This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52013DP0086
European Parliament decision of 13 March 2013 on the opening of, and on the mandate for, interinstitutional negotiations on the proposal for a regulation of the European Parliament and of the Council on support for rural development by the European Agricultural Fund for Rural Development (EAFRD) (COM(2011)0627/3 — C7-0340/2011 — COM(2012)0553 — C7-0313/2012 — 2011/0282(COD) — 2013/2530(RSP))
Odločitev Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2013 o začetku in mandatu medinstitucionalnih pogajanj o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (COM(2011)0627/3 – C7-0340/2011 – COM(2012)0553 – C7-0313/2012 – 2011/0282(COD) – 2013/2530(RSP))
Odločitev Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2013 o začetku in mandatu medinstitucionalnih pogajanj o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (COM(2011)0627/3 – C7-0340/2011 – COM(2012)0553 – C7-0313/2012 – 2011/0282(COD) – 2013/2530(RSP))
UL C 36, 29.1.2016, p. 542–631
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
29.1.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 36/542 |
P7_TA(2013)0086
Podpora za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja(odločitev o začetku medinstitucionalnih pogajanj)
Odločitev Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2013 o začetku in mandatu medinstitucionalnih pogajanj o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (COM(2011)0627/3 – C7-0340/2011 – COM(2012)0553 – C7-0313/2012 – 2011/0282(COD) – 2013/2530(RSP))
(2016/C 036/41)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju predloga Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, |
— |
ob upoštevanju člena 70(2) in člena 70a Poslovnika, |
ker so finančna sredstva, določena v zakonodajnem predlogu, le predlog za zakonodajni organ in ne morejo biti dokončna, dokler ne bo dosežen sporazum o predlogu uredbe o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020;
sprejme odločitev o začetku medinstitucionalnih pogajanj na podlagi naslednjega mandata:
MANDAT
Predlog spremembe 1
Predlog uredbe
Navedba sklicevanja 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 42 in 43 Pogodbe, |
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 42 in člena 43 (2) Pogodbe, |
Obrazložitev
Pojasnitev. Za vse zakonodajne akte svežnja reform bi bilo treba uporabiti isto pravno podlago.
Predlog spremembe 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Predlog spremembe 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Predlog spremembe 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Obrazložitev
Pri spremembah programov ne gre zgolj za tehnične odločitve.
Predlog spremembe 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Predlog spremembe 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Predlog spremembe 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Predlog spremembe 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Predlog spremembe 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Predlog spremembe 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Predlog spremembe 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Obrazložitev
Glej soroden predlog spremembe k členu 30.
Predlog spremembe 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 33
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Predlog spremembe 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 37
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Predlog spremembe 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 38
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Obrazložitev
Tradicionalno in lokalno znanje ter inovacije v lokalnih skupnostih tvorijo obširen sklad zbranega praktičnega znanja in zmogljivosti za ustvarjanje znanja, ki je potrebno za doseganje ciljev trajnosti in razvoja. Uporaba sinergij v sodelovanju z lokalnimi razvojnimi akterji je torej v skladu z načeli konvencije ZN o biotski raznolikosti in deklaracije ZN o pravicah avtohtonih ljudstev glede zaščite tradicionalnega znanja in praks avtohtonih in lokalnih skupnosti.
Predlog spremembe 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Predlog spremembe 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 50
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||
|
črtano |
Predlog spremembe 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 51
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Predlog spremembe 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 52
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Predlog spremembe 19
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Predlog spremembe 20
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka f
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Predlog spremembe 21
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka j a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||
|
|
Obrazložitev
Regije v prehodu bi bilo treba upoštevati v skladu s predlogom spremembe člena 65 o prispevkih iz Sklada.
Predlog spremembe 22
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka l
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Predlog spremembe 23
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||
|
|
Predlog spremembe 143
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka m a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||
|
|
Predlog spremembe 24
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka o
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Predlog spremembe 25
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka r
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Predlog spremembe 26
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka s
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Predlog spremembe 27
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka t
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Obrazložitev
Da se spodbudi celostni pristop k razvoju kratke dobavne verige in odzove neposredno na potrebe podeželskih skupnosti, bi bilo treba v opredelitvi pojma kratkih dobavnih verig posebej navesti tržne poti, kot so neposredna prodaja, lokalni trgi in s strani skupnosti podprto kmetijstvo, prek katerih lahko kmetje in proizvajalci tržijo visoko kakovostne živilske proizvode.
Predlog spremembe 28
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka u
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Predlog spremembe 29
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka x a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||
|
|
Predlog spremembe 30
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka x b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||
|
|
Predlog spremembe 31
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. V tej uredbi se uporabljajo tudi opredelitve pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) št. …/2013 [NP]. |
Predlog spremembe 32
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Kar zadeva opredelitev mladega kmeta v odstavku 1(u) , je Komisija pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 90 glede pogojev, pod katerimi lahko pravna oseba šteje za mladega kmeta, vključno z določitvijo obdobja mirovanja za pridobitev strokovnih spretnosti in znanja. |
2. Kar zadeva mladega kmeta, je Komisija pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 90 glede pogojev, pod katerimi lahko pravna oseba šteje za mladega kmeta ali malega kmeta , vključno z določitvijo obdobja mirovanja za pridobitev strokovnih spretnosti in znanja ter ob upoštevanju posebnosti vsake države članice . |
Predlog spremembe 33
Predlog uredbe
Člen 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
EKSRP prispeva k strategiji Evropa 2020, tako da pospešuje trajnostni razvoj podeželja na celotnem območju Unije z dopolnjevanjem drugih instrumentov skupne kmetijske politike (SKP) ter z dopolnjevanjem kohezijske in skupne ribiške politike. EKSRP prispeva k ozemeljsko in okoljsko bolj uravnoteženemu , podnebju prijaznemu in inovativnemu kmetijskemu sektorju Unije, ki je odporen na podnebne spremembe. |
EKSRP v okviru evropske strategije za razvoj podeželja prispeva k strategiji Evropa 2020, tako da pospešuje trajnostni razvoj podeželja na celotnem območju Unije z dopolnjevanjem drugih instrumentov skupne kmetijske politike (SKP) ter z usklajevanjem in dopolnjevanjem kohezijske in skupne ribiške politike. EKSRP prispeva k razvoju ozemeljsko in okoljsko bolj uravnoteženega , podnebju prijaznega in konkurenčnega, produktivnega in inovativnega kmetijskega in gozdarskega sektorja Unije, ki je odporen na podnebne spremembe , ter najpomembnejših podeželskih območij . |
Obrazložitev
Cilji EKSRP, opisani v členih 4 in 5, zadevajo tudi ukrepe, namenjene podeželskim območjem zunaj kmetijskega sektorja, zato bi bilo treba poslanstvo EKSRP zastaviti bolj vključujoče.
Predlog spremembe 34
Predlog uredbe
Člen 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
Znotraj skupnega okvira SKP podpora za razvoj podeželja prispeva k doseganju naslednjih ciljev: |
Znotraj skupnega okvira SKP podpora za razvoj podeželja prispeva k doseganju naslednjih ciljev: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
Predlog spremembe 35
Predlog uredbe
Člen 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
Cilji razvoja podeželja, ki prispevajo k strategiji Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, se dosegajo prek naslednjih šestih prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja, s katerimi se pretvarjajo ustrezni tematski cilji skupnega strateškega okvira: |
Cilji razvoja podeželja, ki prispevajo k strategiji Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, se dosegajo prek naslednjih šestih prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja, s katerimi se pretvarjajo ustrezni tematski cilji skupnega strateškega okvira: |
||||
(1) pospeševanje prenosa znanja ter inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželskih območjih s poudarkom na področjih: |
(1) pospeševanje prenosa znanja ter inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželskih območjih s poudarkom na področjih: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
(2) krepitev konkurenčnosti vseh vrst kmetijstva in krepitev sposobnosti preživetja kmetij s poudarkom na področjih: |
(2) krepitev sposobnosti preživetja kmetij in konkurenčnosti vseh vrst kmetijstva in gozdarstva ter živilskega sektorja s poudarkom na področjih: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
(3) spodbujanje organizacije prehranske verige in obvladovanja tveganja v kmetijstvu s poudarkom na področjih: |
(3) spodbujanje organizacije prehranske verige in obvladovanja tveganja v kmetijstvu s poudarkom na področjih: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
(4) obnova, ohranjanje in izboljševanje ekosistemov, odvisnih od kmetijstva in gozdarstva , s poudarkom na področjih: |
(4) obnova, ohranjanje in izboljševanje ekosistemov, na katere vplivata kmetijstvo in gozdarstvo , s poudarkom na področjih: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
(5) spodbujanje učinkovite rabe virov in prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, odporno na podnebne spremembe, na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva s poudarkom na področjih: |
(5) spodbujanje učinkovite rabe virov in prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, odporno na podnebne spremembe, na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva s poudarkom na področjih: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
(6) spodbujanje socialne vključenosti, zmanjševanja revščine in gospodarskega razvoja podeželskih območij s poudarkom na področjih: |
(6) spodbujanje socialne vključenosti, zmanjševanja revščine in gospodarskega razvoja podeželskih območij s poudarkom na področjih: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
Vse te prednostne naloge prispevajo k doseganju horizontalnih ciljev inovacij ter blažitve podnebnih sprememb in prilagajanju tem spremembam. |
Vse te prednostne naloge prispevajo k doseganju horizontalnih ciljev inovacij ter blažitve podnebnih sprememb in prilagajanju tem spremembam. |
Predlog spremembe 36
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Zagotovi se skladnost podpore EKSRP z ukrepi, ki jih financira Evropski kmetijski jamstveni sklad. |
1. Zagotovi se skladnost podpore EKSRP z ukrepi, ki jih financira Evropski kmetijski jamstveni sklad ali drugi finančni instrumenti Unije . |
Predlog spremembe 173
Predlog uredbe
Člen 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 6a |
|
Skladnost politik za razvoj |
|
Z reformo se zagotovi, da skupna kmetijska politika v skladu s členom 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije upošteva cilje razvojnega sodelovanja, tudi cilje, ki so jih sprejeli Združeni narodi in druge mednarodne organizacije. Ukrepi, sprejeti s to uredbo, ne ogrožajo možnosti za pridelavo hrane in dolgoročne prehranske varnosti držav v razvoju, zlasti najmanj razvitih držav, ter prispevajo k uresničevanju zavez Unije o blažitvi podnebnih sprememb Unija bi se morala pri spodbujanju trajnostnega kmetijstva opirati na zaključke mednarodne ocene agronomske znanosti in tehnologije za razvoj (IAASTD). |
Predlog spremembe 37
Predlog uredbe
Člen 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. EKSRP v državah članicah deluje na podlagi programov razvoja podeželja. V okviru teh programov se strategija za izpolnjevanje prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja izvaja z naborom ukrepov iz naslova III, pri čemer se za doseganje njihovega uresničevanja zaprosi za pomoč EKSRP. |
1. EKSRP v državah članicah deluje na podlagi programov razvoja podeželja. V okviru teh programov se strategija za izpolnjevanje prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja izvaja z naborom ukrepov iz naslova III, pri čemer se za doseganje njihovega uresničevanja zaprosi za pomoč EKSRP. |
2. Država članica lahko predloži en program za svoje celotno ozemlje ali pa več regionalnih programov. |
2. Država članica lahko predloži en program za svoje celotno ozemlje, več regionalnih programov ali pa oboje . Ukrepi, ki se izvajajo na nacionalni ravni, se ne izvajajo z regionalnimi programi. |
3. Države članice z regionalnimi programi lahko v odobritev predložijo tudi nacionalni okvir s skupnimi elementi za te programe brez ločene proračunske dodelitve sredstev. |
3. Države članice z regionalnimi programi lahko v odobritev predložijo tudi nacionalni okvir s skupnimi elementi za te programe brez ločene proračunske dodelitve sredstev. |
Predlog spremembe 38
Predlog uredbe
Člen 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
1. Države članice lahko v svoje programe razvoja podeželja vključijo tematske podprograme, s katerimi se prispeva k prednostnim nalogam Unije za razvoj podeželja in katerih cilj je obravnavati opredeljene posebne potrebe zlasti v zvezi z: |
1. Države članice lahko v svoje programe razvoja podeželja vključijo tematske podprograme, ki obravnavajo posebne potrebe, s čimer prispevajo k uresničevanju prednostnih nalog za razvoj podeželja . Takšni tematski podprogrami so lahko med drugim povezani z: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
Okvirni seznam ukrepov in vrst dejavnosti, ki so posebej pomembni za posamezne tematske podprograme, je naveden v Prilogi III. |
Okvirni seznam ukrepov in vrst dejavnosti, ki so posebej pomembni za posamezne tematske podprograme, je naveden v Prilogi III. |
||||
2. Tematski podprogrami lahko obravnavajo tudi posebne potrebe v zvezi s prestrukturiranjem kmetijskih sektorjev, ki znatno vplivajo na razvoj posameznega podeželskega območja. |
2. Tematski podprogrami lahko obravnavajo tudi posebne potrebe v zvezi s prestrukturiranjem kmetijskih sektorjev, ki znatno vplivajo na razvoj posameznega podeželskega območja ali druge posebne potrebe, ki jih opredeli država članica . |
||||
3. Pri dejavnostih, ki se podpirajo v okviru tematskih podprogramov v zvezi z malimi kmetijami in kratkimi dobavnimi verigami, se lahko stopnje podpore iz Priloge I povišajo za 10 odstotnih točk. V primeru mladih kmetov in gorskih območij se lahko najvišje stopnje podpore povišajo v skladu s Prilogo I. Kljub temu najvišja stopnja skupne podpore ne presega 90 %. |
3. Pri dejavnostih, ki se podpirajo v okviru tematskih podprogramov v zvezi z malimi kmetijami in kratkimi dobavnimi verigami, se lahko stopnje podpore iz Priloge I povišajo za 10 odstotnih točk. Med drugim v primeru mladih kmetov in gorskih območij se lahko najvišje stopnje podpore povišajo v skladu s Prilogo I. Kljub temu najvišja stopnja skupne podpore ne presega 90 %. |
Predlog spremembe 39
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1 – točka c – pododstavek 2 – točka vii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Predlog spremembe 40
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Obrazložitev
Predhodni pogoji za programe razvoja podeželja ne bi smeli vplivati na področja, ki ne spadajo v politiko razvoja podeželja, uporabljati pa bi jih bilo treba le za ocenjevanje pogojev, ki so neposredno povezani z delom v okviru programa.
Predlog spremembe 41
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1 – točka f
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Predlog spremembe 42
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1 – točka g
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Predlog spremembe 43
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1 – točka j
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Obrazložitev
Da bi zagotovili jasno povezavo med cilji politike za razvoj podeželja in podatki v programskih dokumentih, ki upravičujejo posamezne cilje, kjer je potrebno ukrepanje, je treba pri načrtovanih učinkih ukrepov ohraniti usmerjenost v cilje politike.
Predlog spremembe 44
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1 – točka m
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Predlog spremembe 45
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Obrazložitev
Da bi zagotovili jasno povezavo med cilji politike za razvoj podeželja in podatki v programskih dokumentih, ki upravičujejo posamezne cilje, kjer je potrebno ukrepanje, je treba pri načrtovanih učinkih ukrepov ohraniti usmerjenost v cilje politike.
