This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52013PC0236
Proposal for a DIRECTIVE OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL on measures facilitating the exercise of rights conferred on workers in the context of freedom of movement for workers
Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o ukrepih za lažje uresničevanje pravic, podeljenih delavcem v okviru prostega gibanja delavcev
Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o ukrepih za lažje uresničevanje pravic, podeljenih delavcem v okviru prostega gibanja delavcev
/* COM/2013/0236 final - 2013/0124 (COD) */
Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o ukrepih za lažje uresničevanje pravic, podeljenih delavcem v okviru prostega gibanja delavcev /* COM/2013/0236 final - 2013/0124 (COD) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. OZADJE PREDLOGA Splošno ozadje Prosto gibanje delavcev je ena od štirih
temeljnih svoboščin, na katerih temelji enotni trg. Je ena temeljnih vrednot
Evropske unije in pomemben vidik državljanstva EU. Člen 45 PDEU zagotavlja
pravico državljanov EU, da se preselijo v drugo državo članico zaradi
zaposlitve. Izrecno vključuje pravico do nediskriminacije na podlagi
državljanstva v zvezi z dostopom do zaposlitve, plačilom in drugimi delovnimi
pogoji. Prav tako zagotavlja odpravo neupravičenih ovir za prosto gibanje
delavcev v Evropski uniji. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah v členu 15(2)
potrjuje, da je vsakemu državljanu Unije v kateri koli državi članici
zagotovljena svoboda iskanja zaposlitve, dela, ustanavljanja in opravljanja
storitev. Uredba (EU) št. 492/2011[1] določa pravice, ki izhajajo iz prostega gibanja delavcev, in
opredeljuje posebna področja, na katerih je diskriminacija na podlagi
državljanstva prepovedana, zlasti kar zadeva[2]: –
dostop do zaposlitve; –
delovne pogoje; –
socialne in davčne ugodnosti; –
dostop do usposabljanja; –
članstvo v sindikatih; –
nastanitev; –
dostop do izobraževanja za otroke. Člen 45 PDEU in
Uredba (EU) št. 492/2011 se neposredno uporabljata v vseh državah
članicah. To pomeni, da ni treba sprejeti nacionalne zakonodaje za prenos
navedenih določb. Nacionalni organi na kateri koli ravni in delodajalci, bodisi
javni ali zasebni, morajo uresničevati in spoštovati pravice, ki izhajajo iz
navedenih določb. Kljub temu imajo državljani EU, ki se želijo preseliti
ali se dejansko preselijo iz ene države članice v drugo za namene dela, še
vedno težave pri uresničevanju svojih pravic. Težave, s katerimi se soočajo,
pomagajo pojasniti, zakaj geografska mobilnost med državami članicami EU ostaja
na razmeroma nizki ravni: po podatkih raziskave o delovni sili Evropske unije
je leta 2011 samo 3,1 % za delo sposobnih evropskih državljanov (starih 15–64
let) živelo v državi članici EU, ki ni njihova lastna država[3]. Raziskava Eurobarometer iz leta 2009 je
pokazala, da 60 % evropskih državljanov meni, da je prosto gibanje
delavcev dobro za evropsko integracijo, samo 48 % pa jih meni, da je
pozitivno za posameznike. Poleg tega v skladu z rezultati nedavne raziskave
Eurobarometer (september 2011)[4], 15 % evropskih državljanov ne razmišlja o delu v drugi državi
članici, ker meni, da je za to preveč ovir. Evropski parlament je v
poročilu „Težave in perspektive v zvezi z državljanstvom Unije“ z dne 20. marca 2009
podobno podrobno obravnaval obstoječe ovire za čezmejno uživanje pravic.
Komisijo je pozval, naj sestavi seznam ovir pri uresničevanju pravic
državljanov EU, temelječ na rezultatih javnega posvetovanja, in poda konkretne
predloge za odpravo navedenih ovir. Ne tako dolgo nazaj je Evropski parlament z
Resolucijo o spodbujanju mobilnosti delavcev v Evropski uniji z dne 25. oktobra 2011
Komisijo in države članice pozval, naj sprejmejo ukrepe, da „zagotovijo…
pravilno izvajanje veljavne zakonodaje o prepovedi diskriminacije, sprejmejo
praktične ukrepe za uveljavljanje načela enake obravnave delavcev migrantov…“[5]. V sklepih Sveta EPSCO o poklicni in geografski
mobilnosti delovne sile in prostem gibanju delavcev v Evropski uniji iz
marca 2009 je Svet pozval Komisijo in države članice, „naj spodbujajo
ukrepe za povečanje mobilnosti delovne sile in socialne mobilnosti ter enako
obravnavanje in nediskriminacijo delavcev migrantov v skladu s pravnim redom
Unije“ in „še naprej razvijajo ustrezne strategije in instrumente za določitev
in analizo ovir pri geografski in poklicni mobilnosti delavcev ter učinkovito
prispevajo k odpravi obstoječih ovir v skladu s Pogodbama“. Poročilo z dne 9. maja 2010, ki ga
je pripravil Mario Monti („Nova strategija za enotni trg“), poudarja, da je
splošna svoboda gibanja delavcev uspeh s pravnega vidika, vendar je najmanj
uporabljena od štirih svoboščin enotnega trga. Poročilo poudarja, da večina
Evropejcev meni, da obstaja preveč ovir za delo drugje v EU ter mnoge pravne in
upravne ovire na področju prostega gibanja delavcev. V skladu s poročilom je ovire
na tem področju najtežje premagati. Komisija je julija 2010 v svojem sporočilu
„Ponovna potrditev prostega gibanja delavcev: pravice in pomembne spremembe“[6] navedla, da bo proučila načine za reševanje novih potreb in izzivov
(zlasti ob upoštevanju novih vzorcev mobilnosti), s katerimi se soočajo delavci
migranti EU in njihovi družinski člani, ter v okviru nove strategije za enotni
trg pretehtala, kako spodbujati in okrepiti mehanizme za učinkovito izvajanje
načela enakega obravnavanja delavcev EU in njihovih družinskih članov, ki
uresničujejo pravico do prostega gibanja. Ta cilj je bil okrepljen v poročilu o
državljanstvu EU 2010 „Odpravljanje ovir za pravice državljanov EU“[7] z dne 27. oktobra 2010. Komisija je opredelila različno in
napačno izvajanje prava EU o pravici do prostega gibanja kot eno glavnih ovir,
s katerimi se srečujejo državljani EU pri učinkovitem uresničevanju svojih
pravic na podlagi prava EU. Komisija je v skladu s tem najavila svoj namero o
ukrepanju, da „bo olajšala prosto gibanje državljanov EU in njihovih družinskih
članov iz tretjih držav s strogim izvajanjem pravil EU, vključno s pravili o
nediskriminaciji, spodbujanjem dobre prakse in boljšim poznavanjem pravil EU na
terenu ter povečanjem razširjanja informacij državljanom EU o njihovih pravicah
do prostega gibanja“[8] V svežnju o zaposlovanju z dne 18. aprila 2012
(sporočilo Komisije „K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti“)[9] je Komisija napovedala, da bo „predložila zakonodajni predlog za
podporo mobilnim delavcem (obveščanje in svetovanje) pri uveljavljanju pravic,
ki izhajajo iz Pogodbe in Uredbe 492/2011 o prostem gibanju delavcev v
Uniji“. Predsednik Barroso (politične smernice za
Komisijo v obdobju 2010–2014) je poudaril tudi razkorak med teorijo in prakso
ter pozval, naj načeli prostega gibanja in enakega obravnavanja postaneta
resničnost v vsakdanjem življenju ljudi. Predsednik Barroso je v svojem govoru
o stanju Unije 12. septembra 2012 poudaril potrebo po vzpostavitvi
evropskega trga dela, ki naj bi ljudem omogočil delo v drugi državi kot doma[10]. Razkorak med pravicami, ki jih imajo
državljani EU teoretično in v praksi, je bil poudarjen v tudi več poročilih
institucij, množijo pa se tudi pozivi Evropski uniji, naj kaj stori v zvezi s
tem[11]. Leto 2013 je bilo določeno kot evropsko leto državljanov[12]. Poudarek bo na pravicah državljanov in ukrepanju EU za zagotovitev,
da se te pravice učinkovito izvajajo v korist državljanov in EU kot celote. V zadnjih letih
je Komisija prejela veliko pritožb državljanov, ki se želijo preseliti, ali ki
so se dejansko preselili v drugo državo EU zaradi zaposlitve, in katerih
pravice se ne spoštujejo. Državljani se čutijo nezaščitene v državi članici
gostiteljici in nezmožne premagati ovire, s katerimi se soočajo. Problematika Obstajajo številni primeri ovir in težav: (a) Nespoštovanje prava EU s strani javnih
organov (neskladna zakonodaja ali njeno neustrezno izvajanje) in posledice, ki
so jih zaradi tega utrpeli delavci migranti EU težave
s skladnostjo nacionalne zakonodaje in uveljavljene prakse še vedno obstajajo v
državah članicah in o njih se še vedno poroča Komisiji. Nekaj primerov: –
drugačni pogoji veljajo za zaposlovanje državljanov
EU; –
nacionalnost je pogoj za dostop do delovnih mest,
ki niso zajeta v izjemi iz člena 45(4) PDEU; –
predvidene so nacionalne kvote za državljane EU
(npr. v profesionalnem športu); –
drugačni delovni pogoji za državljane EU (plačilo,
poklicne možnosti, razred idr.); –
dostop do socialnih ugodnosti je odvisen od
pogojev, ki jih laže izpolnijo državljani domače države kot državljani drugih
držav EU (npr. pogoj stalnega prebivališča); –
poklicne kvalifikacije in izkušnje, pridobljene v
drugih državah članicah, se za dostop do zaposlitve ne upoštevajo ali se
drugače upoštevajo kot tiste, ki so pridobljene v državi članici gostiteljici
(slednjim se na primer dodelijo dodatne točke); –
za dostop do štipendij nacionalna zakonodaja od
delavcev migrantov EU in njihovih družinskih članov zahteva, da imajo v državi
stalno prebivališče, in sicer kljub ustaljeni sodni praksi Sodišča na tem
področju; –
obmejni delavci so žrtev diskriminacije. (b) Nespoštovanje prava EU s strani
delodajalcev in pravnih svetovalcev Informacije, ki so jih zbrali strokovnjaki in
Komisija[13], kažejo, da obstaja ponavljajoča se težava ozaveščenosti javnih in
zasebnih delodajalcev o pravilih EU, ne glede na to, ali je zakonodaja na
nacionalni ravni skladna ali ne. Zdi se, da sta nepoznavanje pravil in njihovo
nerazumevanje glavna razloga za to težavo, zlasti ko gre za zasebne delodajalce
(ki sprejmejo le prijave za prosto delovno mesto oseb, ki že določen čas
prebivajo v državi, ne priznavajo prejšnjih poklicnih izkušenj ali poklicnih
kvalifikacij, pridobljenih v drugi državi članici, imajo pretirane jezikovne
zahteve idr.). Tudi pravni svetovalci vedno niso seznanjeni s
pravom Unije o prostem gibanju delavcev ali pa ga ne poznajo. (c) Delavci migranti EU nimajo dostopa do
informacij ali sredstev, potrebnih za uveljavljanje pravic V več anketah[14] so
državljani navedli, da niso vedeli, na koga bi se obrnili, ko so se soočili s
težavami v zvezi s svojimi pravicami EU. Obstajajo tudi dokazi, da migranti
težko dostopajo do varstva, ki jim je na voljo, ne poznajo na primer
nacionalnih postopkov in sistemov, primanjkuje jim jezikovnih spretnosti za
dostop do storitev ali pa so stroški pravnega svetovanja in pomoči previsoki. Tovrstne težave vplivajo na državljane EU, ki
se preselijo v drugo državo članico zaradi zaposlitve in se vrnejo v svojo
državo članico izvora, da bi tam delali. Cilji Za reševanje teh težav so bili opredeljeni
posebni cilji: –
zmanjšanje diskriminacije delavcev migrantov EU na
podlagi državljanstva; –
zmanjšanje vrzeli med teoretičnimi pravicami
delavcev migrantov EU in njihovim uresničevanjem v praksi z omogočanje
pravilnega izvajanja veljavne zakonodaje; –
zmanjšanje obsega nepoštene prakse, ki zadeva
delavce migrante EU –
in dodeljevanje sredstev delavcem migrantom EU za
zagotovitev spoštovanja njihovih pravic. 2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI
STRANMI IN OCENA UČINKA 2.1. Posvetovanje z zainteresiranimi
stranmi (a) Mreža strokovnjakov za prosto gibanje
delavcev Mreža pravnih strokovnjakov na področju
prostega gibanja delavcev letno poroča o pravnem položaju, ki obstaja v
Evropski uniji[15]. Prvo poročilo[16],
zaključeno januarja 2011, se je, kar zadeva delavce migrante EU, osredotočilo
na izvršljivost pravice do enakega obravnavanja na podlagi državljanstva in na
obstoječi pravni okvir v vsaki državi članici. V poročilu je bilo ugotovljeno,
da je ta pravica redko deležna enakega varstva in jamstev kot pravica do
enakega obravnavanja na podlagi drugih meril (kot so rasa, starost in spol).
