naslov z besedilom „Izdano v skladu z Uredbo EU (št.) …/… [Urad za publikacije, prosimo vstavite številko te uredbe]“

2.           Država članica

3.           Številka spričevala in koda države članice

4.           Naslednja navedba: „Certificirano je, da je spodaj opisani gozdni razmnoževalni material pridelan: (a) v skladu z Uredbo EU (št.) …/… [Urad za publikacije, prosimo vstavite številko te uredbe]; (b) v okviru prehodnih ureditev.“

5.           Botanično ime

6.           Narava gozdnega razmnoževalnega materiala (semenski material, deli rastlin ali sadilni material)

7.           Kategorija gozdnega razmnoževalnega materiala (znanega izvora, izbran ali testiran)

8.           Tip osnovnega materiala (skupina semenjakov ali sestoj)

9.           Namen

10.         Sklicevanje na nacionalni register ali istovetnost osnovnega materiala v nacionalnem registru

11.         Navedba „avtohton“, „neavtohton“, „indigen“, „neindigen“ ali „neznanega izvora“

12.         Izvor osnovnega materiala (za neavtohton/neindigen material, če je znan)

13.         Države članice in provenienčno območje osnovnega materiala

14.         Nadmorska višina ali višinski razpon lokacije osnovnega materiala

15.         Leto, v katerem so semena dozorela

16.         Količina gozdnega razmnoževalnega materiala

17.         Navedba, ali je material, na katerega se nanaša to spričevalo, rezultat podrazčlenitve večje partije, ki je zajeta v prejšnjega spričevalu Unije, in, kadar je primerno, navedba številke prejšnjega spričevala ali količine v začetni partiji

18.         Časovno obdobje v drevesnici

19.         Navedba, ali je bil material, pridobljen iz semena, naknadno pridobljen z vegetativnim razmnoževanjem

20.         Druge pomembne informacije

21.         Ime in naslov izvajalca poslovnih dejavnosti

22.         Ime in naslov pristojnega organa

23.         Žig pristojnega organa in datum

DEL B Informacije, ki se vključijo v glavno spričevalo za ugotavljanje istovetnosti razmnoževalnega materiala, pridobljenega iz semenskih plantaž ali staršev družin

1.           Naslov z besedilom „Izdano v skladu z Uredbo EU (št.) …/… [Urad za publikacije, prosimo vstavite številko te uredbe]“

2.           Država članica

3.           Številka spričevala in koda države članice

4.           Naslednja navedba: „Certificirano je, da je spodaj opisani gozdni razmnoževalni material: (a) pridelan v skladu z Uredbo EU (št.) …/… [Urad za publikacije, prosimo vstavite številko te uredbe]; (b) v okviru prehodnih ureditev.“

5.           Botanično ime

6.           Narava osnovnega materiala (kot je navedena v katalogu)

7.           Narava gozdnega razmnoževalnega materiala (semenski material, deli rastlin ali sadilni material)

8.           Kategorija gozdnega razmnoževalnega materiala (kvalificiran ali testiran)

9.           Tip osnovnega materiala (semenska plantaža ali starši družin)

10.         Namen

11.         Sklicevanje na nacionalni register ali istovetnost osnovnega materiala v nacionalnem registru

12.         Kadar je primerno, navedba „avtohton“, „neavtohton“, „indigen“, „neindigen“ ali „neznanega izvora“

13.         Izvor osnovnega materiala (za neavtohton/neindigen material, če je znan)

14.         Država članica in provenienčno območje ali lokacija osnovnega materiala

15.         Navedba, ali je seme pridobljeno s prostim opraševanjem, dodatnim opraševanjem ali nadzorovanim opraševanjem

16.         Leto, v katerem je seme dozorelo

17.         Količina gozdnega razmnoževalnega materiala

18.         Navedba, ali je material, na katerega se nanaša spričevalo, rezultat podrazčlenitve večje partije, ki je zajeta v prejšnjem spričevalu Unije (s sklicevanjem na številko prejšnjega spričevala in količino v začetni partiji)

19.         Časovno obdobje v drevesnici

20.         Število predstavljenih sestavnih delov, vključno z navedbo družin in klonov

21.         Nadmorska višina ali višinski razpon lokacije osnovnega materiala

22.         Navedba, ali so bile med pridelavo osnovnega materiala uporabljene genske spremembe

23.         Za gozdni razmnoževalni material, pridobljen iz staršev družin, navedba o načrtu križanja in odstotkovna sestava sestavnih družin

24.         Navedba, ali je bil material, pridobljen iz semena, naknadno pridobljen z vegetativnim razmnoževanjem, vključno z navedbo metode razmnoževanja in števila ciklov razmnoževanja

25.         Navedba „druge pomembne informacije“

26.         Ime in naslov izvajalca poslovnih dejavnosti

27.         Ime in naslov pristojnega organa

28.         Žig pristojnega organa in datum

29.         Ime in podpis odgovorne osebe

DEL C Informacije, ki se vključijo v glavno spričevalo za ugotavljanje istovetnosti razmnoževalnega materiala, pridobljenega iz klonov in mešanic klonov

1.           Naslov z besedilom „Izdano v skladu z Uredbo EU (št.) …/… [Urad za publikacije, prosimo vstavite številko te uredbe]“