Predlog spremembe 46
Predlog uredbe
Člen 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Poleg predhodnih pogojev iz Priloge IV za EKSRP veljajo splošni predhodni pogoji iz Priloge IV k Uredbi (EU) št. [SSO/2012]. |
Predhodni pogoji iz Priloge IV veljajo za EKSRP, če so zanj pomembni in se lahko uporabljajo za posebne cilje, ki jih je treba doseči v okviru prednostnih nalog programa. |
Obrazložitev
Ni nujno, da je politika razvoja na kmetijskem področju povezana z izpolnjevanjem zahtev na drugih političnih področjih. Predhodni pogoji bi morali biti predpisani le za bistvene prednostne naloge te politike.
Predlog spremembe 47
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Komisija lahko odobri program razvoja podeželja pred sklenitvijo pogodbe o partnerstvu z državo članico, če meni, da so vsi elementi programa razvoja podeželja skladni z določbami te uredbe in deli pogodbe o partnerstvu, ki zadevajo EKSRP. |
Predlog spremembe 48
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – točka a – točka ii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||
|
črtano |
Predlog spremembe 49
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – točka a – točka iv
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||
|
črtano |
Predlog spremembe 50
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – točka a – točka iv a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||
|
|
Obrazložitev
Da bi se izognili izgubi sredstev EU v državah članicah, se dovoli prerazporeditev sredstev med programi razvoja podeželja v isti državi članici, kadar analiza izvajanja pokaže, da obstaja tveganje samodejnega prenehanja prevzete obveznosti.
Predlog spremembe 51
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Komisija izda odobritev iz odstavka 1 v dveh mesecih po prejemu prošnje. |
Predlog spremembe 52
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o postopkih in časovnem razporedu za: |
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 90 v zvezi s pravili o postopkih in časovnem razporedu za: |
Obrazložitev
To ni zgolj tehnična odločitev.
Predlog spremembe 53
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 91. |
črtano |
Predlog spremembe 54
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ukrepi, usmerjeni v kmetijska gospodarstva, so namenjeni le kmetom, ki so aktivni kmetje v skladu z opredelitvijo v Uredbi (EU) št. …/2013 [NP]. |
Predlog spremembe 55
Predlog uredbe
Člen 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Podpora v okviru tega ukrepa je namenjena dejavnostim poklicnega usposabljanja in pridobivanja strokovnih znanj ter predstavitvenim dejavnostim in dejavnostim informiranja. Dejavnosti poklicnega usposabljanja in pridobivanja strokovnih znanj lahko vključujejo tečaje usposabljanja, delavnice in inštruiranje. |
1. Podpora v okviru tega ukrepa je namenjena dejavnostim poklicnega usposabljanja in pridobivanja strokovnih znanj ter predstavitvenim dejavnostim in dejavnostim informiranja. Dejavnosti poklicnega usposabljanja in pridobivanja strokovnih znanj lahko vključujejo tečaje usposabljanja, delavnice in inštruiranje. |
Podpora lahko zajema tudi kratkoročne izmenjave za upravljanje kmetij ali obiske kmetij. |
Podpora lahko zajema tudi kratkoročne izmenjave za upravljanje kmetij in gozdov ter obiske kmetij in gozdov . |
2. Podpora v okviru tega ukrepa je namenjena osebam, ki izvajajo dejavnosti na področjih kmetijstva, prehrane in gozdarstva, upravljavcem zemljišč in drugim gospodarskim subjektom, ki so MSP in delujejo na podeželskih območjih. |
2. Podpora v okviru tega ukrepa je namenjena osebam, ki izvajajo dejavnosti na področjih kmetijstva, prehrane in gozdarstva, upravljavcem zemljišč in drugim gospodarskim subjektom, ki so MSP in delujejo na podeželskih območjih. Pri zagotavljanju podpore MSP na podlagi tega ukrepa se lahko prednostno obravnavajo MSP, ki so povezana s kmetijskim in gozdarskim sektorjem. |
Subjekt, ki zagotovi usposabljanje ali izvaja druge dejavnosti prenosa znanja in informiranja, je upravičen do podpore. |
Subjekt, ki zagotovi usposabljanje ali izvaja druge dejavnosti prenosa znanja in informiranja in je lahko javni organ , je upravičen do podpore. |
3. Podpora v okviru tega ukrepa ni namenjena izobraževalnim tečajem ali usposabljanju, ki je del običajnih izobraževalnih programov ali sistemov na srednješolski ali višjih ravneh. |
3. Podpora v okviru tega ukrepa ni namenjena izobraževalnim tečajem ali usposabljanju, ki je del običajnih izobraževalnih programov ali sistemov na srednješolski ali višjih ravneh. |
Subjekti, ki izvajajo dejavnosti prenosa znanja in informiranja, zagotovijo ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje te naloge. |
Subjekti, ki izvajajo dejavnosti prenosa znanja in informiranja, zagotovijo ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje te naloge. |
4. Stroški, ki so upravičeni v okviru tega ukrepa, so stroški organizacije in izvajanja dejavnosti prenosa znanja ali informiranja. V primeru predstavitvenih projektov se lahko s podporo krijejo tudi ustrezni naložbeni stroški. Upravičeni stroški so tudi stroški potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev ter nadomestitveni stroški kmetov. |
4. Stroški, ki so upravičeni v okviru tega ukrepa, so stroški organizacije in izvajanja dejavnosti prenosa znanja ali informiranja. V primeru predstavitvenih projektov se lahko s podporo krijejo tudi ustrezni naložbeni stroški. Upravičeni stroški so tudi stroški potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev ter nadomestitveni stroški kmetov. |
5. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z natančnejšo opredelitvijo upravičenih stroškov, minimalne usposobljenosti subjektov, ki zagotavljajo storitve prenosa znanja, ter trajanja in vsebine programov kmetijske izmenjave in obiskov kmetij. |
5. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z natančnejšo opredelitvijo upravičenih stroškov, minimalne usposobljenosti subjektov, ki zagotavljajo storitve prenosa znanja, ter trajanja in vsebine programov kmetijske izmenjave in obiskov kmetij. |
Predlog spremembe 56
Predlog uredbe
Člen 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
1. Podpora v okviru tega ukrepa se dodeli za: |
1. Podpora v okviru tega ukrepa se dodeli za: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
2. Do podpore iz odstavka 1(a) in ( c ) je upravičen subjekt, ki zagotovi svetovanje ali usposabljanje. Podpora iz odstavka 1(b) se dodeli organu ali subjektu, ki je izbran za ustanovitev službe za pomoč pri upravljanju kmetij, službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah ali službe za kmetijsko in gozdarsko svetovanje. |
2. Do podpore iz odstavka 1(a) , (c) in ( ca ) je upravičen subjekt, ki zagotovi svetovanje ali usposabljanje. Podpora iz odstavka 1(b) se dodeli organu ali subjektu, ki je izbran za ustanovitev službe za pomoč pri upravljanju kmetij, službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah ali službe za kmetijsko in gozdarsko svetovanje. |
||||
3. Organi ali subjekti, izbrani za svetovanje, zagotovijo zadostne vire v obliki osebja, ki se redno usposablja in izobražuje , ima izkušnje s svetovanjem ter je zanesljivo na področju, v zvezi s katerim svetuje. Upravičenci so izbrani na podlagi razpisa za zbiranje predlogov. Postopek izbire je objektiven ter namenjen javnim in zasebnim subjektom. |
3. Organi ali subjekti, izbrani za svetovanje, zagotovijo ustrezne vire v obliki kvalificiranega osebja, ki se redno usposablja, ima izkušnje s svetovanjem ter dokazano deluje neodvisno in zanesljivo na področju, v zvezi s katerim svetuje. Upravičenci so izbrani na podlagi razpisa za zbiranje predlogov. Postopek izbire se vodi skladno z javnim pravom in je namenjen tako javnim kot tudi zasebnim subjektom. Postopek izbire je objektiven in omogoča izključitev ponudnikov, pri katerih obstaja navzkrižje interesov. |
||||
Službe za svetovanje pri svetovanju upoštevajo obveznosti glede nerazkritja iz člena 13(2) Uredbe (EU) št. HU/2012. |
Službe za svetovanje pri svetovanju upoštevajo obveznosti glede nerazkritja iz člena 13(2) Uredbe (EU) št. …/2013 [HU]. |
||||
|
3a. Sistem za kmetijsko svetovanje izpolnjuje zahteve iz člena 12 Uredbe (EU) št. …/2013 [HU]. Dodatna podpora se službam za svetovanje dodeli le, če država članica v skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. …/2013 [HU] vzpostavi sistem za kmetijsko svetovanje. |
||||
4. Storitev svetovanja kmetom je povezana z vsaj eno prednostno nalogo Unije za razvoj podeželja in obsega vsaj enega od naslednjih elementov: |
4. Storitev svetovanja kmetom je povezana z dvema ali več prednostnimi nalogami Unije za razvoj podeželja in obsega dva ali več izmed naslednjih elementov: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
Storitev svetovanja lahko zajema tudi vprašanja, povezana z gospodarsko, kmetijsko in okoljsko učinkovitostjo kmetijskega gospodarstva. |
Storitev svetovanja lahko zajema tudi vprašanja, povezana z gospodarsko, kmetijsko in okoljsko učinkovitostjo kmetijskega gospodarstva. |
||||
5. Storitev svetovanja lastnikom gozdov zajema vsaj ustrezne obveznosti v skladu z direktivami 92/43/EGS, 2009/147/ES in 2000/60/ES. Zajema lahko tudi vprašanja, povezana z gospodarsko in okoljsko učinkovitostjo gozdnega posestva. |
5. Storitev svetovanja lastnikom gozdov zajema vsaj ustrezne obveznosti v skladu z direktivami 92/43/EGS, 2009/147/ES in 2000/60/ES. Zajema lahko tudi vprašanja, povezana z gospodarsko in okoljsko učinkovitostjo gozdnega posestva. |
||||
6. Storitev svetovanja MSP lahko zajema tudi vprašanja, povezana z gospodarsko in okoljsko učinkovitostjo podjetja. |
6. Storitev svetovanja MSP lahko zajema tudi vprašanja, povezana z gospodarsko in okoljsko učinkovitostjo podjetja. Prednost lahko imajo mikropodjetja in MSP, povezana s kmetijskim in gozdarskim sektorjem. |
||||
7. Kadar je utemeljeno in ustrezno, se lahko storitve svetovanja zagotavljajo v skupini, ob upoštevanju položaja posameznih subjektov, ki uporabljajo storitve svetovanja. |
7. Kadar je utemeljeno in ustrezno, se lahko storitve svetovanja zagotavljajo v skupini, ob upoštevanju položaja posameznih subjektov, ki uporabljajo storitve svetovanja. |
||||
8. Podpora iz odstavka 1(a) in (c) ne presega najvišjih zneskov iz Priloge I. Podpora iz odstavka 1(b) se postopno znižuje v obdobju največ pet let od ustanovitve. |
8. Podpora iz odstavka 1(a) in (c) ne presega najvišjih zneskov iz Priloge I. Podpora iz odstavka 1(b) se postopno znižuje v obdobju največ pet let od ustanovitve. |
||||
9. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z natančnejšo opredelitvijo minimalne usposobljenosti organov ali subjektov, ki zagotavljajo svetovanje. |
9. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z natančnejšo opredelitvijo minimalne usposobljenosti organov ali subjektov, ki zagotavljajo svetovanje. |
Predlog spremembe 57
Predlog uredbe
Člen 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||||||||||
1. Podpora v okviru tega ukrepa zajema novo sodelovanje kmetov v: |
1. Podpora v okviru tega ukrepa zajema novo sodelovanje kmetov , skupin proizvajalcev in organizacij proizvajalcev v: |
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
1a. Podpora lahko zajema tudi stroške, ki jih nosijo kmetje ali skupine proizvajalcev in organizacije proizvajalcev, povezane z dejavnostjo obveščanja in promocije za proizvode, zajete v shemah kakovosti iz odstavka 1(a) in (b). |
||||||||||||
2. Podpora se dodeli za obdobje največ 5 let v obliki letnega spodbujevalnega plačila, katerega stopnja je določena glede na stopnjo stalnih stroškov, ki nastanejo zaradi sodelovanja v shemah, ki prejemajo podporo. |
2. Podpora se dodeli za obdobje največ 5 let v obliki letnega spodbujevalnega plačila, katerega stopnja je določena glede na stopnjo stalnih stroškov, ki nastanejo zaradi sodelovanja v shemah, ki prejemajo podporo. |
||||||||||||
|
Z odstopanjem od odstavka 1 se podpora lahko zagotovi tudi upravičencem, ki so v programskem obdobju 2007–2013 sodelovali v podobni shemi, pod pogojem da so dvojna plačila izključena in da se spoštuje skupno obdobje največ 5 let. Podpora se izplača letno ob predložitvi dokazil o sodelovanju v shemi. Vendar pa proizvajalec vloži en sam zahtevek, ki zajema petletno obdobje. |
||||||||||||
Za namene tega odstavka „stalni stroški“ pomenijo stroške, ki nastanejo zaradi vključitve v shemo kakovosti, in letni prispevek za sodelovanje v njej, po potrebi pa tudi izdatke za preglede, ki so potrebni za ugotavljanje skladnosti s specifikacijami sheme. |
Za namene tega odstavka „stalni stroški“ pomenijo stroške, ki nastanejo zaradi vključitve v shemo kakovosti, in letni prispevek za sodelovanje v njej, po potrebi pa tudi izdatke za preglede, ki so potrebni za ugotavljanje skladnosti s specifikacijami sheme. |
||||||||||||
3. Podpora ne sme presegati najvišjega zneska iz Priloge I. |
3. Podpora ne sme presegati najvišjega zneska iz Priloge I. Kadar se podpora zagotovi skupinam proizvajalcev v skladu z odstavkom 1a, lahko države članice določijo drugačen najvišji znesek. |
||||||||||||
4. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s posameznimi shemami kakovosti Unije iz odstavka 1(a). |
4. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s posameznimi shemami kakovosti Unije iz odstavka 1(a). |
Predlog spremembe 58
Predlog uredbe
Člen 18
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
1. Podpora v okviru tega ukrepa zajema materialne in/ali nematerialne naložbe, ki: |
1. Podpora v okviru tega ukrepa zajema materialne in/ali nematerialne naložbe, ki: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
2. Podpora iz odstavka 1(a) se dodeli kmetijskim gospodarstvom. V primeru naložb za podporo prestrukturiranja kmetij so upravičene le kmetije, ki ne presegajo določene velikosti, ki jo države članice določijo v programu na podlagi analize SWOT, izvedene v povezavi s prednostno nalogo Unije za razvoj podeželja „krepitev konkurenčnosti vseh vrst kmetijstva in krepitev sposobnosti preživetja kmetij“. |
2. Podpora iz odstavka 1(a) se dodeli kmetijskim gospodarstvom ali skupinam in organizacijam proizvajalcev . |
||||
3. Podpora v okviru tega ukrepa ne presega najvišjih stopenj podpore iz Priloge I. Te najvišje stopnje podpore se lahko v skladu s stopnjami podpore iz Priloge I povišajo za mlade kmete, kolektivne naložbe in integrirane projekte, ki vključujejo podporo v okviru več kot enega ukrepa, naložbe na območjih s pomembnimi naravnimi omejitvami iz člena 33(3) ter dejavnosti, ki prejemajo podporo v okviru EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti. Vendar najvišja stopnja skupne podpore ne sme presegati 90 %. |
3. Podpora v okviru tega ukrepa ne presega najvišjih stopenj podpore iz Priloge I. Te najvišje stopnje podpore se lahko v skladu s stopnjami podpore iz Priloge I povišajo za mlade kmete za projekte sodelovanja med malimi kmeti za izboljšanje trajnostne produktivnosti njihovih gospodarstev in spodbujanje diverzifikacije v alternativne vire dohodka , vključno s predelavo; za kmete ali skupine kmetov, ki vlagajo v kmetijsko-ekološke proizvodne sisteme; za kolektivne naložbe in integrirane projekte, ki vključujejo podporo v okviru več kot enega ukrepa ; za naložbe na območjih s pomembnimi naravnimi omejitvami iz člena 33(3) ter za dejavnosti, ki prejemajo podporo v okviru EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti. Vendar najvišja stopnja skupne podpore ne sme presegati 90 %. |