Status delavcev migrantov EU se v večini držav EU še vedno dojema kot status,
ki je bližji statusu delavcev tretjih držav kot pa statusu domačih delavcev.
Veliko delavcev migrantov EU, ki se soočajo z diskriminacijo na podlagi
državljanstva, se mora zanašati na široko razlago nacionalnega prava,
sprejetega za izvajanje direktiv EU o enakosti za boj proti diskriminaciji na
podlagi drugih meril. V drugem poročilu, ki je bilo predloženo
oktobra 2011, je bil predstavljen pregled glavnih težav pri izvajanju
pravil o prostem gibanju delavcev, opredeljenih v posamezni državi članici.
Očitno v nekaterih državah članicah obstajajo težave sistemske narave, ki
pomenijo nezakonito diskriminacijo. Večina težav izvira iz posredne
diskriminacije ali neutemeljenih omejitev uresničevanja pravice delavcev do
prostega gibanja. Na primer, upravičenost do določenih socialnih in davčnih
ugodnosti, ki je odvisna od merila stalnega prebivališča, pretirane jezikovne
zahteve ali države članice, ki za namen izračuna delovne dobe uslužbenca
javnega sektorja in z njo povezanih ugodnosti ne upoštevajo števila let, ko je
delavec delal na podobnem delovnem mestu v drugih državah članicah EU. (b) Razprava v
okviru Svetovalnega odbora o prostem gibanju delavcev Svetovalni odbor za prosto gibanje delavcev je
med oktobrom 2010 in oktobrom 2012 na več sestankih razpravljal o
ovirah za prosto gibanje delavcev, težavah z diskriminacijo na podlagi državljanstva
in potrebah po boljšem izvajanju veljavnih pravil EU. Člani Svetovalnega
odbora, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in socialni partnerji na
evropski in nacionalni ravni, so bili tudi pozvani, da odgovorijo na
vprašalnik, ki ga je pripravila Komisija. Vprašalnik je bil oblikovan tako, da
se ugotovi, kateri ukrepi so bili na nacionalni ravni izvedeni za informiranje,
pomoč, podporo in varstvo delavcev EU v zvezi z izvajanjem
Uredbe (EU) št. 492/2011. Člani odbora so
priznali pomen resničnega in učinkovitega izvajanja obstoječih pravic.
Predlagani odgovori na to potrebo so segali od dejavnosti ozaveščanja do
močnejše zagotovitve spoštovanja pravil in boljšega dostopa do informacij in
podpore za delavce migrante EU. Na sestanku Svetovalnega odbora za prosto
gibanje delavcev 30. oktobra 2012 so se socialni partnerji – ETUC in
Business Europe – na splošno zelo pozitivno opredelili glede predloga
direktive. (c) Javno
posvetovanje Komisija je izvedla javno posvetovanje med
junijem in avgustom 2011. Državljani, nacionalnimi organi, sindikati,
organizacije delodajalcev in združenja (nevladne organizacije, združenja
neodvisnih strokovnjakov idr.) so podali svoje mnenje o glavnih težavah, s
katerimi se delavci soočajo pri uresničevanju pravice do prostega gibanja, o
sedanji ravni varstva delavcev in potrebi po ukrepanju EU v pomoč delavcem, da
bi svoje pravice lahko uživali v celoti. Komisija je skupaj prejela 243 odgovorov, od
katerih jih je bilo 169 od državljanov in 74 od organizacij, vključno z nacionalnimi
organi. Med organizacijami so bili sindikati najbolj aktivni pri zagotavljanju
prispevkov (27 % anketirancev), sledile so jim nevladne organizacije (17 %),
nacionalni organi (15 %) in organizacije delodajalcev (12 %). Večina anketirancev se je strinjala, da bi
bilo treba delavce EU bolje zaščititi pred diskriminacijo na podlagi
državljanstva. Sindikati, nevladne organizacije, zasebna podjetja, regionalni
in lokalni organi ter državljani so sprejetje zakonodaje EU navedli kot
najpomembnejši ukrep. Nacionalni organi niso bili enotnega mnenja. Delodajalci
so jasno navedli, da je ozaveščanje zelo pomembno. Vzpostavitev kontaktnih točk
ali struktur v državah članicah je bila s strani večine anketirancev ocenjena
kot pomemben ukrep. Izmenjava praks med državami EU je bila tudi navedena kot
pomembno orodje, medtem ko so neprofitne organizacije, sindikati, zasebna
podjetja in regionalni organi[17] kot pomembne ocenili podporne organizacije. 2.2. Ocena učinka V skladu s svojo politiko o boljši pripravi
zakonodaje je Komisija izvedla oceno učinka možnosti, ki je temeljila na
zunanji študiji[18], zaključeni aprila 2012[19]. Različne alternative politike vsebujejo vrsto
možnosti, ki predstavljajo različne ravni ukrepanja EU: ohranitev sedanjega
stanja, izvajanje spremembe brez priprave zakonodaje ali sprejetje pravnega
akta. Priprava zakonodaje temelji na različnih scenarijih, ki segajo od mehkega
ukrepanja (nezavezujoči pravni instrument kot je priporočilo) do najvišjega
ukrepanja v obliki zavezujočega pravnega instrumenta, kot je direktiva. Vse te možnosti so bile analizirane glede na
splošne cilje. Ocena o učinku je pokazala, da bi zavezujoča
zakonodajna pobuda občutno vplivala na uresničevanje pravic do prostega
gibanja. Zavezujoči pravni instrument, ki državam članicam nalaga obveznosti,
da sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev učinkovitih mehanizmov za
razširjanje informacij in nasvetov državljanom, je učinkovit in uspešen način
doseganja navedenih ciljev. Najprimernejša možnost je direktiva, skupaj z
drugimi pobudami, kot so skupne smernice o posebnih temah, ki jih mora sprejeti
Tehnični odbor[20] za prosto gibanje delavcev. Skupne smernice bi obravnavale posebno
vprašanje izvajanja prava EU na področju prostega gibanja delavcev. Cilj direktive, ki uvaja ukrepe v podporo
delavcem migrantom EU, ki so naleteli na težave v zvezi s prostim gibanjem, bi
bil povečanje ozaveščenosti nacionalnih organov o tem vprašanju in povečanje
njihovega ukrepanja zoper diskriminacijo na podlagi državljanstva. Zaradi večje
prepoznavnosti vprašanja bi postali državljani bolje obveščeni o svojih
pravicah, povečala bi se tudi ozaveščenost delodajalcev iz javnega in zasebnega
sektorja in drugih zainteresiranih strani (nevladne organizacije, socialni
partnerji …). Poleg tega bi direktiva, brez ustvarjanja dodatnih obremenitev za
delodajalce, znatno prispevala k boljšemu razumevanju in zagotovitvi
spoštovanja prava EU s posebno zahtevo za države članice, da zagotovijo boljše
informiranje zainteresiranih strani. Poleg tega bo z zagotavljanjem posebnih
pravnih sredstev zoper kršitev pravic iz člena 45 PDEU in omogočanjem
tretjim osebam, da posredujejo v imenu delavcev migrantov EU, državljanom
olajšano uresničevanje njihovih pravic, pri tem pa bodo deležni podpore. Osnutek ocene učinka je potrdil odbor za oceno
učinka (v nadaljnjem besedilu: odbor za oceno učinka) julija 2012. Mnenje
odbora za oceno učinka ter končna ocena učinka in njen povzetek so objavljeni
skupaj s tem predlogom. 3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA 3.1. Splošno ozadje – povzetek
predlaganih ukrepov Cilj tega predloga direktive je izboljšati in
okrepiti način, na katerega se člen 45 PDEU in Uredba (EU) št. 492/2011
izvajata v praksi v Evropski uniji z vzpostavitvijo splošnega skupnega okvira
ustreznih določb in ukrepov za omogočanje boljšega in enotnejšega izvajanja
pravic iz prava EU, ki so podeljene delavcem, ki uresničujejo svojo pravico do
prostega gibanja, in njihovim družinskim članom. Predlog direktive uvaja predvsem pravne
obveznosti, da se: – delavcem migrantom EU zagotovijo ustrezna
pravna sredstva na nacionalni ravni. Vsakemu delavcu EU, ki meni, da je bil
žrtev diskriminacije na podlagi državljanstva, je treba omogočiti uporabo
ustreznih upravnih in/ali sodnih postopkov za zaradi diskriminatornega
ravnanja; – zagotovi nadaljnje varstvo delavcev z
omogočanjem, da združenja, organizacije ali drugi pravni subjekti, ki imajo
upravičen interes za spodbujanje pravic prostega gibanja delavcev, lahko
sodelujejo v vseh upravnih ali sodnih postopkih v imenu delavcev migrantov EU
ali v njihovo podporo, če je prišlo do kršenja njihovih pravic; – vzpostavijo strukture ali organi na
nacionalni ravni, ki bodo spodbujali uresničevanje pravice do prostega gibanja
z zagotavljanjem informacij ter podporo in pomočjo delavcem migrantom EU, ki so
žrtve diskriminacije na podlagi državljanstva; – ozavešča z zagotavljanjem lahko dostopnih
ustreznih informacij delodajalcem, delavcem in vsem drugim zainteresiranim
stranem; – spodbuja dialog z ustreznimi nevladnimi
organizacijami in socialnimi partnerji. 3.2. Pravna podlaga Ta predlog temelji na členu 46 PDEU, ki
je tudi pravna podlaga Uredbe (EU) št. 492/2011 in omogoča sprejetje uredb
ali direktiv po rednem zakonodajnem postopku. 3.3. Načeli subsidiarnosti in
sorazmernosti Ugotovljene težave v zvezi z izvajanjem in
zagotovitvijo spoštovanja prava EU o prostem gibanju delavcev, zlasti Uredbe
(EU) št. 492/2011, so povezane s cilji iz člena 3(3) PEU, v skladu s
katerimi je Evropska unija ustanovila notranji trg, ki temelji na visoko
konkurenčnem socialnem tržnem gospodarstvu, za dosego polne zaposlenosti in
socialnega napredka, ter iz členov 45 (prosto gibanje in nediskriminacija
na podlagi državljanstva za delavce EU) in 18 PDEU (nediskriminacija glede na
državljanstvo za državljane EU). Veljavna pravila EU se morajo uporabljati
ustrezno in učinkovito. Razlike in neskladnosti v načinu, kako se Uredba (EU)
št. 492/2011 uporablja in izvršuje v različnih državah članicah, so
škodljive za pravilno delovanje prostega gibanja kot temeljne svoboščine.