2.           Država članica

3.           Številka spričevala in koda države članice

4.           Naslednja navedba: „Certificirano je, da je spodaj opisani gozdni razmnoževalni material: (a) pridelan v skladu z Uredbo EU (št.) …/… [Urad za publikacije, prosimo vstavite številko te uredbe]; (b) v okviru prehodnih ureditev.“

5.           Botanično ime

6.           Ime klona ali mešanice klona

7.           Narava gozdnega razmnoževalnega materiala (deli rastlin ali sadilni material)

8.           Kategorija gozdnega razmnoževalnega materiala (kvalificiran ali testiran)

9.           Tip osnovnega materiala (kloni ali mešanice klonov)

10.         Namen

11.         Sklicevanje na nacionalni register ali istovetnost osnovnega materiala v nacionalnem registru

12.         Kadar je primerno, navedba „avtohton“, „neavtohton“, „indigen“, „neindigen“ ali „neznanega izvora“

13.         Izvor osnovnega materiala (za neavtohton/neindigen material, če je znan)

14.         Država članica in provenienčno območje ali lokacija osnovnega materiala

15.         Navedba, ali je seme pridobljeno s prostim opraševanjem, dodatnim opraševanjem ali nadzorovanim opraševanjem

16.         Leto, v katerem so semena dozorela

17.         Količina gozdnega razmnoževalnega materiala

18.         Navedba, ali je material, na katerega se nanaša to spričevalo, rezultat podrazčlenitve večje partije, ki je zajeta v prejšnjega spričevalu Unije, in, kadar je primerno, navedba številke prejšnjega spričevala ali količine v začetni partiji

19.         Časovno obdobje v drevesnici

20.         Nadmorska višina ali višinski razpon lokacije osnovnega materiala

21.         Navedba, ali so bile med pridelavo osnovnega materiala uporabljene genske spremembe

22.         Kadar je gozdni razmnoževalni material pridobljen iz staršev družin, navedba o načrtu križanja in odstotkovna sestava sestavnih družin

23.         Navedba, ali je bil material, pridobljen iz semena, naknadno pridobljen z vegetativnim razmnoževanjem

24.         Navedba „Druge pomembne informacije“

25.         Ime in naslov izvajalca poslovnih dejavnosti

26.         Ime in naslov pristojnega organa

27.         Žig pristojnega organa in datum

PRILOGA XIII RAZVELJAVLJENI AKTI IZ ČLENA 144

1.           Direktiva 66/401/EGS

2.           Direktiva 66/402/EGS

3.           Direktiva 68/193/EGS

4.           Direktiva 98/56/ES

5.           Direktiva 1999/105/ES

6.           Direktiva 2002/53/ES

7.           Direktiva 2002/54/ES

8.           Direktiva 2002/55/ES

9.           Direktiva 2002/56/ES

10.         Direktiva 2002/57/ES

11.         Direktiva 2008/72/ES

12.         Direktiva 2008/90/ES

PRILOGA XIV KORELACIJSKE TABELE

1.           Direktiva Sveta 66/401/EGS

Direktiva Sveta 66/401/EGS || Ta uredba || Uredba (EU) št. …/… (Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o uradnem nadzoru) || Uredba (EU) št. …/… (Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah)

Člen 1 Člen 1a Člen 2(1), točka A Člen 2(1), točke B, C, D, E Člen 2(1), točki F, G Člen 2(1a) Člen 2(1b) Člen 2(1d) Člen 2(2) Člen 2(3), (4) Člen 3(1) Člen 3(1a) Člen 3(2) Člen 3(3) Člen 3(4) Člen 3a člen 4(a) Člen 4(b) Člen 4a(1), prvi pododstavek Člen 4a(1), drugi pododstavek Člen 4a(2) Člen 4a(3) Člen 5 Člen 5a Člen 6 Člen 7 Člen 8(1) Člen 8(2) Člen 9 Člen 10 Člen 10a Člen 10b Člen 10c Člen 10d Člen 11 Člen 11a Člen 12 Člen 13 Člen 13a Člen 14(1) Člen 14(1a) Člen 14a Člen 15 Člen 16 Člen 17 Člen 18 Člen 19(1) Člen 19(2) Člen 20 Člen 21 Člen 21a Člen 22 Člen 23 Člen 23a Člen 24 || Člen 1 Člen 3, člen 2 Člen 11(1), (2) Člen 16(2), člen 20(2) Člen 18(5) Člen 11(3) ─ ─ ─ Člen 20(2), člen 24 Člen 12(1) ─ Člen 12(2) Člen 12(3) Člen 16(3) Člen 12(1) Člen 38 Člen 39 Člen 2 Člen 4 ─ ─ Člen 40 Člen 20(2) Člen 75 Člen 20(2), člen 24 Člen 17(1) Člen 17(4), člen 18(5) Člen 18 Člen 19, Člen 21(1) Člen 18(5) Člen 18(5) Člen 18(5) Člen 18(4) Člen 19(4), (5) Člen 21(1) Člen 21(6) Člen 32, člen 33 Člen 42 Člen 4 Člen 40 Člen 20(2), člen 21 Člen 38 Člen 44 Člen 35, člen 37 Člen 46 ─ ─ ─ Člen 141 Člen 16(2) Člen 16(2), člen 20(2) Člen 12(4), točka (a) Člen 145(1), (2) ─ ─ || ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ Člen 8 ─ Člen 93 ─ ─ ─ ─ ─ ─ || ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─