||||
4. Odstavek 3 se ne uporablja za neproizvodne naložbe iz odstavka 1(d). |
4. Odstavek 3 se ne uporablja za neproizvodne naložbe iz odstavka 1(d). |
||||
|
4a. Podpora se lahko odobri za naložbe kmetov zaradi izpolnjevanja novo uvedenih standardov Unije na področju varstva okolja, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin, dobrega počutja živali in varnosti pri delu, sprejetih po začetku veljavnosti te uredbe. |
Predlog spremembe 59
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Predlog spremembe 60
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Predlog spremembe 61
Predlog uredbe
Člen 20
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||||||
1. Podpora v okviru tega ukrepa zajema: |
1. Podpora v okviru tega ukrepa zajema: |
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
2. Podpora iz odstavka 1(a)(i) se dodeli mladim kmetom. |
2. Podpora iz odstavka 1(a)(i) se dodeli mladim kmetom. |
||||||||
Podpora iz odstavka 1(a)(ii) se dodeli kmetom ali članom kmetijskega gospodinjstva za diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti ter nekmetijskim mikro in malim podjetjem na podeželskih območjih. |
Podpora iz odstavka 1(a)(ii) se dodeli kmetom ali članom kmetijskega gospodinjstva za diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti ter nekmetijskim mikro in malim podjetjem na podeželskih območjih , vključno s tistimi, ki delujejo v turističnem sektorju . |
||||||||
Podpora iz odstavka 1(a)(iii) se dodeli malim kmetijam, kot jih opredelijo države članice. |
Podpora iz odstavka 1(a)(iii) se dodeli malim kmetijam, kot jih opredelijo države članice. |
||||||||
Podpora iz odstavka 1(b) se dodeli nekmetijskim mikro in malim podjetjem na podeželskih območjih ter kmetom ali članom kmetijskega gospodinjstva. |
Podpora iz odstavka 1(b) se dodeli nekmetijskim mikro in malim podjetjem na podeželskih območjih ter kmetom ali članom kmetijskega gospodinjstva. |
||||||||
Podpora iz odstavka 1(c) se dodeli kmetom, ki v času predložitve svojega zahtevka za podporo najmanj eno leto sodelujejo v shemi za male kmete in ki se zavežejo, da bodo celotno svoje kmetijsko gospodarstvo in ustrezne pravice do plačila prenesli na drugega kmeta. Podpora se izplačuje od dne prenosa do 31. decembra 2020. |
Podpora iz odstavka 1(c) se dodeli kmetom, ki v času predložitve svojega zahtevka za podporo najmanj eno leto sodelujejo v shemi za male kmete in ki se zavežejo, da bodo celotno svoje kmetijsko gospodarstvo in ustrezne pravice do plačila prenesli na drugega kmeta. Podpora se računa od dne prenosa do 31. decembra 2020. |
||||||||
|
Podpora iz odstavka 1(ca) se dodeli kmetom, pod pogojem da: |
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
Države članice določijo dodatna merila za sposobnost preživetja gospodarskih enot, ki so lahko upravičene do podpore na podlagi odstavka 1(ca). |
||||||||
|
2a. Če se podpora dodeli na podlagi odstavkov 1(a)(ii) ali 1(b), se lahko nekmetijske dejavnosti, povezane s kmetijstvom in gozdarstvom, in dejavnosti v okviru lokalnih partnerstev obravnavajo prednostno. |
||||||||
3. Vsaka fizična ali pravna oseba ali skupina fizičnih ali pravnih oseb se lahko šteje za člana kmetijskega gospodinjstva, ne glede na pravni status skupine ali njenih članov v skladu z nacionalno zakonodajo, razen delavcev na kmetiji. Kadar se pravna oseba ali skupina pravnih oseb šteje za člana kmetijskega gospodinjstva, mora ta član v času vložitve zahtevka za podporo na kmetiji opravljati kmetijsko dejavnost. |
3. Vsaka fizična ali pravna oseba ali skupina fizičnih ali pravnih oseb se lahko šteje za člana kmetijskega gospodinjstva, ne glede na pravni status skupine ali njenih članov v skladu z nacionalno zakonodajo, razen delavcev na kmetiji. Kadar se pravna oseba ali skupina pravnih oseb šteje za člana kmetijskega gospodinjstva, mora ta član v času vložitve zahtevka za podporo na kmetiji opravljati kmetijsko dejavnost. |
||||||||
4. Pogoj za podporo iz odstavka 1(a) je predložitev poslovnega načrta. Izvajanje poslovnega načrta se mora začeti v šestih mesecih od datuma odločitve o dodelitvi pomoči. |
4. Pogoj za podporo iz odstavka 1(a) je predložitev poslovnega načrta. Izvajanje poslovnega načrta se mora začeti v šestih mesecih od datuma odločitve o dodelitvi pomoči. |
||||||||
Države članice določijo zgornji in spodnji prag za dostop kmetijskih gospodarstev do podpore iz odstavka 1(a)(i) in 1(a)(iii). Spodnji prag za podporo iz odstavka 1(a)(i) je znatno višji od spodnjega praga za podporo iz odstavka 1(a)(iii). Vendar je podpora omejena na kmetijska gospodarstva, ki so zajeta v opredelitev pojma mikro in malih podjetij. |
Države članice določijo zgornji in spodnji prag za dostop kmetijskih gospodarstev do podpore iz odstavka 1(a)(i) in 1(a)(iii). Spodnji prag za podporo iz odstavka 1(a)(i) je znatno višji od spodnjega praga za podporo iz odstavka 1(a)(iii). Vendar je podpora omejena na kmetijska gospodarstva, ki so zajeta v opredelitev pojma mikro in malih podjetij. |
||||||||
|
Podpora iz odstavka 1(a)(i) je lahko namenjena tudi mladim kmetom, ki zakupijo zemljišča, in je lahko v obliki bančnega jamstva za pogodbe o zakupu zemljišča in podpore pri obrestnih merah. |
||||||||
5. Podpora iz odstavka 1(a) se zagotovi v obliki pavšalnega zneska, ki se lahko izplača v vsaj dveh obrokih v obdobju največ pet let. Obroki se lahko postopno znižujejo. Pogoj za izplačilo zadnjega obroka v skladu z odstavkom 1(a)(i) in (ii) je pravilno izvajanje poslovnega načrta. |
5. Podpora iz odstavka 1(a) se zagotovi v obliki pavšalnega zneska, ki se lahko izplača v vsaj dveh obrokih v obdobju največ pet let. Obroki se lahko postopno znižujejo. Pogoj za izplačilo zadnjega obroka v skladu z odstavkom 1(a)(i) in (ii) je pravilno izvajanje poslovnega načrta. |
||||||||
6. Najvišji znesek podpore za odstavek 1(a) je določen v Prilogi I. Države članice določijo znesek podpore iz odstavka 1(a)(i) in (ii), pri čemer upoštevajo tudi družbeno-gospodarske okoliščine na območju programa. |
6. Najvišji znesek podpore za odstavek 1(a) je določen v Prilogi I. Države članice določijo znesek podpore iz odstavka 1(a)(i) in (ii), pri čemer upoštevajo tudi družbeno-gospodarske okoliščine na območju programa. |
||||||||
7. Podpora iz odstavka 1(c) je enaka 120 % letnega plačila, ki ga je upravičenec prejel na podlagi sheme za male kmete. |
7. Podpora iz odstavka 1(c) je enaka 120 % letnega plačila, ki ga je upravičenec prejel na podlagi sheme za male kmete , računa pa se od dne prenosa do 31. decembra 2020. Izračunan znesek se izplača v obliki enkratnega plačila. |
||||||||
|
7a. Podpora iz odstavka 1(ca) se odobri v obliki enkratnega plačila, ki ne presega najvišjega zneska iz Priloge I. |
||||||||
8. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z minimalno vsebino poslovnih načrtov ter merili, ki jih morajo države članice uporabiti za določitev pragov iz odstavka 4. |
8. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z minimalno vsebino poslovnih načrtov ter merili, ki jih morajo države članice uporabiti za določitev pragov iz odstavka 4. |
Predlog spremembe 62
Predlog uredbe
Člen 21
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
1. Podpora v okviru tega ukrepa zajema zlasti: |
1. Podpora v okviru tega ukrepa zajema zlasti: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
Prednost se lahko daje naložbam v pobude za lokalni razvoj, ki ga vodijo skupnosti, in naložbenim projektom, ki so v lasti skupnosti in pod njenim nadzorom. |
||||
2. Podpora v okviru tega ukrepa zadeva le malo infrastrukturo, kot jo posamezna država članica opredeli v programu. Vendar so lahko v programih razvoja podeželja določena posamezna odstopanja od tega pravila za naložbe v širokopasovnost in obnovljive vire energije. V tem primeru se zagotovijo jasna merila za zagotovitev dopolnjevanja s podporo v okviru drugih instrumentov Unije. |
2. Podpora v okviru tega ukrepa zadeva le malo infrastrukturo, kot jo posamezna država članica opredeli v programu. Vendar so lahko v programih razvoja podeželja določena posamezna odstopanja od tega pravila za naložbe v širokopasovnost in obnovljive vire energije. V tem primeru se zagotovijo jasna merila za zagotovitev dopolnjevanja s podporo v okviru drugih instrumentov Unije. |
||||
3. Naložbe iz odstavka 1 so upravičene do podpore, kadar se zadevne dejavnosti izvajajo v skladu z načrti za razvoj občin na podeželskih območjih in njihovih osnovnih storitev, kadar so taki načrti na voljo, pri čemer so skladni z vsemi lokalnimi razvojnimi strategijami, kadar te obstajajo. |
3. Naložbe iz odstavka 1 so upravičene do podpore, kadar se zadevne dejavnosti izvajajo v skladu z načrti za razvoj občin na podeželskih območjih in njihovih osnovnih storitev, kadar so taki načrti na voljo, pri čemer so skladni z vsemi lokalnimi razvojnimi strategijami, kadar te obstajajo. |
||||
4. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z opredelitvijo vrst infrastrukture za obnovljive vire energije, ki so upravičene do podpore v okviru tega ukrepa. |
4. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z opredelitvijo vrst infrastrukture za obnovljive vire energije, ki so upravičene do podpore v okviru tega ukrepa. |
Predlog spremembe 63
Predlog uredbe
Člen 22
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
Člen 22 |
Člen 22 |
||||
Naložbe v razvoj gozdnih območij in izboljšanje sposobnosti gozdov za preživetje |
Naložbe v trajnostni razvoj gozdnih območij in izboljšanje sposobnosti gozdov za preživetje |
||||
1. Podpora v okviru tega ukrepa zadeva: |
1. Podpora v okviru tega ukrepa zadeva: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
2. Omejitve glede lastništva gozdov iz členov 36 do 40 ne veljajo za tropske in subtropske gozdove ter površine z drugim gozdnim rastjem na območjih Azorov, Madeire, Kanarskih otokov in manjših Egejskih otokov v smislu Uredbe Sveta (EGS) št. 2019/93 in francoskih čezmorskih departmajev. |
2. Omejitve glede lastništva gozdov iz členov 23 do 27 ne veljajo za tropske in subtropske gozdove ter površine z drugim gozdnim rastjem na območjih Azorov, Madeire, Kanarskih otokov in manjših Egejskih otokov v smislu Uredbe Sveta (EGS) št. 2019/93 z dne 19. julija 1993 o uvedbi posebnih ukrepov za manjše egejske otoke glede nekaterih kmetijskih proizvodov ter na območju francoskih čezmorskih departmajev. |
||||
Za kmetijska gospodarstva nad določeno velikostjo, ki jo določijo države članice v programu, je pogoj za podporo predložitev načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega dokumenta v skladu s trajnostnim upravljanjem gozdov, kot je bilo opredeljeno na ministrski konferenci o varovanju gozdov v Evropi leta 1993 (v nadaljnjem besedilu: „trajnostno upravljanje gozdov“). |
Za gozdna posestva nad določeno velikostjo, ki jo določijo države članice v programu, je pogoj za podporo predložitev ustreznih informacij iz načrta za upravljanje gozdov ali enakovrednega dokumenta v skladu s trajnostnim upravljanjem gozdov, kot je bilo opredeljeno na ministrski konferenci o varovanju gozdov v Evropi leta 1993 (v nadaljnjem besedilu: „trajnostno upravljanje gozdov“). |
||||
3. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s pogoji za ugotovitev pojava naravne nesreče, napada škodljivcev ali izbruha bolezni ter opredelitvijo upravičenih vrst preventivnih ukrepov. |
3. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s pogoji za ugotovitev pojava naravne nesreče, napada škodljivcev ali izbruha bolezni ter opredelitvijo upravičenih vrst preventivnih ukrepov. |
Predlog spremembe 64
Predlog uredbe
Člen 23
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Podpora iz člena 22(1)(a) se dodeli zasebnim lastnikom in najemnikom zemljišč, občinam in njihovim združenjem ter zajema stroške zagona dejavnosti in letno premijo na hektar, namenjeno kritju stroškov vzdrževanja, vključno z zgodnjimi in poznimi čiščenji, za največ deset let. |
1. Podpora iz člena 22(1)(a) se dodeli zasebnim lastnikom in najemnikom zemljišč, občinam in njihovim združenjem ter zajema stroške zagona dejavnosti in letno premijo na hektar, namenjeno kritju stroškov vzdrževanja, vključno z zgodnjimi in poznimi čiščenji, za največ 15 let. |
2. Upravičena so kmetijska in nekmetijska zemljišča. Posajene rastlinske vrste so prilagojene okoljskim in podnebnim pogojem na območju in ustrezajo minimalnim okoljskim zahtevam. Podpora se ne dodeli sajenju hitro rastočih panjevcev, božičnih dreves ali hitro rastočih dreves za proizvodnjo energije. Na območjih, na katerih je pogozdovanje oteženo zaradi talnih in podnebnih pogojev, se lahko podpora dodeli za sajenje drugih večletnih trajnih vrst, kot je grmičevje ali grmovje, primerno glede na lokalne pogoje. |
2. Upravičena so kmetijska in nekmetijska zemljišča. Posajene rastlinske vrste so prilagojene okoljskim in podnebnim pogojem na območju in ustrezajo minimalnim okoljskim zahtevam. Podpora se ne dodeli sajenju hitro rastočih panjevcev, božičnih dreves ali hitro rastočih dreves za proizvodnjo energije. Na območjih, na katerih je pogozdovanje oteženo zaradi talnih in podnebnih pogojev, se lahko podpora dodeli za sajenje drugih večletnih trajnih vrst, kot je grmičevje ali grmovje, primerno glede na lokalne pogoje. Da bi preprečile škodljive vplive na okolje ali biotsko raznovrstnost, lahko države članice določijo območja, ki niso primerna za pogozdovanje. |
3. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 90 v zvezi z opredelitvijo minimalnih okoljskih zahtev iz odstavka 2. |
3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 90 , s katerimi opredeli minimalne okoljske zahteve iz odstavka 2 , pri čemer se upošteva raznolikost gozdnih ekosistemov v Uniji . |
Predloga sprememb 65 in 169
Predlog uredbe
Člen 24
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Podpora iz člena 22(1)(b) se dodeli zasebnim lastnikom in najemnikom zemljišč, občinam in njihovim združenjem ter zajema stroške zagona dejavnosti in letno premijo na hektar, namenjeno kritju stroškov vzdrževanja, za največ tri leta . |
1. Podpora iz člena 22(1)(b) se dodeli zasebnim lastnikom in najemnikom zemljišč, občinam in njihovim združenjem ter zajema stroške zagona dejavnosti in letno premijo na hektar, namenjeno kritju stroškov vzdrževanja, za največ pet let . |
2. „Kmetijsko-gozdarski sistemi“ pomenijo sisteme rabe zemljišč, na katerih na istem zemljišču rastejo drevesa in se izvaja ekstenzivno kmetijstvo. Največje število dreves, ki se lahko posadi na hektar, določijo države članice, pri čemer upoštevajo talne in podnebne pogoje, gozdne vrste in potrebo po zagotavljanju rabe zemljišč v kmetijske namene. |
2. „Kmetijsko-gozdarski sistemi“ pomenijo sisteme rabe zemljišč, na katerih na istem zemljišču rastejo drevesa in se izvaja kmetijstvo. Države članice določijo najmanjše in največje število dreves, ki se lahko posadi ali ohrani na hektar, pri čemer upoštevajo lokalne talne in podnebne pogoje ter okoljske pogoje , gozdne vrste in potrebo po zagotavljanju trajnostne rabe zemljišč v kmetijske namene. |
3. Podpora ne presega najvišje stopnje podpore iz Priloge I. |
3. Podpora ne presega najvišje stopnje podpore iz Priloge I. |
Obrazložitev
Kmetijsko-gozdarski sistemi ne bi smeli biti omejeni na ekstenzivno kmetijstvo.