Obstajajo dokazi, ki kažejo, da je zelo težko ustvariti potrebne enake
konkurenčne pogoje za delavce, ki uresničujejo svojo pravico do prostega
gibanja v EU. V teh razmerah se potrebna pravna jasnost in varnost lahko
dosežeta samo na ravni EU. Države članice ne morejo zadostno uresničiti
ciljev predloga, zato je potrebno ukrepanje na ravni EU. V skladu z načelom sorazmernosti ta direktiva
ne presega tistega, kar je potrebno za uresničitev ciljev. Da bi izboljšali
izvajanje in zagotovitev spoštovanja Uredbe (EU) št. 492/2011 v praksi,
direktiva predlaga preventivne ukrepe, kot so na primer zagotavljanje ustreznih
pravnih sredstev in informacij, podpore in svetovanja v skladu z nacionalno
tradicijo in prakso. Ob upoštevanju narave predlaganih ukrepov bo
direktiva državam članicam omogočila prosto izbiro izvedbenih ukrepov, ki
najbolj ustrezajo njihovim nacionalnim pravosodnim sistemom in postopkom. 3.4. Podrobna obrazložitev
predloga 3.4.1. POGLAVJE I SPLOŠNE DOLOČBE 3.4.1.1. Člen 1 – Vsebina Člen 45 PDEU je določba prava EU, ki se
neposredno uporablja v nacionalnem pravnem redu držav članic in ki evropskim
državljanom neposredno daje pravico do preselitve v drugo državo članico zaradi
zaposlitve in sprejema ponudbe za zaposlitev, zaposlitve v njej brez delovnega
dovoljenja, prebivanja v njej za navedeni namen in pravico, da v njej ostanejo
tudi po končani zaposlitvi. Določba prav tako daje pravico do enakega
obravnavanja, kot ga imajo domači državljani, glede dostopa do zaposlitve,
plačilnih in drugih pogojev dela in zaposlitve. Tako določba vključuje odpravo
vsakršne diskriminacije (neposredne ali posredne) na podlagi državljanstva pri
uresničevanju teh pravic kot tudi vseh neutemeljenih ovir, ki preprečujejo
uresničevanje pravice do prostega gibanja[21]. Uredba (EU) št. 492/2011 je tudi pravni
instrument, ki se zaradi svoje narave neposredno uporablja in državam članicam
ni treba sprejeti izvedbenih ukrepov, da bi se njihovi državljani lahko
sklicevali na pravice iz navedene uredbe. Pravice iz navedene uredbe, ki so
dodeljene posameznikom in katerih zagotovitev spoštovanja bo ta predlog
olajšal, so navedene v poglavju I „Zaposlovanje, enako obravnavanje in družine
delavcev“, v členih od 1 do 10. Pravice zadevajo zlasti dostop do zaposlitve
(oddelek 1, dostop do zaposlitve, členi od 1 do 6), enako obravnavanje v zvezi
s pogoji zaposlovanja in delovnimi pogoji (oddelek 2, zaposlovanje in enako
obravnavanje, členi od 7 do 9) ter družinske člane delavca (oddelek 3, družine
delavcev, člen 10). Ta predlog direktive ne zadeva poglavja
II Uredbe (EU) št. 492/2011, Popolnitev prostih mest in prijave za
zaposlitev (členi od 11 do 20), poglavja III, Odbori, ki so zadolženi za
zagotavljanje tesnega sodelovanja med državami članicami na področju prostega
gibanja in zaposlovanja delavcev (členi od 20 do 34), ali poglavja IV, Končne
določbe (členi od 35 do 42). 3.4.1.2. Člen 2 – Področje uporabe Predlog ne spreminja področja uporabe Uredbe
(EU) št. 492/2011. Uporablja se samo v primerih diskriminacije na podlagi
državljanstva v zvezi z zadevami, ki jih zajema navedena uredba, z uvedbo
določb o varstvu, informiranju in podpori, v skladu s členi od 3 do 7 tega
predloga direktive. To pomeni okrepitev jamstva enakega obravnavanja in pravnih
sredstev v primerih neupravičenih ovir v zvezi z dostopom do zaposlitve za
delavce, ki uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja v Evropski uniji. V zvezi s tem predlog direktive zajema
naslednje zadeve: – dostop do zaposlitve; – zaposlitvene in delovne pogoje predvsem
glede plačila in odpustitve; – dostop do socialnih in davčnih ugodnosti; – članstvo v sindikatih; – dostop do usposabljanja; – dostop do namestitve, – dostop do izobraževanja za otroke delavcev. 3.4.2. POGLAVJE II – ZAGOTOVITEV
SPOŠTOVANJA PRAVIC 3.4.2.1. Člen 3 – Varstvo pravic –
Pravna sredstva – Roki Ta člen določa pravno obveznost za države
članice, da delavcem migrantom EU zagotovijo ustrezna pravna sredstva na
nacionalni ravni. Prav tako se nanaša na ukrepe za zagotovitev spoštovanja in
varstvo pravic, torej že temeljno pravico po sebi. Listina Evropske unije o
temeljnih pravicah potrjuje pravico do učinkovitega pravnega sredstva za
vsakogar, čigar pravice in svoboščine, zagotovljene s pravom Evropske unije, so
kršene ali niso spoštovane. Predlog zajema pravosodna in izvensodna pravna
sredstva, vključno z alternativnimi mehanizmi reševanja sporov, kot so spravni
postopki in postopki mediacije. Varuhi človekovih pravic in organi za enakost
ali podobne strukture lahko prav tako pomenijo alternativo sodnim sredstvom. Ta
člen v skladu s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah
določa, da v primeru, kadar države članice določijo le upravne postopke,
zagotovijo, da je vsako upravno odločitev mogoče izpodbijati pred sodiščem. V skladu s sodno prakso Sodišča[22] odstavek 2 tega člena določa, da prejšnji odstavek ne vpliva na
nacionalne predpise, ki se nanašajo na roke za vložitev pravnih sredstev v
zvezi z načelom enakega obravnavanja, pod pogojem, da ne bi bilo uresničevanje
pravic, ki jih pravo Unije zagotavlja v zvezi s prostim gibanjem delavcev,
zaradi takšnih rokov praktično nemogoče ali pretirano težavno. 3.4.2.2. Člen 4 – Dejavnosti združenj,
organizacij ali drugih pravnih subjektov Ta člen uvaja
obveznost za države članice, da zagotovijo, da združenja, organizacije ali
pravni subjekti (kot so sindikati, nevladne organizacije in druge organizacije)
lahko sodelujejo v vseh upravnih ali sodnih postopkih v imenu delavcev
migrantov EU ali v njihovo podporo v primeru kršenja njihovih pravic v okviru
direktive ali Uredbe (EU) št. 492/2011. Državam članicam bi bilo treba
prepustiti pravico, da opredelijo način izvajanja te določbe v praksi, v skladu
z nacionalnimi pravosodnimi sistemi in postopki. Združenja,
organizacije ali drugi pravni subjekti lahko imajo pomembno vlogo pri varstvu
pravic v imenu delavca in njegovih družinskih članov ali v njihovo podporo[23]. Pomoč se lahko razlikuje od ene države članice do druge glede na njen
pravosodni sistem, postopke, tradicijo in prakso (npr. sindikati bi lahko
posredovali ali nosili stroške ali pomagali žrtvam diskriminacije). Drugi odstavek
člena 4 kot odraz člena 3 določa, da prvi odstavek ne vpliva na
nacionalna pravila, ki se nanašajo na roke za vlaganje pravnih sredstev. 3.4.3. POGLAVJE III – SPODBUJANJE