2.           Direktiva Sveta 66/402/EGS

Direktiva Sveta 66/402/EGS || Ta uredba || Uredba (EU) št. …/… (Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o uradnem nadzoru) || Uredba (EU) št. …/… (Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah)

Člen 1 Člen 1a Člen 2(1), točka A Člen 2(1), točka B Člen 2(1), točke C, Ca, D, E, F, G, H Člen 2(1a) Člen 2(1b) Člen 2(1c) Člen 2(1e) Člen 2(2) Člen 2(3), (4) Člen 3(1) Člen 3(2) Člen 3(3) Člen 3a Člen 4(1), prvi pododstavek (a) Člen 4(1), prvi pododstavek (b) Člen 4(1), drugi pododstavek Člen 4(4) Člen 4a(1), prvi pododstavek Člen 4a(1), drugi pododstavek Člen 4a(2) Člen 4a(3) Člen 5 Člen 5a Člen 6 Člen 7 Člen 8(1) Člen 8(2) Člen 9 Člen 10 Člen 10a Člen 11 Člen 11a Člen 12 Člen 13 Člen 13a Člen 14(1) Člen 14(1a) Člen 14a Člen 15 Člen 16 Člen 17 Člen 18 Člen 19(1) Člen 19(2) Člen 20 Člen 21 Člen 21a, člen 21b Člen 22 Člen 22a Člen 23 Člen 23a Člen 24 || Člen 1 Člen 3, člen 2 Člen 11(1), (2) Člen 10(1) Člen 16(2), člen 20(2) Člen 11(3) Člen 16(2), člen 20(2) ─ ─ Člen 16(2), člen 20(2) Člen 20(2), člen 24 Člen 12(1), (2) Člen 16(2) Člen 20(2) Člen 12(1) Člen 38 Člen 39 Člen 39 Člen 2 Člen 4 ─ ─ Člen 40 Člen 20(2) Člen 75 Člen 20(2), člen 24 Člen 17(1) Člen 17(4), člen 18(5) Člen 18 Člen 19, člen 21(1) Člen 18(5) Člen 19(4), (5) Člen 21(1) Člen 21(6) Člen 32, člen 33 Člen 42 Člen 4 Člen 40 Člen 20(2), člen 21 Člen 38 Člen 44 Člen 35, člen 37 Člen 46 ─ ─ ─ Člen 141 Člen 16(2), člen 20(2) Člen 12(4), točka (a) Člen 57 Člen 145(1), (2) ─ ─ || ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ Člen 20(c) ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ Člen 8 ─ Člen 93 ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ || ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─

3.           Direktiva Sveta 68/193/EGS

Direktiva Sveta 68/193/EGS || Ta uredba || Uredba (EU) št. …/… (Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o uradnem nadzoru) || Uredba (EU) št. …/… (Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah)

Člen 1 Člen 2(1) Člen 2(2) Člen 3(1) Člen 3(2) Člen 3(3), prvi pododstavek, točki (a) in (b) ter drugi pododstavek Člen 3(3), prvi pododstavek, točka (c) Člen 3(3), tretji pododstavek Člen 3(4) Člen 3(5) Člen 4 Člen 5(1) Člen 5(2) Člen 5(3) Člen 5a Člen 5b(1) Člen 5b(2) Člen 5b(3) Člen 5ba Člen 5c Člen 5d(1), (2) Člen 5d(3) Člen 5e(1) Člen 5e(2), prvi stavek Člen 5e(2), drugi stavek Člen 5f Člen 5g Člen 7 Člen 8(1) Člen 8(2) Člen 9 Člen 10(1) Člen 10(2) Člen 10(3) Člen 10(4) Člen 10(5) Člen 10(6) Člen 10a Člen 11(1) Člen 11(2) Člen 12 Člen 12a Člen 13 Člen 14 Člen 14a Člen 15(1) Člen 15(2) Člen 16 Člen 16a Člen 16b Člen 17 Člen 17a Člen 18 Člen 18a Člen 18b Člen 19 Člen 20 || Člen 1 Člen 3 ─ Člen 12(1), (2) ─ Člen 12(1), (2) Člen 12(4), točka (a) Člen 4 Člen 16(2) Člen 12(1), (2) Člen 40 Člen 51 Člen 14(1) Člen 15(1), člen 51 Člen 56(2), točka (a) Člen 60 Člen 61 Člen 62 Člen 4, člen 56(1), točka (b) Člen 4 Člen 71, člen 74 Člen 64(2) Člen 85(1) Člen 103(3) Člen 52 Člen 53(1), točka (h) Člen 86 Člen 17(1) Člen 18(1), (2), (3), (4) Člen 18(5) Člen 18 Člen 19(1), člen 22 Člen 17(2), člen 29(2) ─ Člen 21(4) ─ ─ Člen 21(1) ─ Člen 45 Člen 4 Člen 4 Člen 38 Člen 35, člen 36 Člen 42 Člen 46 Člen 44 ─ ─ ─ Člen 141 ─ ─ ─ ─ ─ Člen 145 || ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ Člen 8 ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ Člen 93 ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ || ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─