Predlog spremembe 66
Predlog uredbe
Člen 25
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
1. Podpora iz člena 22(1)(c) se dodeli zasebnim, polzasebnim in javnim lastnikom gozdov, občinam, državnim gozdovom in njihovim združenjem ter zajema stroške za: |
1. Podpora iz člena 22(1)(c) se dodeli zasebnim, polzasebnim in javnim lastnikom gozdov, občinam, državnim gozdovom in njihovim združenjem ter zajema stroške za: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
Na območjih, ki so določena kot območja z visokim tveganjem, je predpogoj za podporo uvedba opreme za preprečevanje gozdnih požarov. |
||||
2. V primeru preventivnih ukrepov v zvezi s škodljivci in boleznimi mora biti tveganje zadevnega pojava podprto z znanstvenimi dokazi in priznano s strani javnih znanstvenih organizacij. Po potrebi je treba programu priložiti seznam vrst organizmov, ki lahko škodijo rastlinam in povzročijo zadevni pojav. |
2. V primeru preventivnih ukrepov v zvezi s škodljivci in boleznimi mora biti tveganje zadevnega pojava podprto z znanstvenimi dokazi in priznano s strani javnih znanstvenih organizacij. Po potrebi je treba programu priložiti seznam vrst organizmov, ki lahko škodijo rastlinam in povzročijo zadevni pojav. |
||||
Upravičene dejavnosti so skladne z načrtom za varstvo gozdov, ki ga oblikujejo države članice. Za kmetijska gospodarstva nad določeno velikostjo, ki jo določijo države članice v programu, je pogoj za podporo predložitev načrta za upravljanje gozdov, v katerem so podrobno določeni cilji preprečevanja. |
Upravičene dejavnosti so skladne z načrtom za varstvo gozdov, ki ga oblikujejo države članice. Za kmetijska gospodarstva nad določeno velikostjo, ki jo določijo države članice v programu, je pogoj za podporo predložitev načrta za upravljanje gozdov, v katerem so podrobno določeni cilji preprečevanja. |
||||
Gozdna območja, ki se v skladu z načrtom za varstvo gozdov, ki ga oblikujejo države članice, uvrščajo med območja s srednjo ali veliko požarno ogroženostjo, so upravičena do podpore v zvezi s preprečevanjem gozdnih požarov. Gozdna območja, ki se v skladu z načrtom za varstvo gozdov, ki ga oblikujejo države članice, uvrščajo med območja s srednjo ali veliko požarno ogroženostjo, so upravičena do podpore v zvezi s preprečevanjem gozdnih požarov. |
Gozdna območja, ki se v skladu z načrtom za varstvo gozdov, ki ga oblikujejo države članice, uvrščajo med območja s srednjo ali veliko požarno ogroženostjo, so upravičena do podpore v zvezi s preprečevanjem gozdnih požarov. Gozdna območja, ki se v skladu z načrtom za varstvo gozdov, ki ga oblikujejo države članice, uvrščajo med območja s srednjo ali veliko požarno ogroženostjo, so upravičena do podpore v zvezi s preprečevanjem gozdnih požarov. |
||||
3. Za podporo iz odstavka 1(d) morajo pristojni javni organi držav članic uradno potrditi, da se je zgodila naravna nesreča in da je bilo zaradi te nesreče ali ukrepov, sprejetih v skladu z Direktivo 2000/29/ES, za odpravo ali preprečitev širjenja bolezni rastlin ali škodljivcev uničenih vsaj 30 % zadevnega potenciala gozdov. Ta delež se določi na podlagi povprečnega obstoječega potenciala gozdov v triletnem obdobju tik pred naravno nesrečo ali povprečja v petletnem obdobju tik pred naravno nesrečo, pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost. |
3. Za podporo iz odstavka 1(d) morajo pristojni javni organi držav članic uradno potrditi, da se je zgodila naravna nesreča in da je bil zaradi te nesreče ali ukrepov, sprejetih v skladu z Direktivo 2000/29/ES, za odpravo ali preprečitev širjenja bolezni rastlin ali škodljivcev v veliki meri uničen zadevni potencial gozdov s pragom, ki ga določijo države članice . Obseg škode se določi na podlagi povprečnega obstoječega potenciala gozdov v triletnem obdobju tik pred naravno nesrečo ali povprečja v petletnem obdobju tik pred naravno nesrečo, pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost. |
||||
4. Podpora v okviru tega ukrepa se ne dodeli za izpad dohodka zaradi naravne nesreče. |
4. Podpora v okviru tega ukrepa se ne dodeli za izpad dohodka zaradi naravne nesreče. |
||||
Države članice zagotovijo, da se prepreči čezmerno nadomestilo zaradi kombinacije tega ukrepa ter drugih instrumentov podpore na nacionalni ravni ali na ravni Unije ali zasebnih zavarovalnih shem. |
Države članice zagotovijo, da se prepreči čezmerno nadomestilo zaradi kombinacije tega ukrepa ter drugih instrumentov podpore na nacionalni ravni ali na ravni Unije ali zasebnih zavarovalnih shem. |
Predlog spremembe 67
Predlog uredbe
Člen 27
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 27 |
Člen 27 |
Naložbe v nove gozdarske tehnologije ter predelavo in trženje gozdarskih proizvodov |
Naložbe v izboljšane gozdarske tehnologije ter predelavo , pripravo in trženje gozdarskih proizvodov |
1. Podpora iz odstavka 22(1)(e) se dodeli zasebnim lastnikom gozdov, občinam in njihovim združenjem ter MSP za naložbe, s katerimi se povečuje proizvodni potencial gozdov ali ki so povezane s predelavo in trženjem gozdarskih proizvodov. Na območjih Azorov, Madeire, Kanarskih otokov in manjših Egejskih otokov v smislu Uredbe (EGS) št. 2019/93 in francoskih čezmorskih departmajev se lahko podpora dodeli tudi podjetjem, ki niso MSP. |
1. Podpora iz odstavka 22(1)(e) se dodeli zasebnim lastnikom gozdov, občinam in njihovim združenjem ter MSP za naložbe, s katerimi se povečuje proizvodni potencial gozdov ali ki so povezane s predelavo, pripravo in trženjem gozdarskih proizvodov. Na območjih Azorov, Madeire, Kanarskih otokov in manjših Egejskih otokov v smislu Uredbe (EGS) št. 2019/93 in francoskih čezmorskih departmajev se lahko podpora dodeli tudi podjetjem, ki niso MSP. |
|
Podpora se dodeli zgolj za naložbe in tehnologije, ki so skladne z Uredbo (EU) št. 995/2010 in ne ogrožajo biotske raznovrstnosti ali drugih storitev gozdnih ekosistemov. |
2. Naložbe, povezane z izboljšanjem gospodarske vrednosti gozdov, se izvajajo na ravni gozdnega posestva ter lahko vključujejo naložbe za tlom in virom prijazne stroje in prakse za pridelovanje. |
2. Naložbe, povezane z izboljšanjem gospodarske vrednosti gozdov, se izvajajo na ravni gozdnega posestva ter lahko vključujejo naložbe za tlom in virom prijazne stroje in prakse za pridelovanje. |
3. Naložbe v zvezi z uporabo lesa kot surovine ali vira energije so omejene na vse delovne operacije pred industrijsko predelavo. |
3. Naložbe v zvezi z uporabo lesa kot surovine ali vira energije so omejene na vse delovne operacije pred industrijsko predelavo. |
4. Podpora ne presega najvišjih stopenj podpore iz Priloge I. |
4. Podpora ne presega najvišjih stopenj podpore iz Priloge I. |
Predlog spremembe 68
Predlog uredbe
Člen 28
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
Člen 28 |
Člen 28 |
||||
Ustanovitev skupin proizvajalcev |
Ustanovitev skupin in organizacij proizvajalcev |
||||
1. Podpora v okviru tega ukrepa se dodeli za lažjo ustanovitev skupine proizvajalcev na področjih kmetijstva in gozdarstva za namene: |
1. Podpora v okviru tega ukrepa se dodeli za lažjo ustanovitev in razvoj skupin in organizacij proizvajalcev na področjih kmetijstva in gozdarstva za namene: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
2. Podpora se dodeli skupinam proizvajalcev, ki jih pristojni organ države članice uradno prizna na podlagi poslovnega načrta. Podpora je omejena na skupine proizvajalcev, ki so zajete v opredelitev pojma MSP. |
2. Podpora se dodeli skupinam proizvajalcev, ki jih pristojni organ države članice uradno prizna na podlagi poslovnega načrta. Prednost lahko imajo skupine proizvajalcev kakovostnih proizvodov iz člena 17 , pa tudi mikropodjetja. Skupinam proizvajalcev, ki ne izpolnjujejo meril iz opredelitve pojma MSP , se podpora ne dodeli . |
||||
Države članice preverijo, ali so bili v petih letih po priznanju skupine proizvajalcev izpolnjeni cilji iz poslovnega načrta. |
Države članice preverijo, ali so bili v petih letih po priznanju skupine proizvajalcev izpolnjeni cilji iz poslovnega načrta. |
||||
3. Podpora se izplača v obliki pavšalne pomoči v letnih obrokih za prvih pet let po datumu priznanja skupine proizvajalcev na podlagi njenega poslovnega načrta. Izračuna se na podlagi letne tržne proizvodnje skupine. Države članice zadnji obrok izplačajo šele, ko preverijo pravilno izvajanje poslovnega načrta. |
3. Podpora se izplača v obliki pavšalne pomoči v letnih obrokih za prvih pet let po datumu priznanja skupine proizvajalcev na podlagi njenega poslovnega načrta. Izračuna se na podlagi letne tržne proizvodnje skupine. Države članice zadnji obrok izplačajo šele, ko preverijo pravilno izvajanje poslovnega načrta. |
||||
Države članice lahko v prvem letu podporo, ki se izplača skupini proizvajalcev, izračunajo na podlagi letne tržne proizvodnje njenih članov v treh letih, preden so bili vključeni v skupino. V primeru skupin proizvajalcev na področju gozdarstva se podpora izračuna na podlagi povprečne tržne proizvodnje članov skupine v zadnjih petih letih pred njenim priznanjem, pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost. |
Države članice lahko v prvem letu podporo, ki se izplača skupini proizvajalcev, izračunajo na podlagi letne tržne proizvodnje njenih članov v treh letih, preden so bili vključeni v skupino. V primeru skupin proizvajalcev na področju gozdarstva se podpora izračuna na podlagi povprečne tržne proizvodnje članov skupine v zadnjih petih letih pred njenim priznanjem, pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost. |
||||
4. Podpora ne sme presegati najvišjih stopenj in zneskov iz Priloge I. |
4. Podpora ne sme presegati najvišjih stopenj in zneskov iz Priloge I. |
Predlog spremembe 144
Predlog uredbe
Člen 29
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Države članice v skladu s svojimi posebnimi nacionalnimi, regionalnimi ali lokalnimi potrebami in prednostnimi nalogami na svojem ozemlju zagotovijo možnost pridobitve podpore v okviru tega ukrepa. Vključitev tega ukrepa v programe razvoja podeželja je obvezna. |
1. Države članice v skladu s svojimi posebnimi nacionalnimi, regionalnimi ali lokalnimi potrebami in prednostnimi nalogami na svojem ozemlju zagotovijo možnost pridobitve podpore v okviru tega ukrepa. Ta ukrep je usmerjen v ohranjanje in spodbujanje potrebnih sprememb kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na okolje in podnebje. Njegova vključitev v programe razvoja podeželja je obvezna. |
2. Kmetijsko-okoljska in kmetijsko-podnebna plačila se dodelijo kmetom, skupinam kmetov ali skupinam kmetov in drugih upravljavcev zemljišč, ki se prostovoljno obvežejo, da bodo izvajali dejavnosti, ki zajemajo eno ali več kmetijsko-okoljskih ali kmetijsko-podnebnih obveznosti na kmetijskih zemljiščih. V ustrezno utemeljenih primerih, ki se nanašajo na doseganje okoljskih ciljev, se lahko kmetijsko-okoljska in kmetijsko-podnebna plačila dodelijo tudi drugim upravljavcem zemljišč ali skupinam drugih upravljavcev zemljišč. |
2. Kmetijsko-okoljska in kmetijsko-podnebna plačila se dodelijo kmetom, skupinam kmetov ali skupinam kmetov in drugih upravljavcev zemljišč, ki se prostovoljno obvežejo, da bodo izvajali dejavnosti, ki zajemajo eno ali več kmetijsko-okoljskih ali kmetijsko-podnebnih obveznosti na kmetijskih zemljiščih ali na zemljiščih, primernih za kmetijstvo . Kmetijsko-okoljski programi se osredotočajo na primere najboljše prakse ( v skladu z „načelom dobrega zgleda“), vključno s tistimi na področju upravljanja tal, gospodarjenja z vodami, biotske raznovrstnosti, recikliranja hranil in ohranjanja ekosistema, in dajejo prednost naložbam v te tehnike. S temi programi se skuša razširiti najboljša praksa po celotnem ozemlju programa. Sistemi v zvezi s podnebjem se lahko osredotočajo na uspešnejše zmanjševanje emisij toplogrednih plinov celotnega kmetijskega gospodarstva ali sistema. V ustrezno utemeljenih primerih, ki se nanašajo na doseganje okoljskih ciljev, se lahko kmetijsko-okoljska in kmetijsko-podnebna plačila dodelijo tudi drugim upravljavcem zemljišč ali skupinam drugih upravljavcev zemljišč. |
3. S kmetijsko-okoljskimi in kmetijsko-podnebnimi plačili se krijejo samo obveznosti, ki presegajo ustrezne obvezne standarde, določene v skladu s poglavjem I naslova VI Uredbe (EU) št. HU/2012, in druge ustrezne obveznosti, določene v skladu s poglavjem 2 naslova III Uredbe (EU) št. RP/2012, ustrezne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter druge ustrezne obvezne zahteve, ki so določene v nacionalni zakonodaji. Vse te obvezne zahteve se opredelijo v programu. |
3. S kmetijsko-okoljskimi in kmetijsko-podnebnimi plačili se krijejo samo obveznosti, ki presegajo ustrezne obvezne standarde, določene v skladu s poglavjem I naslova VI Uredbe (EU) št. HU/2012, in vse ustrezne obveznosti, določene v skladu s poglavjem 2 naslova III Uredbe (EU) št. RP/2012, ustrezne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter druge ustrezne obvezne zahteve, ki so določene v nacionalni zakonodaji. Vse te obvezne zahteve se opredelijo v programu. |
4. Države članice si prizadevajo, da osebam, ki se obvežejo, da bodo izvajale dejavnosti v okviru tega ukrepa, zagotovijo znanje in informacije, potrebne za njihovo izvajanje, tudi prek strokovnih nasvetov v zvezi s posameznimi obveznostmi in/ali prek pogojevanja podpore v okviru tega ukrepa z ustreznim usposabljanjem. |
4. Države članice si prizadevajo, da osebam, ki se obvežejo, da bodo izvajale dejavnosti v okviru tega ukrepa, zagotovijo znanje in informacije, potrebne za njihovo izvajanje, tudi prek strokovnih nasvetov v zvezi s posameznimi obveznostmi in/ali prek pogojevanja podpore v okviru tega ukrepa z ustreznim usposabljanjem. |
5. Obveznosti v okviru tega ukrepa se prevzamejo za obdobje od petih do sedmih let. Vendar lahko države članice za posebne vrste obveznosti v svojih programih razvoja podeželja določijo daljše obdobje, tudi prek omogočanja enoletnega podaljšanja programov po koncu začetnega obdobja, kadar je to potrebno za doseganje ali ohranjanje želenih okoljskih koristi. |