ENAKEGA OBRAVNAVANJA – KONTAKTNE TOČKE, STRUKTURE ALI ORGANI – DIALOG 3.4.3.1. Člen 5 – Kontaktne točke,
strukture ali organi Ta člen določa strukture za informiranje,
spodbujanje in pomoč ali organe, ki jih je treba vzpostaviti na nacionalni
ravni, da bi podprli delavce migrante EU ter spodbujali, analizirali in
spremljali pravice, ki so z zakonodajo EU podeljene njim in njihovim družinskim
članom. Te funkcije pa lahko izvajajo tudi obstoječi organi, ki so jih države
članice že vzpostavile za boj proti diskriminaciji na podlagi drugih meril v
zvezi z izvajanjem zakonodaje EU, ali agencije, ki so na nacionalni ravni
odgovorne za varstvo človekovih pravic ali varovanje pravic posameznikov. V tem
primeru mora država članica obstoječemu organu zagotoviti dodelitev zadostnih
sredstev za izvajanje dodatnih nalog. V ta namen bi lahko bilo usposabljanje
strokovnjakov upravičeno v okviru Evropskega socialnega sklada. Naloge teh struktur ali organov bi morale
zajemati: (a)
zagotavljanje informacij vsem ustreznim
zainteresiranim stranem in povečanje podpore za delavce migrante EU;
zagotavljanje svetovanja in pomoči domnevnim žrtvam diskriminacije pri njihovih
pritožbah, brez poseganja v pravice pravnih subjektov iz člena 4. Medtem
ko imajo v nekaterih državah organi za enakost, ki so bili vzpostavljeni na
podlagi direktiv EU za boj proti diskriminaciji na podlagi drugih meril,
pravdno sposobnost in lahko začnejo postopek pred sodiščem, lahko v drugih le
zagotavljajo pomoč tožniku ali predložijo pripombe sodišču; (b)
opravljanje neodvisnih raziskav v zvezi z
diskriminacijo na podlagi državljanstva; (c)
objavo neodvisnih poročil in pripravo priporočil v
zvezi z enakim obravnavanjem in bojem proti diskriminaciji na podlagi
državljanstva. (d)
objavo informacij o vseh vprašanjih v zvezi z
uporabo pravil EU o prostem gibanju delavcev na nacionalni ravni. Vsaki državi članici bi bilo prepuščeno, da
sama odloči, ali je treba ustvariti povsem nove strukture ali se obstoječim
organom lahko podelijo zgoraj opisane naloge, da bi se spodbujal boj proti
diskriminaciji v vseh državah članicah. Trenutno bi lahko bilo „državljanstvo“
zajeto v pristojnosti obstoječih organov za enakost v 19 državah članicah[24]. Poleg tega ta člen določa sinergije med
obstoječimi ali novimi strukturami ali organi z drugimi orodji na ravni EU za
informiranje, spodbujanje in podporo, kot so Tvoja Evropa SOLVIT, EURES,
Evropska podjetniška mreža in enotne kontaktne točke. Prednost opiranja na obstoječe strukture je
koriščenje obstoječega znanja in izkušenj. To prav tako omogoči večjo
enostavnost in dostopnost, ker prepreči tveganje zmede in negotovosti glede
vprašanja, na koga se obrniti v primeru težav. 3.4.3.2. Člen 6 – Dialog Ta člen zahteva, da države članice v skladu z
nacionalno tradicijo in prakso sprejmejo ustrezne ukrepe za spodbujanje in
pospeševanje dialoga s socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami, ki
imajo v skladu s svojim nacionalnim pravom in prakso upravičen interes
prispevati k boju proti diskriminaciji na podlagi državljanstva. 3.4.4. POGLAVJE IV – DOSTOP DO
INFORMACIJ 3.4.4.1. Člen 7 – Razširjanje informacij Ta člen določa ustrezno razširjanje informacij
o pravicah delavcev in njihovih družinskih članov v zvezi z enakim
obravnavanjem, ki izhaja iz Direktive in iz členov od 1 do 10 Uredbe (EU)
št. 492/2011. Bolj kot je sistem javnega obveščanja in preprečevanja
učinkovit, manj bodo posamezniki posegali po pravnih sredstvih. Predlog
direktive prepušča izbiro sredstev informiranja državam članicam, vendar bi
morale spletne ali digitalne informacije s povezavami na obstoječa sredstva
informiranja na ravni EU, spletišči Tvoja Evropa in EURES, postati obvezne. Vendar se lahko dopolnijo s katerimi koli
dejavnostmi informiranja, ki odražajo dobro prakso, ki so jih navedli
nacionalni strokovnjaki in zainteresirane strani, denimo kampanjami ozaveščanja
ali posebnimi informacijami. Za razširjanje informacij bi lahko tudi bilo zelo
pomembno, da bi socialni partnerji, organi za enakost, nevladne organizacije in
druga združenje prevzeli aktivno vlogo. 3.4.5. POGLAVJE V – KONČNE DOLOČBE 3.4.5.1. Člen 8 – Minimalne zahteve Prvi odstavek je
standardna „protiregresijska“ določba, ki določa, da imajo lahko države
članice, višjo raven varstva ali želijo sprejeti zakonodajo, ki zagotavlja
višjo raven varstva od tistega, ki ga zagotavlja predlagana direktiva. Drugi odstavek izrecno navaja, da imajo
države članice diskrecijsko pravico razširiti pristojnosti organov iz
člena 5, s čimer bi bila vključena tudi nediskriminacija na podlagi
državljanstva za vse državljane EU in njihove družinske člane, ki uresničujejo
pravico do prostega gibanja, kakor je določena v členu 21 PDEU in
Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004
o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja
in prebivanja na ozemlju držav članic[25]. Tretji odstavek
določa, da države članice pri izvajanju te direktive ne bi smele zmanjšati
sedanje ravni varstva pred diskriminacijo. 3.4.5.2. Člen 9 – Prenos Države članice
morajo sprejeti potrebne izvedbene ukrepe v obdobju dveh let po začetku
veljavnosti direktive in izpolnjevati nekatere zahteve glede informacij, kot so
obvestila Komisiji, kako je direktiva prenesena v nacionalno pravo, in
sklicevanje na direktivo v vseh izvedbenih ukrepih. V tem okviru bi bilo
skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije o obrazložitvenih
dokumentih z dne 28. septembra 2011 primerno, da države članice
uradnemu obvestilu o ukrepih za prenos priložijo en ali več dokumentov, v
katerih je pojasnjeno razmerje med sestavnimi elementi te direktive in
ustrezajočimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Ob upoštevanju, da za nekatere določbe te
direktive, kot so določbe o strukturah ali organih iz člena 5, več držav
že razpolaga z zakonodajo za boj proti diskriminaciji na podlagi drugih meril v
okviru izvajanja zakonodaje EU, ali agencijami, ki so na nacionalni ravni
odgovorne za varstvo človekovih pravic ali varovanje pravic posameznikov, bi obrazložitveni
dokumenti omogočili boljšo opredelitev posebnih ukrepov, ki so sprejeti ali ki
se izvajajo, za boj proti diskriminaciji na podlagi državljanstva
3.4.5.3. Člen 10 – Poročilo Komisija mora predložiti poročilo o izvajanju
te direktive Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu
odboru najpozneje dve leti po izteku roka za prenos direktive v nacionalno pravo.