4.           Direktiva Sveta 98/56/ES

Direktiva Sveta 98/56/ES || Ta uredba || Uredba (EU) št. …/… (Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o uradnem nadzoru) || Uredba (EU) št. …/… (Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah)

Člen 1(1) Člen 1(2), (3) Člen 2 Člen 3 Člen 4 Člen 5(1) Člen 5(2) Člen 5(3), (4) Člen 5(5) Člen 6 Člen 7(1) Člen 7(2) Člen 7(3) Člen 7(4) Člen 8(1) Člen 8(2), (3) Člen 8(4) Člen 9(1) Člen 9(2) Člen 9(3) Člen 9(4) Člen 10 Člen 11(1) Člen 11(2) Člen 11(3) Člen 11(4) Člen 12 Člen 13 Člen 14 Člen 15 Člen 16 Člen 17 Člen 18 Člen 19 Člen 20 Člen 21 || Člen 1 Člen 2 Člen 3 Člen 6 Člen 4 Člen 16(2), člen 48(1) Člen 64(1) Člen 16(2) ─ Člen 5 Člen 7 ─ Člen 8 ─ Člen 17, člen 48(2) Člen 19(4), člen 49 ─ Člen 50 Člen 50(2), člen 64(4) ─ ─ Člen 35, člen 37 Člen 44 Člen 43 ─ ─ ─ ─ ─ Člen 4 ─ Člen 141 Člen 141 ─ ─ Člen 145 || ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ Člen 8 Člen 64(1) Člen 93 ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ || ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ Člen 9 ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─

5.           Direktiva Sveta 1999/105/ES

Direktiva Sveta 1999/105/ES || Ta uredba || Uredba (EU) št. …/… (Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o uradnem nadzoru) || Uredba (EU) št. …/… (Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah)

Člen 1 Člen 2 Člen 3(1) Člen 3(2) Člen 3(3), prvi pododstavek Člen 3(3), drugi pododstavek Člen 3(4) Člen 4(1) Člen 4(2) Člen 4(3), točka (a) Člen 4(3), točka (b) Člen 4(4) Člen 4(5) Člen 5 Člen 6(1) Člen 6(2) Člen 6(3), prvi pododstavek Člen 6(3), drugi pododstavek Člen 6(4) Člen 6(5) Člen 6(6) Člen 6(7) Člen 6(8) Člen 7 Člen 8 Člen 9 Člen 10 Člen 11 Člen 12 Člen 13(1) Člen 13(2) Člen 13(3) Člen 14(1), (2) Člen 14(3) Člen 14(4) Člen 14(5) Člen 14(6) Člen 14(7) Člen 15 Člen 16(1) Člen 16(2) Člen 16(3), (4), (5) Člen 16(6) Člen 17(1) Člen 17(2) Člen 17(3) Člen 17(4) Člen 18 Člen 19 Člen 20 Člen 21 Člen 22 Člen 23 Člen 24 Člen 25 Člen 26 Člen 27 Člen 28 Člen 29 Člen 30 Člen 31 || Člen 105 Člen 106 Člen 119 Člen 4 Člen 105, člen 3(9) Člen 8(4) Člen 139 Člen 114 Člen 107(1), (2) Člen 107(3) Člen 109 Člen 134 Člen 108 Člen 4 Člen 115, točka (b) Člen 117(5) Člen 118 ─ Člen 5 Člen 2, točka (a) ─ Člen 134 ─ Člen 128 ─ Člen 110 Člen 112 Člen 113 Člen 122 Člen 123 Člen 117(2) Člen 126 Člen 124(1), (2) Člen 130 Člen 131 Člen 125 Člen 124(3) Člen 4 Člen 121 ─ ─ ─ ─ Člen 4 Člen 128 ─ Člen 128(1), točka (b) Člen 129 Člen 137, člen 138 ─ Člen 133 Člen 4 Člen 127 ─ ─ Člen 141 ─ ─ Člen 144 Člen 145(1), (2) ─ || ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ Člen 8 Člen 100(1) ─ Člen 106(2) ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ || ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─

6.           Direktiva Sveta 2002/54/ES

Direktiva Sveta 2002/54/ES || Ta uredba || Uredba (EU) št. …/… (Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o uradnem nadzoru) || Uredba (EU) št. …/… (Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah)