5. Obveznosti v okviru tega ukrepa se prevzamejo za obdobje od petih do sedmih let. Vendar lahko države članice za posebne vrste obveznosti v svojih programih razvoja podeželja določijo daljše obdobje, tudi prek omogočanja enoletnega podaljšanja programov po koncu začetnega obdobja, kadar je to potrebno za doseganje ali ohranjanje želenih okoljskih koristi. Države članice lahko v svojih programih razvoja podeželja za nove obveznosti, ki neposredno sledijo obveznosti, izpolnjeni v začetnem obdobju, določijo krajše obdobje. |
6. Plačila se upravičencem dodelijo letno za kritje vseh ali dela dodatnih stroškov in izpada dohodka zaradi prevzetih obveznosti. Po potrebi se lahko s plačili krijejo tudi transakcijski stroški do največ 20 % premije, plačane za kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti. Kadar obveznosti prevzamejo skupine kmetov , je najvišja možna raven 30 %. |
6. Plačila se upravičencem dodelijo letno za kritje vseh ali dela dodatnih stroškov in izpada dohodka zaradi prevzetih obveznosti. Po potrebi se lahko s plačili krijejo tudi transakcijski stroški do največ 20 % premije, plačane za kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti. Kadar so obveznosti del skupnega ukrepanja , je najvišja možna raven 30 %. |
|
Za obveznosti, zajete v poglavju 2 naslova III Uredbe (EU) št. RP/2012, se ne dodeli podpora iz EKSRP. |
|
6a. Z odstopanjem od odstavka 6 lahko države članice za dejavnosti v zvezi z varstvom okolja v ustrezno utemeljenih primerih podporo dodelijo v obliki pavšalnega zneska ali enkratnega plačila na enoto, če gre za obveznost odrekanja komercialni rabi površin. Takšna podpora se izračuna na osnovi nastalih dodatnih stroškov in izpada dohodka. |
7. Države članice lahko uporabijo postopek iz člena 49(3) za izbiro upravičencev, kadar je to potrebno za zagotavljanje učinkovitega izvajanja ukrepa. |
7. Države članice lahko uporabijo postopek iz člena 49(3) za izbiro upravičencev, kadar je to potrebno za zagotavljanje učinkovitega izvajanja ukrepa. |
8. Podpora ne sme presegati najvišjih zneskov iz Priloge I. |
8. Podpora ne sme presegati najvišjih zneskov iz Priloge I. |
Podpore v okviru tega ukrepa ni mogoče dodeliti za obveznosti, ki se krijejo v okviru ukrepa ekološkega kmetijstva. |
Podpore v okviru tega ukrepa ni mogoče dodeliti za obveznosti, ki se krijejo v okviru ukrepa ekološkega kmetijstva. |
9. Zagotovi se lahko tudi podpora za ohranjanje genetskih virov v kmetijstvu za dejavnosti, ki jih ne zajemajo določila členov 1 do 8. |
9. Zagotovi se lahko tudi podpora za ohranjanje , trajnostno rabo in razvoj genskih virov v kmetijstvu za dejavnosti, ki jih ne zajemajo določila členov 1 do 8. |
10. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z enoletnim podaljšanjem obveznosti po koncu začetnega obdobja izvajanja dejavnosti, pogoji, ki se uporabljajo za obveznosti za ekstenzifikacijo ali drugačen način upravljanja živinoreje, omejevanje uporabe gnojil, fitofarmacevtskih sredstev ali drugih vnosov, vzrejo lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje, ali ohranjanje rastlinskih genskih virov, ter v zvezi z opredelitvijo upravičenih dejavnosti iz odstavka 9. |
10. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z enoletnim podaljšanjem obveznosti po koncu začetnega obdobja izvajanja dejavnosti, pogoji, ki se uporabljajo za obveznosti za ekstenzifikacijo ali drugačen način upravljanja živinoreje, omejevanje uporabe gnojil, fitofarmacevtskih sredstev ali drugih vnosov, vzrejo lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje, ali ohranjanje rastlinskih genskih virov, ter v zvezi z opredelitvijo upravičenih dejavnosti iz odstavka 9. |
Predloga sprememb 70 in 145
Predlog uredbe
Člen 30
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Podpora v okviru tega ukrepa se na hektar obdelane kmetijske površine dodeli kmetom ali skupinam kmetov, ki se prostovoljno obvežejo, da bodo začeli uporabljati ali da bodo ohranili prakse in metode ekološkega kmetijstva, kot je opredeljeno v Uredbi Sveta (ES) št. 834/2007. |
1. Podpora v okviru tega ukrepa se na hektar obdelane kmetijske površine dodeli kmetom ali skupinam kmetov, ki se prostovoljno obvežejo, da bodo začeli uporabljati ali da bodo ohranili prakse in metode ekološkega kmetijstva, kot je opredeljeno v Uredbi Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov. |
2. Podpora se dodeli samo za obveznosti, ki presegajo ustrezne obvezne standarde, določene v skladu s poglavjem I naslova VI Uredbe (EU) št. HU/2012, ustrezne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter druge ustrezne obvezne zahteve, ki so določene v nacionalni zakonodaji. Vse te zahteve se opredelijo v programu. |
2. Podpora se dodeli samo za obveznosti, ki presegajo ustrezne obvezne standarde, določene v skladu s poglavjem I naslova VI Uredbe (EU) št. HU/2012, ustrezne obveznosti, določene v skladu s poglavjem 2 naslova III Uredbe (EU) št. RP/2012, ustrezne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter druge ustrezne obvezne zahteve, ki so določene v nacionalnem pravu. Vse te zahteve se opredelijo v programu. |
3. Obveznosti v okviru tega ukrepa se prevzamejo za obdobje od petih do sedmih let. Kadar se podpora dodeli za ohranjanje ekološkega kmetijstva, lahko države članice v svojih programih razvoja podeželja omogočijo enoletno podaljšanje po koncu začetnega obdobja. |
3. Obveznosti v okviru tega ukrepa se prevzamejo za obdobje od petih do sedmih let. Za spodbujanje uporabe tega ukrepa tudi po letu 2015 lahko države članice vzpostavijo sistem za podpiranje kmetov z nadaljnjim ukrepom po letu 2020. Kadar se podpora dodeli za ohranjanje ekološkega kmetijstva, lahko države članice v svojih programih razvoja podeželja omogočijo enoletno podaljšanje po koncu začetnega obdobja. |
4. Plačila se upravičencem dodelijo letno za kritje vseh ali dela dodatnih stroškov in izpada dohodka zaradi prevzetih obveznosti. Po potrebi se lahko s plačili krijejo tudi transakcijski stroški do največ 20 % premije, plačane za obveznost. Kadar obveznosti prevzamejo skupine kmetov, je najvišja možna raven 30 %. |
4. Plačila se upravičencem dodelijo letno za kritje vseh ali dela dodatnih stroškov in izpada dohodka zaradi prevzetih obveznosti. Po potrebi se lahko s plačili krijejo tudi transakcijski stroški do največ 20 % premije, plačane za obveznost. Kadar obveznosti prevzamejo skupine kmetov ali skupine drugih upravljavcev zemljišč , je najvišja možna raven 30 %. |
5. Podpora ne sme presegati najvišjih zneskov iz Priloge I. |
5. Podpora ne sme presegati najvišjih zneskov iz Priloge I. |
|
5a. Države članice v svojih programih razvoja podeželja določijo, kako se lahko ta ukrep združi z drugimi ukrepi, zlasti z ukrepi iz členov 17, 18, 28, 29, 31 in 36, da se razširi ekološko kmetovanje ter izpolnijo cilji glede okolja in gospodarskega razvoja podeželja. |
Predloga sprememb 71 in 146
Predlog uredbe
Člen 31
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
1. Podpora v okviru tega ukrepa se upravičencem dodeli letno na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi ali na hektar gozda za kritje stroškov in izpada dohodka, ki so posledica omejitev na zadevnih območjih zaradi izvajanja direktiv 92/43/EGS, 2009/147/ES in 2000/60/ES. |
1. Podpora v okviru tega ukrepa se upravičencem dodeli letno na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi ali na hektar gozda za kritje stroškov in izpada dohodka, ki so posledica omejitev na zadevnih območjih zaradi izvajanja Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (1) , Direktive 2009/147/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (2) in Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (3). |
||||
|
Podpora za trajne zahteve je lahko v obliki enkratnega plačila na hektar obdelane kmetijske površine ali gozdnega zemljišča za pokritje polnega nadomestila. V tem primeru morajo biti zahteve zabeležene kot služnostne pravice na prihodnji rabi zemljišča v nacionalni zemljiški knjigi. V ustrezno utemeljenih primerih se podpora lahko odobri na podlagi stroškov na enoto, ki niso stroški na hektar, ampak npr. stroški na število kilometrov vodotoka. |
||||
|
Podpora lahko zajema materialne in/ali nematerialne neproizvodne naložbe, ki morajo biti skladne z zahtevami, povezanimi z direktivami 2009/147/ES, 92/43/EGS in 2000/60/ES. |
||||
2. Podpora se dodeli kmetom, zasebnim lastnikom gozdov in združenjem lastnikov gozdov. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko podpora dodeli tudi drugim upravljavcem zemljišč. |
2. Podpora se dodeli kmetom, zasebnim lastnikom gozdov in združenjem lastnikov gozdov. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko podpora dodeli tudi drugim upravljavcem zemljišč. |
||||
3. Podpora kmetom, povezana z direktivama 92/43/EGS in 2009/147/ES, se dodeli samo v povezavi z omejitvami zaradi zahtev, ki presegajo načelo dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja iz člena 94 in Priloge II k Uredbi Sveta (EU) št. HU/2012. |
3. Podpora kmetom, povezana z direktivama 92/43/EGS in 2009/147/ES, se dodeli samo v povezavi z omejitvami zaradi zahtev, ki presegajo načelo dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja iz člena 94 in Priloge II k Uredbi Sveta (EU) št. HU/2013 ter povezane obveznosti iz poglavja 2 naslova III Uredbe (EU) št . RP/2013. V programih razvoja podeželja se lahko predvidijo posebne določbe za primere, v katerih so te obveznosti v zadevnem kmetijskem gospodarstvu nezdružljive s cilji navedenih direktiv. |
||||
4. Podpora kmetom, povezana z Direktivo 2000/60/ES, se dodeli samo v povezavi s posebnimi zahtevami, ki: |
4. Podpora kmetom, povezana z Direktivo 2000/60/ES, se dodeli samo v povezavi s posebnimi zahtevami, ki: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
5. Zahteve iz odstavkov 3 in 4 se opredelijo v programu. |
5. Zahteve iz odstavkov 3 in 4 se opredelijo v programu. |
||||
6. Do plačil so upravičena naslednja območja: |
6. Do plačil so upravičena naslednja območja: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
7. Podpora ne sme presegati najvišjih zneskov iz Priloge I. |
7. Podpora ne sme presegati najvišjih zneskov iz Priloge I. |
||||
|
Države članice lahko v svojih finančnih načrtih prikažejo ločene proračunske postavke za plačila za kmetijska območja Natura 2000, gozdna območja Natura 2000 in plačila v skladu z okvirno direktivo o vodah. |
Predlog spremembe 72
Predlog uredbe
Člen 32
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||
1. Plačila kmetom na gorskih območjih in drugih območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami se dodelijo letno na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi za kritje njihovih dodatnih stroškov in izpada dohodka, ki so povezani z omejitvami kmetijske proizvodnje na zadevnem območju. |
1. Plačila kmetom na gorskih območjih in drugih območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami se dodelijo letno na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi za kritje njihovih dodatnih stroškov in izpada dohodka, ki so povezani z omejitvami kmetijske proizvodnje na zadevnem območju. |
||
Dodatni stroški in izpad dohodka se izračunajo glede na območja brez naravnih ali drugih posebnih omejitev , pri čemer se upoštevajo plačila v skladu s poglavjem 3 naslova III Uredbe (EU) št . RP/2012. |
Dodatni stroški in izpad dohodka se izračunajo glede na območja brez naravnih ali drugih posebnih omejitev. Države članice preprečijo čezmerna nadomestila zaradi kombinacije tega ukrepa in drugih instrumentov podpore na nacionalni ravni ali na ravni Unije. |
||
|
Države članice lahko, kjer je to ustrezno utemeljeno, pri izračunu dodatnih stroškov in izpada dohodka predvidijo razlike, da bi upoštevale: |
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
2. Plačila se dodelijo kmetom, ki se obvežejo, da bodo na območjih, določenih v skladu s členom 33, še naprej opravljali svojo kmetijsko dejavnost. |
2. Plačila se dodelijo kmetom, ki se obvežejo, da bodo na območjih, določenih v skladu s členom 33, še naprej opravljali svojo kmetijsko dejavnost. |
||
3. Višina plačil se določi v razponu med najvišjim in najnižjim zneskom iz Priloge I. |
3. Višina plačil se določi v razponu med najvišjim in najnižjim zneskom iz Priloge I. |
||
|
Države članice lahko, kadar je to ustrezno utemeljeno, dodelijo posamezna plačila, višja od najvišjega zneska iz Priloge I, pod pogojem da povprečni znesek plačil, dodeljenih na ravni načrtovanja programov, ne presega najvišjega zneska. |
||
4. Države članice zagotovijo, da se plačila za površine gospodarstev, ki presegajo površino, opredeljeno v programu, postopno znižujejo. |
4. Države članice zagotovijo, da se plačila za površine gospodarstev, ki presegajo površino, opredeljeno v programu, postopno znižujejo. |
||
5. Države članice lahko plačila v okviru tega ukrepa v obdobju med letoma 2014 in 2017 dodelijo kmetom na območjih, ki so bila v programskem obdobju 2007–2013 upravičena na podlagi člena 36(a)(ii) Uredbe (ES) št. 1698/2005, vendar zaradi nove razmejitve iz člena 33(3) niso več upravičena. Ta plačila se postopno znižujejo, pri čemer se leta 2014 začnejo postopno zniževati pri 80 % plačil, prejetih leta 2013, leta 2017 pa se prenehajo postopno zniževati pri 20 % teh plačil. |
5. Države članice lahko plačila v okviru tega ukrepa za obdobje štirih let dodelijo kmetom na območjih, ki so bila v programskem obdobju 2007–2013 upravičena na podlagi člena 36(a)(ii) Uredbe (ES) št. 1698/2005, vendar zaradi nove razmejitve iz člena 33(3) niso več upravičena. Ta plačila se postopno znižujejo, pri čemer se prvo leto začnejo postopno zniževati pri 80 % plačil, prejetih v programskem obdobju 2007–2013, četrto leto pa se prenehajo postopno zniževati pri 20 % teh plačil. |
||
6. V državah članicah, ki razmejitve iz člena 33(3) ne bodo končale pred 1. januarjem 2014, se za kmete, ki prejemajo plačila na območjih, ki so bila upravičena za takšna plačila v obdobju 2007–2013, uporablja odstavek 5. Po končani razmejitvi kmetje na območjih, ki so še naprej upravičena, prejemajo celotna plačila v okviru tega ukrepa. Kmetje na območjih, ki niso več upravičena, še naprej prejemajo plačila v skladu z odstavkom 5. |
|
Predlog spremembe 73
Predlog uredbe
Člen 33