Prav tako lahko pripravi ustrezne predloge za nadaljnje ukrepe, če je to
potrebno. Zato bo Komisija v okviru poročila o izvajanju in izkušenj,
pridobljenih na terenu, prav tako spremljala, kako so se države članice
odločile razširiti pristojnosti struktur in organov iz člena 5, da bi bili
ti pristojni za enako obravnavanje brez diskriminacije na podlagi državljanstva
vseh državljanov Unije in njihovih družinskih članov, ki uresničujejo pravico
do prostega gibanja v okviru prava Unije. 3.4.5.4. Člen 11 – Začetek
veljavnosti Ta standardna
klavzula določa, da ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu
Evropske unije. 3.4.5.5. Člen 12 – Naslovitev To je standardna
določba, ki določa, da je ta direktiva naslovljena na države članice. 4. PRORAČUNSKE POSLEDICE Ta predlog naj bi imel omejene posledice za
proračun Unije. Ocenjuje se, da stroški za ocenjevalno študijo v letu 2015
ne bodo presegli 300 000 EUR in bodo kriti iz sredstev, ki so na voljo v
proračunski vrstici, iz katere se financirajo prosto gibanje delavcev,
koordinacija sistemov socialne varnosti in ukrepi za migrante, vključno z
migranti iz tretjih držav. Stroški za človeške vire (131 000 EUR na leto)
se bodo krili iz razdelka 5 večletnega finančnega okvira. Podrobnosti so
razložene v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena
temu predlogu. 2013/0124 (COD) Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o ukrepih za lažje uresničevanje pravic,
podeljenih delavcem v okviru prostega gibanja delavcev (Besedilo velja za EGP) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE
UNIJE STA – ob
upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 46 Pogodbe, ob
upoštevanju predloga Evropske komisije, po
posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom, ob
upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[26], ob
upoštevanju mnenja Odbora regij[27], v
skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ob
upoštevanju naslednjega: (1) Prosto gibanje delavcev je
temeljna svoboščina državljanov EU in eden od stebrov notranjega trga v Uniji,
določeno v členu 45 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Njegovo izvajanje
je nadalje razvito s pravom Unije, katerega cilj je zagotavljanje polnega
uresničevanja vseh pravic, ki so podeljene državljanom Unije in njihovim
družinskih članom. (2) Prosto gibanje delavcev je
tudi ključni element za razvoj dejanskega trga dela Unije, ki delavcem omogoča,
da se z območij visoke brezposelnosti preselijo na območja, kjer primanjkuje
delovne sile, se več ljudem pomaga, da najdejo delovna mesta, ki bolje
ustrezajo njihovim spretnostim, in se odpravljajo ozka grla na trgu dela. (3) Prosto gibanje delavcev daje
vsem državljanom pravico do prostega gibanja v drugo državo članico, da tam
delajo in prebivajo v ta namen, Ščiti jih pred diskriminacijo na podlagi
državljanstva glede zaposlovanja, plačila in drugih delovnih pogojev z
zagotavljanjem njihovega enakopravnega obravnavanja v primerjavi z državljani
navedene države članice. To pravico je treba razlikovati od svobode opravljanja
storitev, ki zajema pravico podjetij do opravljanja storitev v drugi državi
članici, pri čemer lahko svoje delavce začasno pošljejo („napotijo“) v drugo
državo članico na opravljanje dela, potrebnega za opravljanje navedenih
storitev v navedeni državi članici. (4) Delavcem in njihovim
družinskim članom, ki uresničujejo pravico do prostega gibanja, podeljuje
člen 45 Pogodbe materialne pravice za uresničevanje te temeljne
svoboščine, podrobneje določene v Uredbi (EU) št. 492/2011 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o prostem gibanju delavcev v
Uniji[28]. (5) Vendar pa je učinkovito
uresničevanje prostega gibanja delavcev še vedno velik izziv in zelo pogosto so
mnogi delavci ne zavedajo svojih pravic do prostega gibanja. Ti delavci so še
vedno žrtve diskriminacije na podlagi državljanstva, ko se po Evropski uniji
selijo iz ene države članice v drugo. Obstaja torej razkorak med zakonodajo in
njenim izvajanjem v praksi, ki ga je treba odpraviti. (6) Komisija je julija 2010
v svojem sporočilu „Ponovna potrditev prostega gibanja delavcev: pravice in
pomembne spremembe“[29]
navedla, da bo preučila načine reševanje novih potreb in izzivov (zlasti ob
upoštevanju novih vzorcev mobilnosti), s katerimi se soočajo delavci migranti
EU in njihovi družinski člani, ter v okviru nove strategije za enotni trg
pretehtala, kako spodbujati in okrepiti mehanizme za učinkovito izvajanje
načela enakega obravnavanja delavcev EU in njihovih družinskih članov, ki
uresničujejo pravico do prostega gibanja. (7) Komisija je v poročilu o
državljanstvu EU 2010 „Odpravljanje ovir za pravice državljanov EU“ z dne 27. oktobra 2010[30] opredelila različno in
neustrezno izvajanje prava Unije o pravici do prostega gibanja kot eno glavnih
ovir, s katero se srečujejo državljani Unije pri učinkovitem uresničevanju
pravic na podlagi prava Unije. Komisija je v skladu s tem najavila svoj namero
o ukrepanju, da „bo olajšala prosto gibanje državljanov EU in njihovih
družinskih članov iz tretjih držav s strogim izvajanjem pravil EU, vključno s
pravili o nediskriminaciji, spodbujanjem dobre prakse in boljšega poznavanja
pravil EU na terenu ter s povečanjem razširjanja informacij državljanom EU o
njihovih pravicah do prostega gibanja“ (akcija 15 poročila o državljanstvu
EU 2010). (8) V svežnju o zaposlovanju z
dne 18. aprila 2012 (sporočilo Komisije „K okrevanju s številnimi
novimi delovnimi mesti“)[31]
je Komisija napovedala, da bo „predložila zakonodajni predlog za podporo
mobilnim delavcem (obveščanje in svetovanje) pri uveljavljanju pravic, ki
izhajajo iz Pogodbe in Uredbe 492/2011 o prostem gibanju delavcev v
Uniji“. (9) Ustrezno in učinkovito
izvajanje ter zagotovitev spoštovanja pravic sta ključna za varstvo pravic
delavcev, medtem ko nezadostna zagotovitev spoštovanja slabi učinkovitost
veljavnih predpisov Unije na tem področju. (10) Bolj učinkovito in enotno
izvajanje pravic, ki jih pravila Unije zagotavljajo v zvezi s prostim gibanjem
delavcev, je potrebno tudi za pravilno delovanje notranjega trga. (11) Izvajanje in spremljanje
pravil Unije o prostem gibanju delavcev bi bilo treba izboljšati, da bi
delavcem zagotovili boljšo obveščenost o njihovih pravicah, jim pomagali in jih
zaščitili pri uresničevanju navedenih pravic ter odpravili izogibanje tem
pravilom s strani javnih organov in javnih ali zasebnih delodajalcev. (12) Da bi zagotovile pravilno
izvajanje materialnih pravil o pravicah delavcev do prostega gibanja za namene
dela in za spremljanje skladnosti z njimi, bi morale države članice sprejeti
ustrezne ukrepe za njihovo varovanje pred diskriminacijo na podlagi državljanstva
in kakršno koli neutemeljeno oviro pri uresničevanju navedene pravice. (13) Zato je primerno določiti
posebna pravila za učinkovito zagotovitev spoštovanja materialnih pravil, ki
urejajo prosto gibanje delavcev, ter boljše in enotnejše izvajanje člena 45
Pogodbe in Uredbe (EU) št. 492/2011, (14) V tem okviru bi morali
delavci, ki so bili izpostavljeni diskriminaciji na podlagi državljanstva ali
kakršni koli neupravičeni omejitvi pri uresničevanju pravice do prostega
gibanja, imeti ustrezna in učinkovita pravna sredstva za varstvo in odpravo
kršitve. Kadar države članice določijo le upravne postopke, zagotovijo, da je
vsako upravno odločitev v skladu s členom 47 Listine mogoče izpodbijati
pred sodiščem. (15) Za zagotovitev učinkovitejših
ravni varstva bi bilo treba združenjem in pravnim subjektom, glede na to, kaj
določajo države članice, dati pooblastila za sodelovanje v postopkih – bodisi v
imenu bodisi v podporo žrtve – brez poseganja v nacionalna postopkovna pravila
v zvezi z zastopanjem in obrambo pred sodišči. (16) Roki iz členov 3(2) in 4(2) bi
morali biti usklajeni s sodno prakso Sodišča[32]
ter oblikovani tako, da ne bi bilo uresničevanje pravic, ki jih pravo Unije
zagotavlja v zvezi s prostim gibanjem delavcev, praktično nemogoče ali pretirano
težavno. (17) Varstvo pred diskriminacijo na
podlagi državljanstva bi že samo po sebi bilo okrepljeno, če bi v vsaki državi
članici obstajale organizacije s pristojnostjo za spodbujanje enakega
obravnavanja, analizo težav, s katerimi se srečujejo državljani, za preučitev
možnih rešitev in zagotavljanje posebne podpore za delavce Unije, ki
uresničujejo pravico do prostega gibanja. (18) Vsaka država sama odloči, ali
se naloge iz člena 5 te direktive dodelijo že obstoječemu organu, ki
pokriva širšim krog meril za diskriminacijo. Če bodo naloge iz člena 5
zajete v razširjenem mandatu že obstoječega organa ali strukture, bi morala
država članica obstoječemu organu dodeliti zadostna sredstva za izvajanje
dodatnih nalog, s čimer zagotovi, da ne bi bilo izvajanje že obstoječih nalog
teh organov ogroženo. (19) Države članice bi morale
zagotoviti pospeševanje sinergij z obstoječimi orodji na ravni EU za
informiranje in podporo, v ta namen pa bi morale poskrbeti, da obstoječi ali
novoustanovljeni organi poznajo in uporabljajo obstoječe storitve za
informiranje in podporo, kot so Tvoja Evropa SOLVIT, EURES, Evropska
podjetniška mreža in enotne kontaktne točke, ter sodelujejo z njimi. (20) Države članice bi morale
spodbujati dialog z nevladnimi organizacijami in med socialnimi partnerji za
odpravo različnih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva in boj proti
njim. (21) Države članice bi morale
omogočiti, da bi delavci iz drugih držav članic, delodajalci in druge
zainteresirane strani lažje prišli do informacij o delovnih pogojih. (22) Države članice bi morale
ugotoviti, kako bi se delodajalce, delavce in druge osebe oskrbelo z zlahka
dostopnimi ustreznimi informacijami v zvezi z določbami te direktive in
ustreznimi določbami Uredbe (EU) št. 492/2011. Te informacije bi morale
biti zlahka dostopne tudi prek storitev Tvoja Evropa in EURES. (23) Ta direktiva določa minimalne
zahteve in tako državam članicam omogoča, da uvedejo ali ohranijo ugodnejše
določbe. Države članice imajo tudi možnost razširiti pristojnosti organizacij,
ki so jim poverjene naloge, povezane z varstvom delavcev migrantov Unije pred
diskriminacijo na podlagi državljanstva, na način, da so pristojne za
pokrivanje pravice do enakega obravnavanja brez diskriminacije na podlagi
državljanstva vseh državljanov Unije in njihovih družinskih članov, ki
uresničujejo pravico do prostega gibanja, kakor je določena v členu 21 PDEU in
Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004
o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja
in prebivanja na ozemlju držav članic[33].