Člen 1, prvi pododstavek Člen 1, drugi pododstavek Člen 2(1) Člen 2(2) Člen 2(3)(A) Člen 2(3)(B) Člen 2(4) Člen 3(1) Člen 3(2) Člen 4 Člen 5, prvi pododstavek, točka (a) Člen 5, prvi pododstavek, točka (b) Člen 5, drugi pododstavek Člen 5, tretji pododstavek Člen 6(1), prvi pododstavek, točka (a) Člen 6(1), prvi pododstavek, točka (b) Člen 6(1), drugi pododstavek Člen 6(2) Člen 6(3) Člen 7 Člen 8 Člen 9(1) Člen 9(1a) Člen 9(1b) Člen 9(2) Člen 10(1) Člen 10(2) Člen 11(1) Člen 11(2) Člen 11(3) člen 12(a) Člen 12(b) Člen 13 Člen 14 Člen 15 Člen 16 Člen 17 Člen 18 Člen 19 Člen 20 Člen 21 Člen 22(1) Člen 22(2) Člen 22(3) Člen 23 Člen 24 Člen 25(1) Člen 25(2) Člen 26 Člen 27 Člen 28 Člen 29 Člen 30(1), točka (a) Člen 30(1), točka (b) Člen 30(1), točka (c) Člen 30(2) Člen 30A Člen 31 Člen 32 Člen 33 Člen 34 Člen 35 || Člen 1 Člen 46 Člen 3, člen 10 Člen 20(2) Člen 20(2), člen 23 Člen 20(2), člen 143 Člen 24 Člen 12(1), (2) Člen 20(2) Člen 12(1) Člen 37 Člen 39 ─ ─ Člen 2, točki (a) in (b) Člen 34(1) Člen 4 Člen 34(6) ─ Člen 40 Člen 75(1) Člen 20(2), člen 24 Člen 23(1) Člen 23(1), točka (a) Člen 20(2) Člen 17(1) Člen 17(4) Člen 18 Člen 18(4) Člen 18(5) Člen 19, člen 21 ─ Člen 18(5) Člen 18(5) Člen 18 ─ Člen 21(1) Člen 21(6) Člen 42 Člen 4 Člen 16(2) Člen 38(1) Člen 38(6) Člen 44(2), točka (b)(iii) Člen 44 Člen 37 ─ ─ ─ Člen 16(3) Člen 141 Člen 4 Člen 16(2) Člen 12(4), točka (a) ─ ─ ─ ─ Člen 144 Člen 145(1) ─ || ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ Člen 100 ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ Člen 8 ─ Člen 93 ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ || ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─

7.           Direktiva Sveta 2002/55/ES

Direktiva Sveta 2002/55/ES || Ta uredba || Uredba (EU) št. …/… (Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o uradnem nadzoru) || Uredba (EU) št. …/… (Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah)

Člen 1, prvi pododstavek Člen 1, drugi pododstavek Člen 2(1), točka (a) Člen 2(1), točka (b) Člen 2(1), točka (c) Člen 2(1), točka (d) Člen 2(1), točka (e) Člen 2(1), točka (f) Člen 2(1), točka (g) Člen 2(2) Člen 2(3) Člen 2(4) Člen 3(1) Člen 3(2) Člen 3(3) Člen 3(4) Člen 4(1) Člen 4(2), (3) Člen 4(4) Člen 5(1) Člen 5(2) Člen 5(3) Člen 6 Člen 7(1) Člen 7(2) Člen 7(3) Člen 7(4), (5) Člen 8 Člen 9(1) Člen 9(2), (3) Člen 9(4) Člen 9(5) Člen 9(6) Člen 10(1), (2), (3), (4) Člen 10(5) Člen 11 Člen 12(1) Člen 12(2) Člen 12(3) Člen 13(1) Člen 13(2) Člen 13(3) Člen 13(4) Člen 14(1), (2) Člen 15(1) Člen 15(2) Člen 15(3) Člen 16(1) Člen 16(2) Člen 17 Člen 18 Člen 19 Člen 20(1), (2), (3) Člen 20(4) Člen 21 Člen 22(a) Člen 22(b) Člen 23(1), točka (a) Člen 23(1), točka (b) Člen 23(2) Člen 23(3) Člen 24 Člen 25(1) Člen 25(1a) Člen 25(1b) Člen 25(2) Člen 26(1) Člen 26(2) Člen 26(3) Člen 27 Člen 28(1) Člen 28(2) Člen 28(3) Člen 28(4) Člen 29 Člen 30 Člen 31 Člen 32 Člen 33 Člen 34(1) Člen 34(2) Člen 35 Člen 36(1) Člen 36(2) Člen 36(3) Člen 37 Člen 38 Člen 39 Člen 40 Člen 41 Člen 42 Člen 43 Člen 44 Člen 45 Člen 46 Člen 47 Člen 48 Člen 48(1)(b) Člen 49 Člen 50 Člen 51 Člen 52 Člen 53 || Člen 1 Člen 46 Člen 3(5) Člen 11(2) Člen 10(7) Člen 10(8) Člen 10(9) ─ Člen 18(5) Člen 11(3) Člen 53(1), točka (i) Člen 20(2), člen 24(4) Člen 14(1) Člen 51 Člen 52 Člen 14(1) Člen 56(2), točka (a) Člen 4 Člen 57 Člen 60 Člen 61 Člen 62 Člen 14(1) Člen 71 Člen 74 Člen 75 Člen 4 Člen 66, člen 67 Člen 51, člen 86 Člen 64 Člen 102(1) Člen 53(1), točka (h) Člen 64(1) Člen 103 Člen 76(3), (4) Člen 86 Člen 82 Člen 83 Člen 84(4) ─ Člen 85(1) Člen 81 ─ Člen 85(1) Člen 85(1) Člen 85(2) ─ Člen 4 Člen 4, člen 56(1), točka (c) Člen 52, člen 53 Člen 41 ─ Člen 12 Člen 20(2) Člen 2 Člen 37 Člen 39 Člen 2 Člen 34(1) Člen 34(6) ─ Člen 40 Člen 16(2), člen 20(2) Člen 23(1) Člen 23(1), točka (a) Člen 20(2) Člen 17(1) Člen 18(5) Člen 32(1) Člen 18 Člen 19(1), člen 21 Člen 18(5) Člen 19(4) ─ Člen 18(5) Člen 21(5) Člen 21(1) Člen 21(6) Člen 42 Člen 4 Člen 12(1), (2) Člen 20(2), člen 21(1) ─ Člen 19(1), (2) ─ Člen 44 Člen 35, člen 37 ─ Člen 30 Člen 20(2), člen 28 Člen 31 ─ Člen 14(4), člen 56 Člen 16(2), člen 20(2) Člen 141 Člen 4 Člen 32, člen 33 Člen 12(4), točka (a) ─ ─ Člen 144 Člen 145(1), (2) ─ || ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ Člen 8 ─ ─ ─ Člen 93 ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ || ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─