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
1. Države članice na podlagi odstavkov 2, 3 in 4 določijo območja, ki so upravičena do plačil iz člena 32 glede na naslednje kategorije: |
1. Države članice na podlagi odstavkov 2, 3 in 4 določijo območja, ki so upravičena do plačil iz člena 32 glede na naslednje kategorije: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
2. Gorska območja so upravičena do plačil iz člena 32, če so možnosti rabe zemljišča močno omejene in so proizvodni stroški občutno višji zaradi: |
2. Gorska območja so upravičena do plačil iz člena 32, če so možnosti rabe zemljišča močno omejene in so proizvodni stroški občutno višji zaradi: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
Območja, ki ležijo severno od 62. vzporednika, in nekatera sosednja območja se štejejo za gorska območja. |
Območja, ki ležijo severno od 62. vzporednika, in nekatera sosednja območja se štejejo za gorska območja. |
||||
3. Območja, ki niso gorska območja, so upravičena do plačil v skladu s členom 32, kadar se štejejo za območja s pomembnimi naravnimi omejitvami, če vsaj 66 % kmetijskega zemljišča v uporabi izpolnjuje vsaj eno od meril iz Priloge II po navedeni mejni vrednosti. Upoštevanje tega pogoja se zagotavlja na ustrezni ravni lokalnih upravnih enot (ravni LUE 2). |
3. Države članice določijo območja, ki niso gorska območja, vendar imajo pomembne naravne omejitve, kot upravičena do plačil v skladu s členom 32 . Za ta območja so značilne pomembne naravne omejitve , zlasti nizka proizvodna sposobnost tal ali slabe podnebne razmere, ali dejstvo, da je ohranjanje ekstenzivnega kmetijstva pomembno za upravljanje zemljišč. |
||||
Pri razmejevanju območij iz tega odstavka so države članice zelo natančne in uporabijo objektivna merila , da se izključijo območja, na katerih so bile zabeležene pomembne naravne omejitve iz prvega pododstavka, ki pa so bile odpravljene z naložbami ali gospodarsko dejavnostjo . |
Komisija do 31. decembra 2014 poda zakonodajni predlog za obvezna biofizikalna merila in ustrezne mejne vrednosti , ki bodo veljale za prihodnjo razmejitev, ter ustrezna pravila za natančno usklajevanje in prehodne ureditve . |
||||
4. Območja, ki niso zajeta v odstavkih 2 in 3, so upravičena do plačil v skladu s členom 32, če so območja s posebnimi omejitvami in je na njih treba še naprej upravljati z zemljišči, da se zavaruje ali izboljša okolje, ohranita podeželje in turistični potencial zadevnega območja ali da se zaščiti obala. |
4. Območja, ki niso zajeta v odstavkih 2 in 3, so upravičena do plačil v skladu s členom 32, če so območja s posebnimi omejitvami , vključno z zelo nizko gostoto prebivalstva, in je na njih treba še naprej upravljati z zemljišči, da se zavaruje ali izboljša okolje, ohranita podeželje in turistični potencial zadevnega območja ali da se zaščiti obala. |
||||
Območja s posebnimi omejitvami vključujejo obdelovalne površine, ki se z vidika pogojev varstva narave obravnavajo kot homogene, pri čemer njihov skupni obseg ne presega 10 % ozemlja zadevne države članice. |
Območja s posebnimi omejitvami vključujejo obdelovalne površine, ki se z vidika pogojev varstva narave obravnavajo kot homogene, pri čemer njihov skupni obseg ne presega 10 % ozemlja zadevne države članice. |
||||
5. Države članice v svoje programe razvoja podeželja vključijo: |
5. Države članice v svoje programe razvoja podeželja vključijo obstoječo ali spremenjeno razmejitev na podlagi odstavkov 2, 3 in 4. |
||||
|
|
||||
|
|
Predlog spremembe 74
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Plačila za dobro počutje živali pokrivajo samo obveznosti, ki presegajo ustrezne obvezne standarde, določene v skladu s poglavjem I naslova VI Uredbe (EU) št. HU/2012, ter druge ustrezne obvezne zahteve, ki so določene v nacionalni zakonodaji. Te zahteve se opredelijo v programu. |
2. Plačila za dobro počutje živali pokrivajo samo obveznosti, ki presegajo ustrezne obvezne standarde, določene v skladu s poglavjem I naslova VI Uredbe (EU) št. …/2013 [HU], ter druge ustrezne obvezne zahteve, ki so določene s pravom Unije. Te zahteve se opredelijo v programu. |
Te obveznosti se prevzamejo za obdobje enega leta , ki se lahko podaljša. |
Te obveznosti se prevzamejo za obdobje enega do sedmih let , ki se lahko podaljša. |
Predlog spremembe 75
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Podpora v okviru tega ukrepa se dodeli na hektar gozda posestnikom gozdov ter občinam in njihovim združenjem, ki se prostovoljno obvežejo, da bodo izvajale dejavnosti, ki zajemajo eno ali več gozdarsko-okoljskih obveznosti. Organi, ki gospodarijo z gozdovi v državni lasti, lahko prav tako prejemajo podporo, če ne prejemajo sredstev iz državnega proračuna. |
1. Podpora v okviru tega ukrepa se dodeli na hektar gozda izključno posestnikom gozdov ter občinam in njihovim združenjem, ki se prostovoljno obvežejo, da bodo izvajale dejavnosti, ki zajemajo eno ali več gozdarsko-okoljskih obveznosti. Organi, ki gospodarijo z gozdovi v državni lasti, lahko prav tako prejemajo podporo, če ne prejemajo sredstev iz državnega proračuna. |
Predlog spremembe 76
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Za kmetijska gospodarstva nad določenim pragom, ki ga določijo države članice v svojih programih razvoja podeželja, je pogoj za podporo iz odstavka 1 predložitev načrta za upravljanje gozdov ali enakovrednega dokumenta v skladu s trajnostnim upravljanjem gozdov. |
črtano |
Obrazložitev
Primerna zakonodaja na nacionalni ravni za napredno upravljanje lesa in gozdov ne glede na velikost zadevnih posestev že obstaja. Zahteva, da morajo lastniki gozdov predložiti načrte za upravljanje gozdov, bi pomenila samo več birokracije.
Predlog spremembe 77
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. S plačili se krije celota ali del dodatnih stroškov in izpada dohodka upravičencev zaradi prevzetih obveznosti. Po potrebi se lahko s plačili krijejo tudi transakcijski stroški do največ 20 % premije, plačane za gozdarsko-okoljske obveznosti. Podpora ne sme presegati najvišjega zneska iz Priloge I. |
3. S plačili se krije celota ali del dodatnih stroškov in izpada dohodka upravičencev zaradi prevzetih obveznosti. Po potrebi se lahko s plačili krijejo tudi transakcijski stroški do največ 20 % premije, plačane za gozdarsko-okoljske obveznosti. Podpora ne sme presegati najvišjega zneska iz Priloge I. V jasno utemeljenih primerih se podpora za sporazume o neuporabi dreves ali njihovih sestojev lahko dodeli tudi v obliki enkratnih plačil ali pavšalnih zneskov za posamezen projekt, izračunanih na osnovi ustreznih dodatnih stroškov in izpada dohodka. |
Obrazložitev
Pri gozdnih ekosistemih je pogosto bolj učinkovito, da se financiranje zagotovi z več projekti in ne s financiranjem, ki temelji na velikosti. Enotni pavšalni znesek 200,–/ha ni primeren za kritje dejanskih stroškov, saj imajo gozdovi dolgo vegetacijsko obdobje.
Predlog spremembe 78
Predlog uredbe
Člen 36
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
1. S podporo v okviru tega ukrepa se spodbujajo oblike sodelovanja, ki vključujejo vsaj dva subjekta, in zlasti: |
1. S podporo v okviru tega ukrepa se spodbujajo oblike sodelovanja, ki vključujejo vsaj dva subjekta, in zlasti: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
2. Sodelovanje iz odstavka 1 zajema zlasti: |
2. Sodelovanje iz odstavka 1 zajema zlasti: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
2a. Pri dodeljevanju podpore se lahko prednost nameni sodelovanju med subjekti, ki vključujejo primarne proizvajalce. |
||||
3. Podpora iz odstavka 1(b) se dodeli samo novonastalim grozdom in mrežam ter subjektom, ki vzpostavijo dejavnost, ki je še niso izvajali. |
|
||||
Podpora za dejavnosti iz odstavka 2(b) se lahko dodeli tudi posameznim subjektom, če je ta možnost zagotovljena v programu razvoja podeželja. |
3. Podpora za dejavnosti iz odstavka 2(b) se lahko dodeli tudi posameznim subjektom, če je ta možnost zagotovljena v programu razvoja podeželja. |
||||
4. Rezultati pilotnih projektov in dejavnosti posameznih subjektov iz odstavka 2(b) se razširjajo. |
4. Rezultati pilotnih projektov in dejavnosti posameznih subjektov iz odstavka 2(b) se razširjajo. |
||||
5. Naslednji stroški, povezani z oblikami sodelovanja iz odstavka 1, so upravičeni do podpore v okviru tega ukrepa: |
5. Naslednji stroški, povezani z oblikami sodelovanja iz odstavka 1, so upravičeni do podpore v okviru tega ukrepa: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
6. Kadar se izvaja poslovni načrt, načrt za upravljanje gozdov oziroma enakovreden dokument ali razvojna strategija, lahko države članice dodelijo pomoč v obliki skupnega zneska, s katerim se krijejo stroški sodelovanja in stroški izvedenih projektov, ali pa krijejo samo stroške sodelovanja in za izvajanje projektov uporabijo sredstva v okviru drugih ukrepov ali drugih skladov Unije. |
6. Kadar se izvaja poslovni načrt, načrt za upravljanje gozdov oziroma enakovreden dokument ali razvojna strategija, lahko države članice dodelijo pomoč v obliki skupnega zneska, s katerim se krijejo stroški sodelovanja in stroški izvedenih projektov, ali pa krijejo samo stroške sodelovanja in za izvajanje projektov uporabijo sredstva v okviru drugih ukrepov ali drugih skladov Unije. |
||||
7. Sodelovanje med akterji iz različnih regij ali držav članic je prav tako upravičeno do podpore. |
7. Sodelovanje med akterji iz različnih regij ali držav članic ter sodelovanje z akterji iz držav v razvoju je prav tako upravičeno do podpore. |
||||
8. Podpora se omeji na največ sedem let, razen v primeru skupne okoljske dejavnosti, kadar je to ustrezno utemeljeno. |
8. Podpora se omeji na največ sedem let, razen v primeru skupne okoljske dejavnosti, kadar je to ustrezno utemeljeno. |
||||
9. Sodelovanje v okviru tega ukrepa se lahko združi s projekti, ki jih podpirajo skladi Unije, razen EKSRP, na istem ozemlju. Države članice preprečijo čezmerna nadomestila zaradi kombinacije tega ukrepa in drugih instrumentov podpore na nacionalni ravni ali na ravni Unije. |
9. Sodelovanje v okviru tega ukrepa se lahko združi s projekti, ki jih podpirajo skladi Unije, razen EKSRP, na istem ozemlju. Države članice preprečijo čezmerna nadomestila zaradi kombinacije tega ukrepa in drugih instrumentov podpore na nacionalni ravni ali na ravni Unije. |
||||
10. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z dodatno specifikacijo značilnosti pilotnih projektov, grozdov, mrež, kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov, ki bodo upravičeni do podpore, ter v zvezi s pogoji dodeljevanja pomoči za vrste dejavnosti iz odstavka 2. |
10. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z dodatno specifikacijo značilnosti pilotnih projektov, grozdov, mrež, kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov, ki bodo upravičeni do podpore, ter v zvezi s pogoji dodeljevanja pomoči za vrste sodelovanja iz odstavka 2. |
Predlog spremembe 79
Predlog uredbe
Člen 37
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
1. Podpora v okviru tega ukrepa zajema: |
1. Podpora v okviru tega ukrepa zajema: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
2. Za namene odstavka 1(b) in (c) „vzajemni sklad“ pomeni shemo, ki jo je akreditirala država članica v skladu z nacionalno zakonodajo ter v okviru katere se vključeni kmetje zavarujejo in se jim plačajo nadomestila v primeru ekonomskih izgub, nastalih zaradi izbruha bolezni živali ali rastlin ali okoljske nesreče, ali v primeru izrednega zmanjšanja dohodkov. |
2. Za namene odstavka 1(b) in (c) „vzajemni sklad“ pomeni shemo, ki jo je akreditirala država članica v skladu z nacionalno zakonodajo ter v okviru katere se vključeni kmetje zavarujejo in se jim plačajo nadomestila v primeru ekonomskih izgub, nastalih zaradi izbruha bolezni živali ali rastlin , škodljivih organizmov, okoljske nesreče ali slabih vremenskih razmer , ali v primeru izrednega zmanjšanja dohodkov. |
||||
3. Države članice preprečijo čezmerna nadomestila zaradi kombinacije tega ukrepa in drugih instrumentov podpore na nacionalni ravni ali na ravni Unije ali zasebnih zavarovalnih shem. Neposredna dohodkovna podpora, ki se prejme v okviru Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (v nadaljnjem besedilu: ESPG), se upošteva tudi pri oceni ravni dohodka kmetov. |
3. Države članice preprečijo čezmerna nadomestila zaradi kombinacije tega ukrepa in drugih instrumentov podpore na nacionalni ravni ali na ravni Unije ali zasebnih zavarovalnih shem. |
||||
4. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z najkrajšim in najdaljšim časom trajanja komercialnih posojil za vzajemne sklade iz člena 39(3)(b) in člena 40(4). |
4. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z najkrajšim in najdaljšim časom trajanja komercialnih posojil za vzajemne sklade iz člena 39(3)(b) in člena 40(4). |
||||
|
Komisija opravi vmesni pregled izvajanja ukrepov za obvladovanje tveganja in poročilo o vmesnem pregledu nato predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilu se po potrebi priložijo ustrezni zakonodajni predlogi za izboljšanje izvajanja ukrepa obvladovanja tveganja. |
Predlog spremembe 80
Predlog uredbe
Člen 38
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||
1. Podpora iz člena 37(1)(a) se lahko dodeli samo za zavarovalne pogodbe, ki pokrivajo izgubo, nastalo zaradi slabih vremenskih razmer, bolezni živali ali rastlin, napada škodljivcev ali ukrepa, sprejetega v skladu z Direktivo 2000/29/ES za odpravo ali preprečitev širjenja bolezni rastlin ali škodljivcev, s katerim se uniči več kot 30 % povprečnega letnega pridelka kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju , pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost . |
1. Podpora iz člena 37(1)(a) se lahko dodeli samo za zavarovalne pogodbe, ki pokrivajo izgubo, nastalo zaradi slabih vremenskih razmer, bolezni živali ali rastlin, napada škodljivcev ali za ukrep, sprejet v skladu z Direktivo 2000/29/ES za odpravo ali preprečitev širjenja bolezni rastlin ali škodljivcev, rezultat katerega je zmanjšanje letnega pridelka za več kot 30 % v primerjavi s povprečnim letnim pridelkom kmeta . Povprečni letni pridelek se izračuna na podlagi številk za predhodna tri leta ali predhodnih pet let , pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja številka, ali v ustrezno utemeljenih izjemnih okoliščinah na podlagi številk za določeno leto v predhodnih petih letih . |