Izvajanje te direktive ne bi smelo služiti za upravičenje kakršnega koli
poslabšanja obstoječih razmer v državi članici. (24) Učinkovito izvajanje določb te
direktive pomeni, da bi se morale države članice pri sprejemanju ustreznih
ukrepov za izpolnitev svojih obveznosti iz te direktive sklicevati na to
direktivo ali pa sklic nanjo navesti ob uradni objavi izvedbenih ukrepov. (25) V skladu s skupno politično
izjavo držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih z dne 28. septembra 2011
se države članice zavezujejo, da bodo uradnemu obvestilu o ukrepih za prenos v
upravičenih primerih priložile en ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno
razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustrezajočimi deli nacionalnih
instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je predložitev takih dokumentov
v primeru te direktive upravičena. (26) Komisija bi po poteku
določenega časa po prenosu Direktive morala pripraviti poročilo o njenem
izvajanju, in zlasti oceniti, ali je treba predložiti predloge za boljšo
zagotovitev spoštovanja prava Unije o prostem gibanju. (27) Ta direktiva spoštuje temeljne
pravice in upošteva načela, priznana v Listini Evropske unije o temeljnih
pravicah, zlasti pravico do izbire poklica in pravico do dela (člen 15),
pravico do nediskriminacije (člen 21 in zlasti odstavek 2 glede
nediskriminacije na podlagi državljanstva), pravico do kolektivnih pogajanj in
ukrepov (člen 28), poštenih in pravičnih delovnih pogojev (člen 31), pravico
do prostega gibanja in prebivanja (člen 45) ter pravico do učinkovitega
pravnega sredstva in nepristranskega sodišča (člen 47). Direktivo je treba
izvajati v skladu z navedenimi pravicami in načeli. (28) Ker države članice ne morejo
zadovoljivo doseči cilja te direktive, in sicer določitve splošnega skupnega
okvira ustreznih določb, ukrepov in mehanizmov, potrebnih za boljše in
enotnejše izvajanje in zagotovitev spoštovanja pravic v praksi, ki so podeljene
s Pogodbo in Uredbo (EU) št. 492/2011, in ker se ta cilj zaradi obsega ali
učinkov ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v
skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V
skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega,
kar je potrebno za doseganje navedenega cilja – SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO: POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE Člen 1
Predmet Ta direktiva določa določbe, ki omogočajo
enotnejše izvajanje in zagotovitev spoštovanja pravic , zagotovljenih s
členom 45 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in določbami členov 1
do 10 Uredbe (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011
o prostem gibanju delavcev v Uniji, v praksi. Člen 2
Področje uporabe Ta direktiva se uporablja za naslednje vidike
prostega gibanja delavcev: (a) dostop do zaposlitve; (b) zaposlitvene in delovne pogoje,
predvsem glede plačila in odpustitve; (c) dostop do socialnih in davčnih
ugodnosti; (d) članstvo v sindikatih; (e)
dostop do usposabljanja; (f)
dostop do nastanitve; (g)
dostop do izobraževanja za otroke delavcev. POGLAVJE II
ZAGOTOVITEV SPOŠTOVANJA PRAVIC Člen 3
Varstvo pravic – Pravna sredstva – Roki 1. Države članice vsem delavcem in njihovim
družinskim članom, ki menijo, da so jim bile ali da so jim pravice do prostega
gibanja neupravičeno omejene ali so mnenja, da jim je bila storjena krivica
zaradi neuporabe načela enakega obravnavanja, zagotovijo pravno varstvo v
sodnih in/ali upravnih postopkih ter v spravnih postopkih, če jih države
članice štejejo za primerne, za zagotovitev spoštovanja obveznosti iz člena 45
Pogodbe in členov od 1 do 10 Uredbe (EU) št. 492/2011, ki jim je na voljo
tudi po tem, ko je prekinjeno razmerje, v katerem je domnevno prišlo do
diskriminacije. 2. Odstavek 1
se uporablja brez poseganja v nacionalne predpise o rokih za zagotovitev
spoštovanja navedenih pravic. Ti roki ne smejo biti takšni, da bi bilo
uresničevanje pravic, ki jih pravo Unije zagotavlja v zvezi s prostim gibanjem
delavcev, zaradi njih praktično nemogoče ali pretirano težavno.. Člen 4
Dejavnosti združenj, organizacij ali drugih pravnih subjektov 1. Države članice zagotovijo, da združenja,
organizacije ali drugi pravni subjekti, ki imajo v skladu z merili iz njihove
nacionalne zakonodaje upravičen interes za zagotavljanje spoštovanja določb te
direktive, lahko v imenu delavcev in njihovih družinskih članov ali v njihovo
podporo, in sicer z njihovo privolitvijo, sodelujejo v vseh sodnih in/ali
upravnih postopkih za zagotovitev spoštovanja pravic iz člena 45 Pogodbe
in členov od 1 do 10 Uredbe (EU) št. 492/2011. 2. Odstavek 1
se uporablja brez poseganja v nacionalne predpise o rokih za zagotovitev
spoštovanja navedenih pravic. Ti roki ne smejo biti takšni, da
bi bilo uresničevanje pravic, ki jih pravo Unije zagotavlja v zvezi s prostim
gibanjem delavcev, zaradi njih praktično nemogoče ali pretirano težavno. POGLAVJE III SPODBUJANJE ENAKEGA OBRAVNAVANJA – STRUKTURE, ORGANI – DIALOG Člen 5
Strukture – organi 1. Države članice določijo strukture ali
organe, zadolžene za spodbujanje, analizo, spremljanje in podpiranje enakega
obravnavanja vseh delavcev ali njihovih družinskih članov brez diskriminacije
na podlagi državljanstva, in uredijo vse potrebno za delovanje takšnih organov.
Ti organi so lahko del nacionalnih agencij s podobnimi cilji, vendar s širšim
krogom meril za diskriminacijo. V tem primeru država članica obstoječemu organu
zagotovi dodelitev zadostnih sredstev za izvajanje dodatnih nalog, s čimer
poskrbi, da izvajanje že obstoječih nalog teh organov ne bo ogroženo. 2. Države članice zagotovijo, da pristojnosti
teh organov vključujejo: (a)
brez poseganja v pravico delavcev ali njihovih
družinskih članov ter združenj in organizacij ali drugih pravnih subjektov iz
člena 4, zagotavljanje neodvisne pravne in/ali druge pomoči delavcem ali
njihovim družinskim članom pri njihovih pritožbah; (b)
opravljanje neodvisnih raziskav v zvezi z
diskriminacijo na podlagi državljanstva; (c)
objavo neodvisnih poročil in pripravo priporočil o
vseh vprašanjih v zvezi s takšno diskriminacijo; (d)
objavo informacij o vseh vprašanjih v zvezi z
uporabo pravil EU o prostem gibanju delavcev na nacionalni ravni. 3. Države članice zagotovijo, da obstoječi ali
novoustanovljeni organi poznajo in uporabljajo obstoječe storitve za
informiranje in podporo, kot so Tvoja Evropa SOLVIT, EURES, Evropska
podjetniška mreža in enotne kontaktne točke, ter sodelujejo z njimi. Člen 6
Dialog Države članice
spodbujajo dialog z ustreznimi nevladnimi organizacijami in socialnimi
partnerji, ki imajo v skladu z nacionalnim pravom in prakso upravičen interes
za prispevanje v boju proti diskriminaciji na podlagi državljanstva, z namenom
uveljavljanja načela enakega obravnavanja. POGLAVJE IV
DOSTOP DO INFORMACIJ Člen 7
Razširjanje informacij 1. Države članice zagotovijo, da se na
celotnem njihovem ozemlju zainteresirane osebe s primernimi sredstvi seznanijo
s predpisi, sprejetimi na podlagi te direktive in že veljavnimi določbami iz
členov od 1 do 10 Uredbe (EU) št. 492/2011. 2. Države članice zagotovijo jasne, zlahka
dostopne, celovite in najnovejše informacije o pravicah, ki jih pravo Unije
zagotavlja v zvezi s prostim gibanjem delavcev. . Te informacije bi morale biti
zlahka dostopne tudi prek storitev Tvoja Evropa in EURES. POGLAVJE V
KONČNE DOLOČBE Člen 8
Minimalne zahteve 1. Države članice lahko uvedejo ali
ohranijo predpise, ki so za varstvo načela enakega obravnavanja ugodnejši od
tistih, ki jih določa ta direktiva. 2. Države članice lahko zagotovijo, da
pristojnosti struktur in organov iz člena 5, zadolženih za spodbujanje,
analizo, spremljanje in podpiranje enakega obravnavanja vseh delavcev ali
njihovih družinskih članov brez diskriminacije na podlagi državljanstva, prav
tako zajemajo pravico do enakega obravnavanje brez diskriminacije na podlagi
državljanstva vseh državljanov EU in njihovih družinskih člane, ki uresničujejo
pravico do prostega gibanja, kakor je določena v členu 21 PDEU in
Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004
o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja
in prebivanja na ozemlju držav članic. 3. Izvajanje te direktive nikakor ne more
biti zadosten razlog za znižanje ravni varstva pravic delavcev na področjih, ki
jih ureja, ne glede na pravico držav članic, da se odzovejo na spremembe stanja
z uvedbo zakonov in drugih predpisov, ki se razlikujejo od tistih, ki so
veljali ob notifikaciji te direktive, če so v skladu z določbami te
direktive. Člen 9
Prenos 1. Države članice sprejmejo zakone in druge
predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo najpozneje [2 leti po začetku
veljavnosti –točen datum vstavi OPOCE]. Komisiji takoj sporočijo besedilo
navedenih predpisov. 2. Države članice se v sprejetih predpisih
sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni
objavi. Način sklicevanja določijo države članice. 3. Države članice Komisiji predložijo besedila
temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta
direktiva. Člen 10
Poročilo Komisija najpozneje v dveh letih po roku za
prenos poroča o izvajanju te direktive Evropskemu parlamentu, Svetu in
Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, da bi se po potrebi predložile potrebne
spremembe. Člen 11
Začetek veljavnosti Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem
listu Evropske unije. Člen 12
Naslovniki Ta
direktiva je naslovljena na države članice. V Bruslju, Za Evropski parlament Za
Svet Predsednik Predsednik OCENA FINANČNIH POSLEDIC
ZAKONODAJNEGA PREDLOGA 1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude 1.2. Zadevna
področja v strukturi ABM/ABB 1.3. Vrsta
predloga/pobude 1.4. Cilji
1.5. Utemeljitev
predloga/pobude 1.6. Trajanje
ukrepa in finančnih posledic 1.7. Načrtovani
načini upravljanja 2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Pravila
o spremljanju in poročanju 2.2. Upravljavski
in kontrolni sistem 2.3. Ukrepi
za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC
PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni
razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 3.2. Ocenjene
posledice za odhodke 3.2.1. Povzetek
ocenjenih posledic za odhodke 3.2.2. Ocenjene
posledice za odobritve za poslovanje 3.2.3. Ocenjene
posledice za odobritve za upravne zadeve 3.2.4. Skladnost
z veljavnim večletnim finančnim okvirom 3.2.5. Udeležba
tretjih oseb pri financiranju 3.3. Ocenjene
posledice za prihodke OCENA
FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA 1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude 1.2. Predlog direktive Evropskega
parlamenta in Sveta o ukrepih za lažje uresničevanje pravic, podeljenih
delavcem v okviru prostega gibanja delavcev
Zadevna področja v strukturi ABM/ABB[34] Zaposlovanje,
socialni dialog 1.3. Vrsta predloga/pobude ¨ Predlog/pobuda
se nanaša na nov ukrep. ¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na
podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa[35]. x Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje
obstoječega ukrepa. ¨ Predlog/pobuda se
nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep. 1.4. Cilji 1.4.1. Večletni strateški cilji
Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo Prispevati k
ciljem strategije Evropa 2020: – spodbujanje večje udeležbe na trgu dela; – razvoj varnega, prožnega in mobilnega evropskega