8.           Direktiva Sveta 2002/56/ES

Direktiva Sveta 2002/56/ES || Ta uredba || Uredba (EU) št. …/… (Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o uradnem nadzoru) || Uredba (EU) št. …/… (Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah)

Člen 1, prvi pododstavek Člen 1, drugi pododstavek Člen 2 Člen 3(1), prvi stavek Člen 3(1), drugi stavek Člen 3(1), tretji stavek Člen 3(2), (3), (4) Člen 4 Člen 5 Člen 6(1), prvi pododstavek Člen 6(1), drugi pododstavek Člen 6(2) Člen 6(3) Člen 7 Člen 8 Člen 9 Člen 10(1) Člen 10(2) Člen 10(3) Člen 11(1) Člen 11(2) Člen 12(1) Člen 12(2) Člen 12(3) Člen 13(1) Člen 13(2) Člen 14 Člen 15 Člen 16 Člen 17(1) Člen 17(2), prvi stavek Člen 17(2), drugi stavek Člen 18 Člen 19 Člen 20 Člen 21 Člen 22(1) Člen 22(2) Člen 22(3) Člen 23(1) Člen 23(2) Člen 24 Člen 25 Člen 26 Člen 27(1), točka (a) Člen 27(1), točka (b) Člen 27(1), točka (c) Člen 27(2) Člen 28 Člen 29 Člen 30 Člen 31 || Člen 1 Člen 46 Člen 3 Člen 12(1), člen 16(2) ─ ─ Člen 16(2) Člen 12(1) Člen 40 Člen 2 Člen 4 ─ ─ Člen 20(2) Člen 16(2) Člen 16(2) Člen 16(2) Člen 17(4) Člen 17(4) Člen 17, člen 18 Člen 18(5) Člen 18(2), (4) Člen 18(4) Člen 18(5) Člen 19(3), člen 21 Člen 18(5) ─ Člen 21(1) Člen 21(6) Člen 4 Člen 40 ─ Člen 16(2) Člen 42 ─ Člen 44 Člen 35, člen 37 Člen 34 ─ ─ Člen 45 Člen 16(2) Člen 141 Člen 4 Člen 16(2) Člen 12(4), točka (a) ─ Člen 16(2) ─ Člen 144 Člen 145(1) ─ || ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ Člen 93 ─ ─ ─ ─ Člen 8 ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ || ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ Člen 16, člen 31 ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─

9.           Direktiva Sveta 2002/57/ES

Direktiva Sveta 2002/57/ES || Ta uredba || Uredba (EU) št. …/… (Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o uradnem nadzoru) || Uredba (EU) št. …/… (Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah)

Člen 1, prvi pododstavek || Člen 1 || ─ || ─

Člen 1, drugi pododstavek || Člen 46 || ─ || ─

Člen 2(1)(a) || Člen 3, člen 10 || ─ || ─

Člen 2(1)(b) || Člen 11(1), (2), (4) || ─ || ─

Člen 2(1)(c), (d), (e), (f), (g), (h), (i), (j), (k) || Člen 16, člen 20 || ─ || ─