||
|
Merjenje izgub se lahko prilagodi posebnim značilnostim posameznega proizvoda z uporabo: |
||
|
|
||
|
|
||
2. Slabe vremenske razmere ali izbruh bolezni živali ali rastlin ali napad škodljivcev mora kot takega uradno potrditi pristojni organ zadevne države članice. |
2. Slabe vremenske razmere ali izbruh bolezni živali ali rastlin ali napad škodljivcev mora kot takega uradno potrditi pristojni organ zadevne države članice. |
||
Države članice lahko po potrebi vnaprej določijo merila, na podlagi katerih se šteje, da je bil tak pojav uradno potrjen. |
Države članice lahko po potrebi vnaprej določijo merila, na podlagi katerih se šteje, da je bil tak pojav uradno potrjen. |
||
3. Izplačila zavarovanja krijejo največ skupne stroške za nadomestitev izgub iz člena 37(1)(a), pri čemer se ne zahteva ali določa vrsta ali količina prihodnjega pridelka. |
3. Izplačila zavarovanja krijejo največ skupne stroške za nadomestitev izgub iz člena 37(1)(a), pri čemer se ne zahteva ali določa vrsta ali količina prihodnjega pridelka. |
||
Države članice lahko omejijo znesek premije, ki je upravičen do podpore, z uporabo ustreznih zgornjih mej. |
Države članice lahko omejijo znesek premije, ki je upravičen do podpore, z uporabo ustreznih zgornjih mej. |
||
4. Podpora ne sme presegati najvišje stopnje iz Priloge I. |
4. Podpora ne sme presegati najvišje stopnje iz Priloge I. |
Predlog spremembe 81
Predlog uredbe
Člen 39
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
Člen 39 |
Člen 39 |
||||
Vzajemni skladi za bolezni živali in rastlin ter okoljske nesreče |
Vzajemni skladi za bolezni živali in rastlin , škodljive organizme ter okoljske nesreče in slabe vremenske razmere |
||||
1. Zadevni vzajemni sklad je upravičen do podpore, če: |
1. Zadevni vzajemni sklad je upravičen do podpore, če: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
2. Države članice določijo pravila za ustanovitev in upravljanje vzajemnih skladov, zlasti za odobritev izplačil nadomestil kmetom v primeru krize ter za upravljanje in spremljanje skladnosti s temi pravili. |
2. Države članice določijo pravila za ustanovitev in upravljanje vzajemnih skladov, zlasti za odobritev izplačil nadomestil kmetom v primeru krize ter za upravljanje in spremljanje skladnosti s temi pravili. Države članice se lahko odločijo, da vzajemne sklade dopolnijo s sistemi zavarovanj. |
||||
|
Kmetje so do nadomestila upravičeni samo, če sprejmejo vse potrebne previdnostne ukrepe za izboljšanje odpornosti svojega gospodarstva proti poslabšanju okolja, boleznim živali ali rastlin, škodljivim organizmom in dogodkom, ki so posledica podnebnih sprememb. |
||||
3. Finančni prispevki iz člena 37(1)(b) lahko zadevajo le: |
3. Finančni prispevki iz člena 37(1)(b) lahko zadevajo le: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
Prispevki javnih skladov se ne plačujejo za začetni kapital. |
Prispevki javnih skladov se ne plačujejo za začetni kapital. |
||||
4. Kar zadeva bolezni živali, se lahko finančno nadomestilo iz člena 37(1)(b) dodeli samo za bolezni, navedene na seznamu bolezni živali, ki ga je sestavila Svetovna organizacija za zdravje živali, in/ali v Prilogi k Odločbi 90/424/EGS. |
4. Kar zadeva bolezni živali, se lahko finančno nadomestilo iz člena 37(1)(b) dodeli za bolezni, navedene na seznamu bolezni živali, ki ga je sestavila Svetovna organizacija za zdravje živali, ali v Prilogi k Odločbi 90/424/EGS , in za bolezni čebel . |
||||
5. Podpora ne presega najvišje stopnje podpore iz Priloge I. |
5. Podpora ne presega najvišje stopnje podpore iz Priloge I. |
||||
Države članice lahko omejijo stroške, ki so upravičeni do podpore, z uporabo: |
Države članice lahko omejijo stroške, ki so upravičeni do podpore, z uporabo: |
||||
|
|
||||
|
|
Predlog spremembe 82
Predlog uredbe
Člen 40
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
1. Podpora iz člena 37(1)(c) se lahko dodeli le, če zmanjšanje dohodkov presega 30 % povprečnih letnih dohodkov posameznega kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju, pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost. Dohodki za namene člena 37(1)(c) pomenijo vsoto prihodkov, ki jih kmet prejme na trgu, vključno s katero koli obliko javne podpore, pri čemer se odštejejo vhodni stroški. S plačili vzajemnega sklada kmetom se krije največ 70 % izgubljenih dohodkov. |
1. Podpora iz člena 37(1)(c) se lahko dodeli le, če zmanjšanje dohodkov presega 30 % povprečnih letnih dohodkov posameznega kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju, pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost. Dohodki za namene člena 37(1)(c) pomenijo vsoto prihodkov, ki jih kmet prejme na trgu, vključno s katero koli obliko javne podpore, pri čemer se odštejejo vhodni stroški. S plačili vzajemnega sklada ali zavarovalnic kmetom se krije največ 70 % izgubljenih dohodkov. |
||||
2. Zadevni vzajemni sklad je upravičen do podpore, če: |
2. Zadevni vzajemni sklad je upravičen do podpore, če: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
3. Države članice določijo pravila za ustanovitev in upravljanje vzajemnih skladov, zlasti za odobritev izplačil nadomestil kmetom v primeru krize ter za upravljanje in spremljanje skladnosti s temi pravili. |
3. Države članice določijo pravila za ustanovitev in upravljanje vzajemnih skladov, zlasti za odobritev izplačil nadomestil kmetom v primeru krize ter za upravljanje in spremljanje skladnosti s temi pravili. |
||||
4. Finančni prispevki iz člena 37(1)(c) lahko zadevajo samo zneske, ki jih vzajemni skladi izplačajo kot finančno nadomestilo kmetom. Poleg tega lahko finančni prispevki zadevajo obresti komercialnih posojil iz vzajemnega sklada za namen izplačila finančnega nadomestila kmetom v primeru krize. |
Finančni prispevki iz člena 37(1)(c) se dodelijo samo za zavarovalne police, ki krijejo izgube dohodkov iz odstavka 1, oziroma zadevajo samo zneske, ki jih vzajemni skladi izplačajo kot finančno nadomestilo kmetom. Poleg tega lahko finančni prispevki zadevajo obresti komercialnih posojil iz vzajemnega sklada za namen izplačila finančnega nadomestila kmetom v primeru krize. |
||||
Prispevki javnih skladov se ne plačujejo za začetni kapital. |
Prispevki javnih skladov se ne plačujejo za začetni kapital. |
||||
5. Podpora ne sme presegati najvišje stopnje iz Priloge I. |
5. Podpora ne presega najvišje stopnje iz Priloge I. |
Predlog spremembe 83
Predlog uredbe
Člen 41 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Obrazložitev
Tudi v členu 34 so omenjeni transakcijski stroški, ki bi jih bilo treba v tem okviru navesti skupaj s transakcijskimi stroški drugih ukrepov.
Predlog spremembe 84
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||
1. Poleg nalog iz člena 30 Uredbe (EU) št. [SSO/2012] lahko lokalne akcijske skupine izvajajo tudi dodatne naloge, ki jim jih dodeli(-ta) organ upravljanja in/ali plačilna agencija. |
1. Poleg nalog iz člena 30 Uredbe (EU) št. …/2013 [SSO] lahko lokalne akcijske skupine tudi: |
||
|
|
||
|
|
Obrazložitev
Predlagamo, da se lokalnim akcijskim skupinam v okviru lokalne razvojne strategije omogoči neodvisno izvajanje projektov s široko teritorialno razsežnostjo, in sicer skupaj s partnerji iz območja te strategije. V okviru sedanjih ureditev je vloga lokalnih akcijskih skupin omejena na posredniško vlogo pri prenosu finančnih sredstev in na spodbujevalno vlogo. Možnost uresničevanja krovnih projektov v okviru strategije bi utegnila ustvariti veliko dodano vrednost. Poleg tega izkušnje iz Poljske kažejo, da je veliko povpraševanje po kratkotrajnih projektih malega obsega. Na žalost pa se veliko prosilcev umakne, kadar morajo postopati po enaki upravni poti. S predlagano spremembo bi imeli ti partnerji stik le z lokalno akcijsko skupino in jim ne bi bilo treba postopati po zapleteni upravni poti.
Predlog spremembe 85
Predlog uredbe
Člen 43 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Predlog spremembe 86
Predlog uredbe
Člen 43 – odstavek 1 – točka b a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||
|
|
Predlog spremembe 87
Predlog uredbe
Člen 44 – odstavek 1 – točka a – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Obrazložitev
Usklajenost politik za razvoj presega načelo o neškodovanju ter pomeni, da je treba preučiti tudi morebitne sinergijske učinke notranjih politik EU na razvojne cilje. Sporočilo Komisije ter sklepi Sveta za okvir politike za prehransko varnost poudarjajo, da je treba v oblikovanje politike o razvoju podeželja in kmetijstva vključiti glavne skupine zainteresiranih strani, kot so skupine za razvoj skupnosti, organizacije kmetov in ženska združenja. To bi lahko podprli tudi z mednarodnimi izmenjavami v okviru projektov LEADER.
Predlog spremembe 88
Predlog uredbe
Člen 44 – odstavek 2 – točka b a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||
|
|
Predlog spremembe 89
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Stroški za animacijo ozemlja iz člena 31(d) Uredbe (EU) št. [SSO/2012] so stroški dejavnosti obveščanja o lokalni razvojni strategiji in razvojnih nalogah projekta . |
2. Stroški za animacijo ozemlja iz člena 31(d) Uredbe (EU) št. …/2013 [SSO] so stroški , ki nastanejo zaradi omogočanja lažje izmenjave informacij med zainteresiranimi stranmi, zaradi obveščanja o lokalni razvojni strategiji in spodbujanja te strategije ter zaradi podpore morebitnim upravičencem pri razvijanju projektov in pripravi prijav . |
Predlog spremembe 90
Predlog uredbe
Člen 46
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
1. Naložbene dejavnosti so upravičene do podpore EKSRP, če je v skladu z zakonodajo predhodno ocenjen pričakovan okoljski učinek te vrste naložbe, kadar lahko naložba negativno vpliva na okolje. |
1. Države članice lahko upravičenost naložbenih dejavnosti pogojujejo s predhodno oceno pričakovanega okoljskega učinka v skladu z nacionalnim pravom in pravom Unije za te vrste naložb. Države članice lahko dajo prednost naložbam, ki: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
2. Upravičeni izdatki so omejeni na: |
2. Upravičeni izdatki so omejeni na: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
3. V primeru namakanja se za upravičene izdatke štejejo samo naložbe, ki omogočijo zmanjšanje predhodno uporabljene količine vode za najmanj 25 %. Izjemoma se lahko v državah članicah, ki so se Uniji pridružile v obdobju od leta 2004, za upravičene izdatke štejejo naložbe v nove namakalne obrate, kadar je z okoljsko analizo dokazano, da je zadevna naložba trajnostna in nima negativnega učinka na okolje . |
3. V primeru namakanja se za upravičene izdatke štejejo nove naložbe, vključno s posodobitvami obstoječih sistemov za bolj učinkovito uporabo vode in energetsko učinkovitost. Na območjih, kjer so v skladu z Direktivo 2000/60/ES pripravljeni načrti upravljanja povodij s pripadajočimi programi izvajanja, se te naložbe štejejo za upravičene , če so usklajene z okoljskimi cilji takšnih načrtov . |
||||
4. V primeru kmetijskih naložb nakup pravic kmetijske proizvodnje, pravic do plačila, živali, enoletnih rastlin in njihovega sajenja ni upravičen do podpore za naložbe. Vendar so lahko v primeru obnavljanja proizvodnega potenciala kmetijstva, prizadetega zaradi naravnih nesreč, v skladu s členom 19(1)(b) izdatki za nakup živali upravičeni izdatki. |
4. V primeru kmetijskih naložb nakup pravic kmetijske proizvodnje, pravic do plačila, živali, enoletnih rastlin in njihovega sajenja ni upravičen do podpore za naložbe. Vendar so lahko v primeru obnavljanja proizvodnega potenciala kmetijstva, prizadetega zaradi naravnih nesreč, v skladu s členom 19(1)(b) izdatki za nakup živali upravičeni izdatki. |
||||
5. Upravičenci do podpore za naložbe lahko pristojne plačilne agencije zaprosijo za izplačilo predplačila v znesku do 50 % javne pomoči za naložbe, če je ta možnost zagotovljena v programu razvoja podeželja. |
5. Upravičenci do podpore za naložbe lahko pristojne plačilne agencije zaprosijo za izplačilo predplačila v znesku do 50 % javne pomoči za naložbe, če je ta možnost zagotovljena v programu razvoja podeželja. |
||||
6. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s pogoji, pod katerimi se lahko drugi stroški, povezani z zakupnimi pogodbami, rabljeno opremo in enostavnimi nadomestnimi naložbami, štejejo za upravičene izdatke. |
6. Komisija je v skladu s členom 90 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s pogoji, pod katerimi se lahko drugi stroški, povezani z zakupnimi pogodbami, rabljeno opremo in enostavnimi nadomestnimi naložbami, štejejo za upravičene izdatke. |
Predlog spremembe 91
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Organ upravljanja programa razvoja podeželja določi merila za izbor dejavnosti v okviru vseh ukrepov po posvetovanju z nadzornim odborom. Namen meril za izbor je zagotoviti enako obravnavo kandidatov , boljšo uporabo finančnih sredstev in ciljno usmeritev v ukrepe v skladu s prednostnimi nalogami Unije za razvoj podeželja. Pri določanju meril za izbor se v zvezi z majhnimi nepovratnimi sredstvi upošteva načelo sorazmernosti. |
1. Organ upravljanja programa razvoja podeželja določi merila za izbor dejavnosti v okviru vseh ukrepov po posvetovanju z nadzornim odborom. Namen meril za izbor je zagotoviti, da se ukrepi, ki so namenjeni kmetijskim gospodarstvom, uporabljajo samo za „aktivne kmete“, kot je določeno v Uredbi (EU) št. …/2013 [RP]. Poleg tega je namen teh meril zagotoviti boljšo uporabo finančnih sredstev in ciljno usmeritev v ukrepe v skladu s prednostnimi nalogami Unije za razvoj podeželja. Pri določanju in uporabi teh meril se upošteva načelo sorazmernosti. |
Obrazložitev
Podpora v okviru ukrepov, ki so namenjeni kmetijskim gospodarstvom, bi morala prinesti koristi samo „aktivnim kmetom“, kot je določeno v predlogu uredbe o neposrednih plačilih SKP. Če se to razlikovanje upošteva v prvem stebru, se mora tudi v drugem.