trga dela; – pospeševanje socialne in ekonomske kohezije. 1.4.2. Posamezni cilji in zadevne
dejavnosti v strukturi ABM/ABB Posamezni
cilj št. 2 (EMPL): Spodbujanje
geografske in poklicne mobilnosti delavcev v Evropi, da bi premostili ovire za
prosto gibanje in prispevali k oblikovanju resničnega trga dela na evropski
ravni. 1.4.3. Pričakovani rezultati in
posledice Navedite, kakšne
posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine. Cilj predloga
sta boljše izvajanje in zagotovitev spoštovanja pravic do prostega gibanja v
praksi kot tudi boj proti diskriminaciji na podlagi državljanstva ter
zmanjšanje ovir, s katerimi se še vedno srečujejo delavci migranti. 1.4.4. Kazalniki rezultatov in
posledic Navedite, s
katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude. Za namene
spremljanja bo uporabljenih več kvantitativnih (na primer: število pritožb ali
raven ozaveščanja) in kvalitativnih kazalnikov (poročila o izvajanju direktive
in zakonodaje o prostem gibanju). Podporni organi, ustanovljeni v skladu s tem
predlogom direktive, bodo imeli tudi vlogo spremljanja in bodo lahko zagotovili
boljše podatke o diskriminaciji na podlagi državljanstva. Poleg tega
namerava Komisija oceniti posledice te direktive s: – sistematičnim ocenjevanjem s strani služb Komisije
z vključitvijo Svetovalnega odbora za prosto gibanje delavcev; – predložitvijo poročila dve leti po roku za prenos; – oceno dejavnosti, ki jih opravljajo podporne
organizacije in združenja; – oceno, ali je direktiva prinesla pozitivne
spremembe; – opredelitvijo težav, s katerimi se soočajo
podporni organi, združenja in organizacije za enakost. 1.5. Utemeljitev predloga/pobude 1.5.1. Potrebe, ki jih je treba
zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno Namen predloga
sta izboljšanje ter krepitev izvajanja in zagotovitev spoštovanja pravil EU o
prostem gibanju delavcev v praksi (člen 45 PDEU in Uredba (EU) št. 492/2011,
členi od 1 do 10 v zvezi z dostopom do zaposlitve ter zaposlitvenimi in
delovnimi pogoji). Predlog daje na voljo posebne instrumente ter mehanizme
informiranja in svetovanja, s čimer zagotavlja jamstva za bolj učinkovito
uresničevanje teh pravic v praksi za zmanjšanje diskriminacije na podlagi
državljanstva, in obenem prispeva k odstranjevanju neupravičenih ovir za prosto
gibanje delavcev, ki je eden od temeljev za uresničevanje notranjega trga. 1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja EU Ugotovljene
težave so povezane s cilji, navedenimi v členu 3(3) PEU in členu 45
PDEU. Obstoječi pravni okvir, izvajanje in zagotovitev spoštovanja pravic v
praksi ter prejšnji poskusi za reševanje obstoječih težav z nezavezujočimi
ukrepi niso bili dovolj učinkoviti za reševanje ugotovljenih težav. Zato je
treba obstoječe težave obravnavati na ravni EU za boljše doseganje ciljev
Pogodbe. 1.5.3. Spoznanja iz podobnih izkušenj
v preteklosti Prejšnji
poskusi reševanja težav izvajanja in zagotovitve spoštovanja prava EU o prostem
gibanju delavcev in zlasti Uredbe (EU) št. 492/2011 z nezakonodajnimi
sredstvi v praksi niso dosegli zastavljenih ciljev. Komisija je vprašanja
obravnavala v letih 2002 in 2010 v sporočilih o razlagi zakonodaje. Zadevna
sporočila so glede na sodno prakso Sodišča priskrbela dodatna pojasnila za
države članice. Vendar pa je spremljanje izvajanja prava EU o prostem gibanju
pokazalo, številne pomanjkljivosti; od oktobra 2010 je Komisija začela
izvajati več študij naknadnega ocenjevanja težav, s katerimi se srečujejo
delavci EU pri uresničevanju pravice do prostega gibanja: (v okviru
Svetovalnega odbora za prosto gibanje delavcev se je razpravljalo o dveh
neodvisnih poročilih mreže strokovnjakov za prosto gibanje delavcev, v katerih
je bilo ugotovljeno, da v državah članicah pravica do enakega obravnavanja na
podlagi državljanstva redko zagotavlja enako raven varstva in jamstev kot
pravica do enakega obravnavanja na podlagi drugih meril (rasa, spol …). Status
delavcev EU se v večini držav članic še vedno dojema kot status, ki je bližji
statusu državljana tretje države kot pa statusu državljana domače države. Poleg
tega, če imajo včasih v primerih diskriminacije na podlagi državljanstva
koristi od teh jamstev in varstva, je to zaradi širše razlage nacionalnega
prava, ki včasih izenačuje državljanstvo z narodnostjo. Zato je potrebno
močnejše varstvo pred diskriminacijo na podlagi državljanstva. Za pripravo
ocene učinka je zunanji svetovalec leta 2012 izvedel predhodno oceno. 1.5.4. Skladnost in možnosti sinergij
z drugimi zadevnimi instrumenti Temeljne
pravice: predlog je v skladu s strategijo EU o temeljnih pravicah, COM(2010) 573
final. Strategija
Evropa 2020: pobuda bo prispevala k ustvarjanju delovnih mest v okviru
strategije za pametno, trajnostno in socialno vključujočo rast (Evropa 2020). Akt za enotni
trg: predlog bo zlasti olajšal prosto gibanje delovne sile in bo prispeval k
boljšemu delovanju notranjega trga. Prispeval bo k boljši uskladitvi delavcev z
delovnimi mesti, s čimer bo omogočil, da bo več oseb našlo zaposlitev, ki
ustreza njihovim spretnostim, ter k premagovanju ovir na evropskem trgu dela. 1.6. Trajanje ukrepa in finančnih
posledic x Časovno omejen(a)
predlog/pobuda: ¨ trajanje predloga/pobude od [D. MMMM ]LLLL do [D. MMMM ]LLLL, x finančne posledice med letoma 2013 in 2020. Izvajanje Direktive je časovno neomejeno,
vendar bo ponovno ocenjeno po dveh letih po izteku roka za prenos. ¨ Časovno neomejen(a)
predlog/pobuda: –
izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2013 in 2014, –
ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti. 1.7. Načrtovani načini upravljanja[36] x Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija. ¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvajanja na: ¨ izvajalske agencije, ¨ organe, ki jih ustanovita Skupnosti[37], ¨ nacionalne javne organe / organe, ki opravljajo javne storitve, ¨ osebe, pooblaščene za izvajanje določenih ukrepov v skladu z
naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in opredeljene v zadevnem temeljnem aktu v
smislu člena 49 finančne uredbe. ¨ Deljeno upravljanje
z državami članicami. ¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami. ¨ Skupno upravljanje z
mednarodnimi organizacijami (navedite). Pri navedbi več kot
enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“. Opombe 2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Pravila o spremljanju in
poročanju Navedite pogostost
in pogoje. Dve leti po
roku za prenos direktive bo izvedeno sprotno vrednotenje. Vrednotenje se bo
predvsem osredotočilo na oceno začetne uspešnosti Direktive. Poudarek bo na
izboljšanju zagotovitve spoštovanja in učinkovitosti pravil EU o prostem
gibanju delavcev po sprejetju izvedbenih ukrepov za informiranje in svetovanje,
ki jih določa ta direktiva. To oceno bo izvedla Komisija s pomočjo zunanjih
strokovnjakov. Mandat bodo določile službe Komisije. Zainteresirane strani bodo
obveščene o osnutku ocene in zaprošene, da povedo svoje mnenje o njem v okviru
Svetovalnega odbora za prosto gibanje delavcev, ter bodo tudi redno obveščane o
napredku ocenjevanja in njegovih ugotovitvah. Ugotovitve bodo javno objavljene. 2.2. Upravljavski in kontrolni
sistem 2.2.1. Ugotovljena tveganja Omejena
tveganja zaradi majhnih finančnih posledic. 2.2.2. Načrtovani načini kontrole Uporabljeni
bodo standardni ukrepi za zmanjšanje tveganj. 2.3. Ukrepi za preprečevanje
goljufij in nepravilnosti Navedite obstoječe
ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe. Uporabljeni
bodo standardni ukrepi za zmanjšanje tveganj. 3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1. Zadevni razdelki večletnega
finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice Po vrstnem redu
razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek številka [poimenovanje………………………...……….] || dif./nedif. [38] || držav Efte[39] || držav kandidatk[40] || tretjih držav || po členu 18(1)(aa) finančne uredbe 1 || – Prosto gibanje delavcev, koordinacija sistemov socialne varnosti || dif. || DA || NE || NE || NE || || || || || || Zahtevane nove proračunske vrstice Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in
proračunskih vrstic. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek številka [poimenovanje…………………...……….] || dif./nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || po členu 18(1)(aa) finančne uredbe || [XX YY YY YY] || || DA/NE || DA/NE || DA/NE || DA/NE 3.2. Ocenjene posledice za odhodke
3.2.1. Povzetek ocenjenih posledic za
odhodke v
mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) Razdelek večletnega finančnega okvira || 1 || Trajnostna rast (po letu 2014: pametna in vključujoča rast) GD: EMPL[41] || || || Leto 2013[42] || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || || 04.030500 || obveznosti || (1) || 0 || 0 || 0,300 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0,300 plačila || (2) || 0 || 0 || 0,150 || 0,150 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0,300 || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov[43] || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || Odobritve iz GD EMPL SKUPAJ || obveznosti || = 1 + 1a + 3 || 0 || 0 || 0,300 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0,300 plačila || = 2 + 2a + 3 || 0 || 0 || 0,150 || 0,150 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0,300 Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || 0 || 0 || 0,300 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0,300 plačila || (5) || 0 || 0 || 0,150 || 0,150 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0,300 Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || || || Odobritve iz RAZDELKA 1 večletnega finančnega okvira || obveznosti || =4+ 6 || 0 || 0 || 0,300 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0,300 plačila || =5+ 6 || 0 || 0 || 0,150 || 0,150 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0,300 Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Upravni odhodki“ v
mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || || Leto 2013 || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ GD: EMPL || Človeški viri || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 1,048 Drugi upravni odhodki || || || || || || || || || GD EMPL SKUPAJ || odobritve || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 1,048 Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 1,048 v
mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || || Leto 2013 || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira || obveznosti || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 1,048 plačila || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 1,048 3.2.2. Ocenjene posledice za
odobritve za poslovanje ¨ Za
predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje. x Za predlog/pobudo
so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju: odobritve