Člen 2(2) || Člen 11(3) || ─ || ─

Člen 2(3) || ─ || ─ || ─

Člen 2(3a) || ─ || ─ || ─

Člen 2(4)(a) || Člen 16(2) || ─ || ─

Člen 2(4)(b) || Člen 20(2) || ─ || ─

Člen 2(5) || Člen 20(2) || ─ || ─

Člen 2(6) || Člen 20(2) || ─ || ─

Člen 3(1), (2), (3) || Člen 12(3) || ─ || ─

Člen 3(4) Člen 4 Člen 5, prvi pododstavek (a) Člen 5, prvi pododstavek (b) Člen 5, drugi pododstavek Člen 5, tretji pododstavek Člen 6(1), prvi pododstavek, točka (a) Člen 6, prvi pododstavek, točka (b) Člen 6(1), drugi pododstavek Člen 6(2) Člen 6(3) Člen 7 Člen 8 Člen 9 Člen 10(1) Člen 10(2) Člen 11 Člen 12(1) Člen 12(2) Člen 12(3) Člen 13 Člen 14 Člen 15 Člen 16 Člen 17 Člen 18 Člen 19 Člen 19a Člen 20 Člen 21(1) Člen 21(2) Člen 21(3) Člen 22(1) Člen 22(2) Člen 23 Člen 24 Člen 25 Člen 26 Člen 27(1), točka (a) Člen 27(1), točka (b) Člen 27(1), točka (c) Člen 27(2) Člen 28 Člen 29 Člen 30 Člen 31 Člen 32 Člen 33 || Člen 16(3) Člen 12(1) Člen 37 Člen 39 Člen 44 ─ Člen 2 Člen 4 Člen 34 ─ ─ Člen 40 Člen 75(1) Člen 20(2) Člen 17(1), člen 18(1) Člen 18(5) Člen 18 Člen 19(1), člen 20(1) ─ Člen 21(5), točka (g) ─ Člen 21(1) Člen 21(6) Člen 42 Člen 4 Člen 20(2) ─ Člen 20(2) Člen 42 Člen 37 Člen 19 ─ ─ ─ ─ Člen 20(2) Člen 141 Člen 4 Člen 16(2) Člen 12(4), točka (a) ─ Člen 57(2) ─ ─ ─ Člen 144 Člen 145 Člen 145 || ─ ─ ─ ─ Člen 100(1) ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ || ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─

10.         Direktiva Sveta 2008/90/ES

Direktiva Sveta 2008/90/ES || Ta uredba || Uredba (EU) št. …/… (Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o uradnem nadzoru) || Uredba (EU) št. …/… (Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah)

Člen 1(1) || Člen 1 || ─ || ─

Člen 1(2) || Člen 11(2) || ─ || ─

Člen 1(3) || Člen 4 || ─ || ─

Člen 1(4) || Člen 46 || ─ || ─

Člen 2 || Člen 3 || ─ || ─

Člen 3(1) || Člen 12(1) || ─ || ─

Člen 3(2) || Člen 4 || ─ || ─

Člen 3(3) || Člen 4 || ─ || ─

Člen 3(4) || Člen 2 || ─ || ─

Člen 4 || Člen 16, člen 20 || ─ || ─

Člen 5 || Člen 5 || ─ || ─

Člen 6(1) || Člen 7 || ─ || ─

Člen 6(2) || ─ || ─ || Člen 9(1)

Člen 6(3) || Člen 8 || ─ || ─

Člen 6(4) || ─ || ─ || ─

Člen 7(1) || Člen 14, člen 50(1) || ─ || ─

Člen 7(2), prvi pododstavek Člen 7(2), drugi pododstavek || Člen 14, člen 50(1) Člen 12(4), točka (a) || ─ || ─

Člen 7(3) || Člen 50(2) || ─ || ─

Člen 7(4) || Člen 57 || ─ || ─

Člen 7(5) || Člen 56 || ─ || ─

Člen 7(6) || Člen 51, člen 52 || ─ || ─

Člen 8(1) || Člen 17(1) || ─ || ─

Člen 8(2) || Člen 17(2) || ─ || ─

Člen 9(1), točka (a) || Člen 19(4), (5) || ─ || ─

Člen 9(1), točka (b) || Člen 19(1), (2) || ─ || ─

Člen 9(1), drugi pododstavek || Člen 21(5) || ─ || ─

Člen 9(2) || ─ || ─ || ─

Člen 9(3) || Člen 21(1) || ─ || ─

Člen 10 || ─ || ─ || ─

Člen 11 || Člen 37 || ─ || ─

Člen 12 || Člen 44 || ─ || ─

Člen 13 || ─ || Člen 8 in člen 20, točka (b) || ─

Člen 14(1) Člen 14(2) || ─ ─ || Člen 13(1) Člen 93 || ─ ─

Člen 14(3) Člen 14(4) Člen 14(5) Člen 14(6) Člen 14(7) Člen 15 || ─ || Člen 93(3), točka (d) Člen 93(3), točka (b) Člen 161, točka (a)(ii)(b) Člen 161, točka (a)(ii)(b) Člen 93 Člen 115 || ─

Člen 16 || ─ || Člen 118 || ─

Člen 17(1) || Člen 4 || ─ || ─

Člen 17(2) || Člen 40 || ─ || ─

Člen 18 || Člen 11(3) || ─ || ─

Člen 19 || Člen 141 || ─ || ─

Člen 20 || ─ || ─ || ─

Člen 21 || ─ || ─ || ─

Člen 22 || Člen 144 || ─ || ─

Člen 23 || Člen 145(1), (2) || ─ || ─

Člen 24 || ─ || ─ || ─

11.         Direktiva Sveta 2002/53/ES

Direktiva Sveta 2002/53/ES || Ta uredba || Uredba (EU) št. …/… (Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o uradnem nadzoru) || Uredba (EU) št. …/… (Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah)