za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) Cilji in realizacije ò || || || Leto 2013 || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ REALIZACIJE vrsta realizacije[44] || Povprečni stroški realizacije || številka realizacij || stroški || številka realizacij || stroški || številka realizacij || stroški || številka realizacij || stroški || številka realizacij || stroški || številka realizacij || stroški || številka realizacij || stroški || številka || stroški || številka || stroški POSAMEZNI CILJ št. 2[45] Spodbujanje geografske in poklicne mobilnosti || || || || || || || || || || || || || || || || || || Ocena Komisije s pomočjo strokovnjakov || Ocene pozitivnih posledic in ugotovljenih izzivov || 0, 300 || || || || || || || || || || || 1 || 0,300 || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || Seštevek za posamezni cilj št. 1 || || || || || || || || || || || 1 || 0,300 || || || || || || STROŠKI SKUPAJ || || || || || || || || || || || 1 || 0,300 || || || || || || 3.2.3. Ocenjene posledice za
odobritve za upravne zadeve 3.2.3.1. Povzetek ¨ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve. x Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je
pojasnjeno v nadaljevanju: v mio. EUR (na tri decimalna mesta
natančno) || Leto 2013[46] || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || || Človeški viri || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 1,048 Drugi upravni odhodki || || || || || || || || || Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 1,048 Odobritve zunaj RAZDELKA 5[47] večletnega finančnega okvira || || || || || || || || || Človeški viri || || || || || || || || || Drugi upravni odhodki || || || || || || || || || Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || || SKUPAJ || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 1,048 3.2.3.2. Ocenjene potrebe po človeških
virih ¨ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri. x Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v
nadaljevanju: ocena,
izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno) || Leto 2013 || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) (1 AD) || 131000 || 131000 || 131000 || 131000 || 131000 || 131000 || 131000 || 131000 XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || || || XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || || || 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || || || Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) EPDČ)[48] XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) (1 NNS) || || || || || || || || XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) (0,5 PU) || || || || || || || || XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || || XX 01 04 yy[49] || – na sedežu[50] || || || || || || || – na delegacijah || || || || || || || XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || || 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || || Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || || SKUPAJ || 131000 || 131000 || 131000 || 131000 || 131000 || 131000 || 131000 || 131000 XX je zadevno
področje ali naslov. Potrebe po človeških
virih se krijejo z osebjem GD, dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali
prerazporejenim znotraj GD, po potrebi z dodatnimi viri, ki se lahko
pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na
proračunske omejitve. Opis nalog: Uradniki in začasni uslužbenci (1 AD) || spremljanje prenosa, postopki za ugotavljanje kršitev, koordinacija razpisov za zbiranje predlogov/ponudb, koordinacija upravnega sodelovanja || || 3.2.4. Skladnost z veljavnim
večletnim finančnim okvirom x Predlog/pobuda je usklajen(a) z večletnim finančnim okvirom 2007–2013
in 2014–2020. ¨ Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka
večletnega finančnega okvira. Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne
proračunske vrstice in ustrezne zneske. ¨ Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta
prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira[51]. Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in
proračunske vrstice ter ustrezne zneske. 3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri
financiranju x V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb. ¨ V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v
nadaljevanju: odobritve
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || …vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || Skupaj Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo || || || || || || || || Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || || 3.3. Ocenjene posledice za
prihodke x Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke. ¨ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v
nadaljevanju: ¨ na lastna sredstva, ¨ na razne prihodke. v
mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Vpliv predloga/pobude[52] Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || …vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) Člen …………. || || || || || || || || Za razne namenske
prejemke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov. Navedite metodo za
izračun posledic za prihodke. [1] Uredba (EU) št 492/2011 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 5. aprila 2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji, UL
L 141, 27.5.2011, str. 1–12. Ta uredba kodificira Uredbo št. 1612/68
in njene nadaljnje spremembe. [2] Za poln opis pravic, ki izvirajo iz člena 45 PDEU
in Uredbe 492/2011 glej sporočilo Komisije „Ponovna potrditev prostega
gibanja delavcev: pravice in pomembne spremembe“, COM(2010) 373 final z dne 13. julija 2010,
ki ga dopolnjuje delovni dokument služb Komisije. [3] Eurostat, raziskava o delovni sili EU, 2011. Vendar bi
bilo treba opozoriti, da se razpoložljivi viri podatkov nagibajo k
podcenjevanju števila mobilnih delavcev EU, ki živijo/delajo v drugih državah
članicah, bodisi zato, ker se navedeni državljani ne prijavijo, ko živijo v
drugih državah članicah, bodisi ker obstoječe raziskave v glavnem pokrivajo
osebe, ki „običajno prebivajo“ v državi in ne mobilnih delavcev, ki tam bivajo
kratek čas (tj. tistih, ki ostanejo le nekaj mesecev). [4] Eurobarometer 363 „Internal Market: Awareness,
Perceptions and Impacts“ (Ozaveščenost, razumevanje in vplivi), september 2011);
http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_363_en.pdf. [5] http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+REPORT+A7-2011-0258+0+DOC+XML+V0//SL. [6] COM(2010) 373 final z dne 13. julija 2010. [7] COM(2010) 603. [8] Akcija 15 Poročila o državljanstvu EU 2010. [9] COM(2012) 173 final z dne 18. aprila 2012. [10] http://ec.europa.eu/soteu2012/. [11] Poročilo Evropskega parlamenta o spodbujanju mobilnosti
delavcev znotraj Evropske unije, julij 2011; mnenje Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora o opredelitvi preostalih ovir za mobilnost na
notranjem trgu dela, marec 2009. [12] Sklep 1093/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012
o evropskem letu državljanov (2013), UL L 325, 23.11.2012,
str. 1. [13] Glej spodaj pod točko 2. [14] Eurobarometer 363 „Internal Market: Awareness, Perceptions
and Impacts“ (Ozaveščenost, razumevanje in vplivi), september 2011); http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_363_en.pdf. [15] Letna evropska poročila, ki jih zagotavlja mreža od leta 2006,
so na voljo na naslednji povezavi: http://ec.europa.eu/social/keyDocuments.jsp?type=0&policyArea=25&subCategory=475&country=0&year=0&advSearchKey=consolidated+report&mode=advancedSubmit&langId=en. Temeljijo na letnih
nacionalnih poročilih za vsako državo članico, na voljo pa so na
http://ec.europa.eu/social/keyDocuments.jsp?type=0&policyArea=25&subCategory=475&country=0&year=0&advSearchKey=%22national+report%22&mode=advancedSubmit&langId=en. [16] Tematsko poročilo „Uporaba Uredbe 1612/68“, januar 2011 http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=475&langId=en. [17] Povzetek prejetih odgovorov je vključen v prilogi 7 in 8
delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu predlogu, „Pobuda v
podporo delavcem migrantom EU pri uveljavljanju njihovih pravic do prostega
gibanja“. [18] Multiple Framework Contract VT 2011/012, Study to
analyse and assess the socio-economic and environmental impact of possible EU
initiatives in the area of freedom of movement of workers, in particular with
regard to the enforcement of the current EU provisions (Večstranska okvirna
pogodba VT 2011/012, študije za analizo in presojo družbeno-gospodarskih in
okoljskih učinkov morebitnih pobud EU na področju prostega gibanja delavcev,
zlasti glede na izvrševanje veljavnih določb EU) (VC/2011/0476). [19] Študija za analizo in presojo vpliva morebitnih pobud EU
na področju prostega gibanja delavcev, zlasti glede na izvajanje veljavnih
določb, Ramboll, http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=474&langId=en. [20] Tehnični odbor, določen z Uredbo 492/2011, ki ga
sestavljajo predstavniki držav članic. [21] Glej zlasti zadevo C-325/08: sodba Sodišča z dne 16.
marca 2010, Olympique Lyonnais SASP proti Olivier Bernard, Newcastle
United FC, ZOdl., 2010, str. I-2177. [22] Sodba z dne 16. maja 2000 v zadevi C-78/98,
Preston, Recueil, 2000, str. I-03201. [23] Trenutno ta pravica v različnih oblikah obstaja v večini
držav članic, razen v Nemčiji in Estoniji ter na Malti. [24] AT, BE, BG, EE, FI, FR, HU, IE, IT, LT, LV, NL, PL, PT,
RO, SE, SI, SK, UK. Za več informacij glej delovni dokument služb Komisije,
priložen k temu predlogu, „Pobuda v podporo delavcem migrantom EU pri
uveljavljanju njihovih pravic do prostega gibanja“, točka 3.1.3. [25] UL L 158, 30.4.2004. [26] UL C , , str. . [27] UL C , , str. . [28] UL L 141, 27.5.2011, str. 1. [29] COM(2010) 373 final z dne 13. julija 2010. [30] COM(2010) 603. [31] COM(2012) 173 final z dne 18. aprila 2012. [32] Sodba z dne 16. maja 2000 v zadevi C-78/98,
Preston, Recueil, 2000, str. I-03201. [33] UL L 158, 30.4.2004. [34] ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje
proračuna po dejavnostih. [35] Po členu 49(6)(a) oziroma (b) finančne uredbe. [36] Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno
uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html. [37] Po členu 185 finančne uredbe. [38] Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana
sredstva. [39] Efta: Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino. [40] Države kandidatke in po potrebi potencialne države
kandidatke z Zahodnega Balkana. [41] Za podrobnosti o splošnem financiranju IMI glej COM(2011) 522
final (predlog uredbe IMI). [42] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. [43] Tehnična in/ali upravna pomoč ter
odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA),
posredne raziskave, neposredne raziskave. [44] Realizacije se nanašajo na dobavljene proizvode in
opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število
kilometrov novo zgrajenih cest …). [45] Kakor je opisano v oddelku 1.4.2. „Posebni cilji …“ [46] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. [47] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo
izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave,
neposredne raziskave. [48] PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD =
mladi strokovnjak na delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni
nacionalni strokovnjak. [49] V okviru zgornje meje za zunanje sodelavce iz odobritev za
poslovanje (prej vrstice BA). [50] Zlasti za strukturna sklada, Evropski kmetijski sklad za
razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR). [51] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma. [52] Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmane
na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 %
stroškov pobiranja.