Člen 1(1) Člen 1(2) Člen 1(3) Člen 2 Člen 3(1) Člen 3(2) Člen 3(3) Člen 4(1) Člen 4(2) Člen 4(3) Člen 4(4), (5) Člen 4(6) Člen 5(1) Člen 5(2) Člen 5(3) Člen 5(4) Člen 6 Člen 7(1) Člen 7(2) Člen 7(3) Člen 7(4) Člen 7(5) Člen 8 Člen 9(1) Člen 9(2), (3) Člen 9(4) Člen 9(5) Člen 9(6) Člen 10(1), (2), (3), (4) Člen 10(5) Člen 11 Člen 12(1) Člen 12(2) Člen 12(3) Člen 13(1) Člen 13(2) Člen 13(3) Člen 13(4) Člen 14 Člen 15 Člen 16(1) Člen 16(2) Člen 17 Člen 18 Člen 19 Člen 20(1) Člen 20(2) in 20(3), točka (a) Člen 20(3), točka (b) Člen 21 Člen 22 Člen 23 Člen 24 Člen 25 Člen 26 Člen 27 Člen 28 || Člen 52(1) Člen 52(1), točka (b) Člen 46 ─ Člen 51 Člen 56(3), (4) Člen 4 Člen 56 Člen 56(2) ─ Člen 4 Člen 57 Člen 60 Člen 61 Člen 62 Člen 58 Člen 4 Člen 71 Člen 74 Člen 75 Člen 4 Člen 4 Člen 67(1), točka (i) Člen 53(1) Člen 64 Člen 102(1) Člen 53(1), točka (g) Člen 64(1) Člen 103 Člen 76(3) Člen 86 Člen 82 Člen 83(1), člen 84 Člen 84(4) ─ Člen 85(1) Člen 81 ─ Člen 85 Člen 85 Člen 4 Člen 4, člen 85(1) Člen 52, člen 55 Člen 45, člen 85(1) Člen 84(4) ─ Člen 57 ─ ─ Člen 44 Člen 141 ─ ─ Člen 144 Člen 145(1), (2) ─ || ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ || ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─

12.       Direktiva Sveta 2008/72/ES

Direktiva Sveta 2008/72/ES || Ta uredba || Uredba (EU) št. …/… (Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o uradnem nadzoru) || Uredba (EU) št. …/… (Urad za publikacije, prosimo vstavite številko Uredbe o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah)

Člen 1(1) Člen 1(2) Člen 1(3) Člen 2 Člen 3 Člen 4 Člen 5(1) Člen 5(2) Člen 5(3) Člen 5(4) Člen 6(1) Člen 6(2) Člen 6(3) Člen 6(4) Člen 7 Člen 8(1) Člen 8(2), točki (a) in (b) Člen 8(2), točka (c) Člen 8(3) Člen 9(1), (2) Člen 9(3) Člen 10(1) Člen 10(2) Člen 10(3) Člen 11(1), prvi pododstavek Člen 11(1), drugi pododstavek Člen 11(2) Člen 12 Člen 13 Člen 14 Člen 15 Člen 16 Člen 17 Člen 18 Člen 19 Člen 20 Člen 21 Člen 22 Člen 23(1) Člen 23(2) Člen 24 Člen 25 Člen 26 Člen 27 || Člen 1 Člen 11(1), (2), (4) Člen 11(3) Člen 46 Člen 3, člen 10 Člen 16(2) Člen 6 Člen 7, člen 8 ─ ─ Člen 5 ─ ─ Člen 24 ─ Člen 5 Člen 2 Člen 12(4), točka a ─ Člen 14(1) Člen 52 Člen 17(1) Člen 17(2) ─ Člen 17(1), člen 28 ─ ─ ─ Člen 35, člen 37 Člen 4 Člen 4, člen 40 Člen 43, člen 44 Člen 24 ─ Člen 20, točka (d) ─ Člen 141 ─ ─ Člen 4 ─ Člen 144 Člen 145(1), (2) ─ || ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ Člen 36 ─ ─ Člen 115 ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ Člen 8 ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ Člen 8, člen 13 Člen 20 ─ Člen 93 ─ ─ Člen 8 ─ ─ ─ ─ ─ || ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ Člen 9, člen 15 ─ ─ ─ Člen 64 ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─

[1]               Stališče Evropskega parlamenta z dne … in stališče Sveta na prvi obravnavi z dne … Stališče Evropskega parlamenta z dne … in sklep Sveta z dne …

[2]               UL L 125, 11.7.1966, str. 2298.

[3]               UL L 125, 11.7.1966, str. 2309.

[4]               UL L 93, 17.4.1968, str. 15.

[5]               UL L 226, 13.8.1998, str. 16.

[6]               UL L 11, 15.1.2000, str. 17.

[7]               UL L 193, 20.7.2002, str. 1.

[8]               UL L 193, 20.7.2002, str. 12.

[9]               UL L 193, 20.7.2002, str. 33.

[10]             UL L 193, 20.7.2002, str. 60.

[11]             UL L 193, 20.7.2002, str. 74.

[12]             UL L 205, 1.8.2008, str. 28.

[13]             UL L 267, 8.10.2008, str. 8.

[14]             UL L 365, 31.12.1994, str. 10–23.

[15]             UL L 61, 3.3.1997, str. 1–69.

[16]             UL L 106, 17.4.2001, str. 1–39.

[17]             UL L 268, 18.10.2003, str. 1–23.

[18]             UL L 268, 18.10.2003, str. 24–28.

[19]             (Urad za publikacije, prosimo vstavite referenčno številko UL Uredbe o zaščitnih ukrepov proti škodljivim organizmom na rastlinah).

[20]             UL L 162, 21.6.2008, str. 13–19.

[21]             UL L 312, 27.11.2009, str. 44–54.

[22]             ISO 3166-1: 2006, Kode za predstavljanje imen držav in njihovih podrejenih enot – 1. del: Kode držav. Mednarodna organizacija za standardizacijo, Ženeva.