Predlog spremembe 92
Predlog uredbe
Člen 50 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Organ upravljanja za namene te uredbe opredeli pojem „podeželsko območje“ na ravni programa. |
Organ upravljanja za namene te uredbe opredeli pojem „podeželsko območje“ na ravni programa. Prav tako lahko določi tudi različna točno določena območja v okviru danega ukrepa, če za to obstajajo objektivno utemeljeni razlogi. |
Predlog spremembe 93
Predlog uredbe
Člen 51 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Znesek v višini 30 milijonov EUR se izključi iz dodeljenih sredstev iz odstavka 1 in se uporabi za financiranje nagrade za inovativno lokalno sodelovanje iz člena 56. |
črtano |
Predlog spremembe 94
Predlog uredbe
Člen 51 – odstavek 3 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Na pobudo držav članic se lahko do 4 % skupnega zneska posameznega programa razvoja podeželja nameni nalogam iz člena 52 Uredbe (ES) št. [SSO/2012] in stroškom za pripravljalno delo za opredelitev območij z naravnimi omejitvami iz člena 33 (3) . |
3. Na pobudo držav članic se lahko do 4 % skupnega zneska posameznega programa razvoja podeželja nameni nalogam iz člena 52 Uredbe (ES) št. …/2013 [SSO] in stroškom za pripravljalno delo za opredelitev območij z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami iz člena 33. |
Predlog spremembe 95
Predlog uredbe
Člen 52 – odstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Predlog spremembe 96
Predlog uredbe
Člen 52 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Komisija z izvedbenimi akti določi organizacijsko strukturo in delovanje Evropske mreže za razvoj podeželja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 91. |
4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 90 v zvezi z organizacijsko strukturo in delovanjem Evropske mreže za razvoj podeželja. |
Obrazložitev
To ni zgolj tehnična odločitev.
Predlog spremembe 97
Predlog uredbe
Člen 53
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
1. V skladu s členom 51(1) se vzpostavi mreža EIP za podporo EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti iz člena 61. Omogoči mrežno povezovanje mrež operativnih skupin, svetovalnih služb in raziskovalcev. |
1. V skladu s členom 51(1) se vzpostavi mreža EIP za podporo EIP na področju kmetijske proizvodnje, ekonomske sposobnosti preživetja in trajnosti iz člena 61. Omogoči mrežno povezovanje mrež operativnih skupin, svetovalnih služb in raziskovalcev. |
||||
2. Naloge mreže EIP so: |
2. Naloge mreže EIP so: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
3. Komisija z izvedbenimi akti določi organizacijsko strukturo in delovanje mreže EIP. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 91. |
3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 90 v zvezi z organizacijsko strukturo in delovanjem mreže EIP. |
Predlog spremembe 98
Predlog uredbe
Člen 54 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Komisija z izvedbenimi akti določi organizacijsko strukturo in delovanje Evropske mreže za vrednotenje razvoja podeželja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 91. |
3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 90 v zvezi z organizacijsko strukturo in delovanjem Evropske mreže za vrednotenje razvoja podeželja. |
Obrazložitev
To ni zgolj tehnična odločitev.
Predlog spremembe 99
Predlog uredbe
Člen 55 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Predlog spremembe 100
Predlog uredbe
Člen 55 – odstavek 2 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Predlog spremembe 101
Predlog uredbe
Člen 55 – odstavek 3 – točka b – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Predlog spremembe 102
Predlog uredbe
Člen 55 – odstavek 3 – točka b – točka iii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||
|
črtano |
Predlog spremembe 103
Predlog uredbe
Člen 55 – odstavek 3 – točka b – točka v
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||
|
črtano |
Predlog spremembe 104
Predlog uredbe
Člen 55 – odstavek 3 – točka b – točka vi
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||
|
črtano |
Predlog spremembe 105
Predlog uredbe
Člen 55 – odstavek 3 – točka b – točka vii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||
|
črtano |
Predlog spremembe 106
Predlog uredbe
Člen 55 – odstavek 3 – točka b – točka vii a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||
|
|
Predlog spremembe 107
Predlog uredbe
Člen 55 – odstavek 3 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||
|
črtano |
Predlog spremembe 108
Predlog uredbe
Člen 55 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila za vzpostavitev in delovanje nacionalnih mrež za podeželje. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 91. |
4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 90 v zvezi z vzpostavitvijo in delovanjem nacionalnih mrež za podeželje. |
Obrazložitev
To ni zgolj tehnična odločitev.
Predlog spremembe 109
Predlog uredbe
Člen 56
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 56 |
črtano |
Nagrada za inovativno lokalno sodelovanje na podeželskih območjih |
|
Sredstva iz člena 51(2) se uporabijo za financiranje podelitve nagrade za projekte sodelovanja, pri katerih sodelujeta vsaj dva subjekta iz različnih držav članic in s katerimi se ustvari inovativen koncept na lokalni ravni. |
|
Predlog spremembe 110
Predlog uredbe
Člen 57
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 57 |
črtano |
Razpis za zbiranje predlogov |
|
1. Komisija prvič najpozneje leta 2015 in nato vsako leto objavi razpis za zbiranje predlogov za podelitev nagrade iz člena 56. Zadnji razpis za zbiranje predlogov bo objavljen najpozneje leta 2019. |
|
2. V razpisu za zbiranje predlogov se določi tema predlogov, ki je povezana z eno od prednostnih nalog Unije pri razvoju podeželja. Tema je primerna tudi za izvajanje v okviru čezmejnega sodelovanja. |
|
3. Razpis za zbiranje predlogov je namenjen lokalnim akcijskim skupinam in posameznim subjektom, ki sodelujejo pri posameznem projektu. |
|
Predlog spremembe 111
Predlog uredbe
Člen 58
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 58 |
črtano |
Postopek izbire |
|
1. Kandidati v vseh državah članicah vložijo vloge za nagrado pri ustrezni nacionalni mreži za podeželje, ki bo odgovorna za predhodno izbiro vlog. |
|
2. Nacionalne mreže za podeželje iz svojih članov sestavijo odbor neodvisnih strokovnjakov, ki je zadolžen za predhodno izbiro vlog. Predhodna izbira vlog se opravi na podlagi meril za izključitev, izbor in dodelitev, opredeljenih v razpisu za zbiranje predlogov. Vsaka nacionalna mreža za podeželje predhodno izbere največ 10 vlog, ki jih posreduje Komisiji. |
|
3. Komisija je odgovorna, da med predhodno izbranimi vlogami v vseh državah članicah izbere petdeset zmagovalnih projektov. Komisija ustanovi ad hoc usmerjevalno skupino, ki jo sestavljajo neodvisni strokovnjaki. Ta usmerjevalna skupina pripravi izbor zmagovalne vloge na podlagi meril za izključitev, izbor in dodelitev, opredeljenih v razpisu za zbiranje predlogov. |
|
4. Komisija z izvedbenim aktom odloči o seznamu projektov, ki prejmejo nagrado. |
|
Predlog spremembe 112
Predlog uredbe
Člen 59
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 59 |
črtano |
Nagrada v obliki dodelitve finančnih sredstev – pogoji in izplačilo |
|
1. Projekti so upravičeni do nagrade, če čas, potreben za njihovo izvedbo, ne presega dveh let od datuma sprejetja izvedbenega akta za podelitev nagrade. Časovni okvir za izvedbo projekta je naveden v vlogi. |
|
2. Nagrada se izplača v enkratnem znesku. Višino zneska določi Komisija z izvedbenimi akti v skladu z merili, opredeljenimi v razpisu za zbiranje predlogov, in ob upoštevanju ocenjenih stroškov izvedbe projekta, navedenih v vlogi. Najvišja nagrada za posamezni projekt ne presega 100 000 EUR. |
|
3. Države članice nagrado zmagovalnim kandidatom izplačajo, ko je potrjeno, da je projekt dokončan. Unija zadevne izdatke državam članicam povrne v skladu z določbami oddelka 4 poglavja II naslova IV Uredbe (EU) št. HU/2012. Države članice se lahko odločijo, da zmagovalnim kandidatom znesek nagrade izplačajo v celoti ali delno, preden je potrjeno, da je projekt dokončan, vendar so v tem primeru do potrditve konca projekta odgovorne za izdatke. |
|
Predlog spremembe 113
Predlog uredbe
Člen 60
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 60 |
črtano |
Pravila o postopku, časovnem razporedu in ustanovitvi usmerjevalne skupine |
|
Komisija z izvedbenimi akti določi podrobne določbe o postopku in časovnem razporedu za izbiro projektov ter pravila o ustanovitvi usmerjevalne skupine neodvisnih strokovnjakov iz člena 58(3). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 91. |
|
Predlog spremembe 114
Predlog uredbe
Naslov IV
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti |
EIP na področju kmetijske proizvodnje , ekonomske sposobnosti preživetja in trajnosti |
Predlog spremembe 115
Predlog uredbe
Člen 61
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
1. EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti: |
1. EIP na področju kmetijske proizvodnje, ekonomske sposobnosti preživetja in trajnosti: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
2. EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti si prizadeva izpolniti svoje cilje prek: |
2. EIP na področju kmetijske proizvodnje, ekonomske sposobnosti preživetja in trajnosti si prizadeva izpolniti svoje cilje prek: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
3. EKSRP prispeva k ciljem EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti tako, da v skladu s členom 36 podpira operativne skupine EIP iz člena 62 in mreže EIP iz člena 53. |
3. EKSRP prispeva k ciljem EIP na področju kmetijske proizvodnje, ekonomske sposobnosti preživetja in trajnosti tako, da v skladu s členom 36 podpira operativne skupine EIP iz člena 62 in mreže EIP iz člena 53. |
Predlog spremembe 116
Predlog uredbe
Člen 62
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Operativne skupine EIP so del EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti. Ustanovijo jih zainteresirani subjekti, kot so kmetje, raziskovalci, svetovalci in podjetja, ki delujejo na področjih kmetijstva in prehrane. |
1. Operativne skupine EIP so del EIP na področju kmetijske proizvodnje, ekonomske sposobnosti preživetja in trajnosti. Ustanovijo jih zainteresirani subjekti, kot so kmetje, raziskovalci, svetovalci in podjetja, ki delujejo na področjih kmetijstva in prehrane. Oblikovanje operativne skupine soglasno določijo zainteresirane strani, ki zastopajo različne interese s področij kmetijstva, razvoja podeželja in raziskav. Operativnih skupin ne sme ustanoviti ena zainteresirana stran ali skupina zainteresiranih strani, ki zastopajo le eno vrsto interesov. Operativne skupine lahko delujejo znotraj meja države članice, njeni člani pa so lahko iz več kot ene države članice in iz tretjih držav. |
2. Operativne skupine EIP vzpostavijo notranje postopke, s katerimi se zagotavlja preglednost njihovega delovanja in preprečujejo navzkrižja interesov. |
2. Operativne skupine EIP vzpostavijo notranje postopke, s katerimi se zagotavlja preglednost njihovega delovanja in preprečujejo navzkrižja interesov. |
Predlog spremembe 117
Predlog uredbe
Člen 63
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
1. Operativne skupine EIP pripravijo načrt, ki vsebuje: |
1. Operativne skupine EIP pripravijo načrt, ki vsebuje: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
2. Operativne skupine pri izvajanju svojih inovativnih projektov: |
2. Operativne skupine pri izvajanju svojih inovativnih projektov: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
3. Operativne skupine razširjajo rezultate svojega projekta, zlasti prek mreže EIP. |
3. Operativne skupine razširjajo rezultate svojega projekta, zlasti prek mreže EIP. |
Predlog spremembe 118
Predlog uredbe
Člen 64
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||
1. Skupni znesek podpore Unije za razvoj podeželja v skladu s to uredbo za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020, njegovo letno razdelitev in najmanjše zneske, ki bodo skoncentrirani v manj razvitih regijah, določita Evropski parlament in Svet na predlog Komisije v skladu z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020 ter Medinstitucionalnim sporazumom o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju za isto obdobje. |
1. Skupni znesek podpore Unije za razvoj podeželja v skladu s to uredbo za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020, njegovo letno razdelitev in najmanjše zneske, ki bodo skoncentrirani v manj razvitih regijah, določita Evropski parlament in Svet na predlog Komisije v skladu z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020 ter Medinstitucionalnim sporazumom o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju za isto obdobje. |
||
2. V skladu s členom 51(1) se 0,25 % sredstev iz odstavka 1 nameni tehnični pomoči za Komisijo. |
2. V skladu s členom 51(1) se 0,25 % sredstev iz odstavka 1 nameni tehnični pomoči za Komisijo. |
||
3. Zaradi načrtovanja zneskov iz odstavka 1 in njihove poznejše vključitve v splošni proračun Unije se ti zneski indeksirajo z 2 % na leto. |
3. Zaradi načrtovanja zneskov iz odstavka 1 in njihove poznejše vključitve v splošni proračun Unije se ti zneski indeksirajo z 2 % na leto. |
||
4. Komisija z izvedbenim aktom določi letno razdelitev zneskov iz odstavka 1 na države članice, po odbitku zneska iz odstavka 2 in ob upoštevanju prenosa sredstev iz člena 14(2) Uredbe (EU) št. RP/2012 . Pri letni razdelitvi sredstev Komisija upošteva tudi: |
4. Letna razdelitev zneskov iz odstavka 1 na države članice, po odbitku zneska iz odstavka 2 in ob upoštevanju prenosa sredstev iz člena 14(2) Uredbe (EU) št. …/2013 [RP] , je določena v Prilogi Ia. |
||
|
|
||
|
|
||
|
4a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 90, s katerimi se po potrebi spremeni Priloga Ia, da se vključijo sredstva, prenesena v EKSRP v skladu s členom 7(2) in členom 14 Uredbe (EU) št. …/2013 [RP]. |
||
5. Poleg zneskov iz odstavka 4 izvedbeni akt, na katerega se sklicuje isti odstavek, vključuje tudi sredstva, ki se prenesejo na EKSRP z uporabo členov 7(2) in 14(1) Uredbe (EU) št. DP/2012, in sredstva, ki se prenesejo na EKSRP z uporabo členov 10b in136 Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009* za koledarsko leto 2013. |
|
||
6. Za namene dodelitve rezerve na podlagi doseženih rezultatov iz člena 20(2) Uredbe (EU) št. [SSO/2012] se razpoložljivi namenski prejemki, zbrani v skladu s členom 45 Uredbe (EU) HU/2012 za EKSRP, dodajo zneskom iz člena 18 Uredbe (EU) št. [SSO/2012]. Državam članicam se dodelijo sorazmerno glede na njihov delež v skupnem znesku podpore iz EKSRP. |
6. Razpoložljivi namenski prejemki, zbrani v skladu s členom 45 Uredbe (EU) št. …/2013 [HU] za EKSRP, se državam članicam dodelijo sorazmerno glede na njihov delež v skupnem znesku podpore iz EKSRP. |
||
|
(Besedilo Komisije v odstavku 5 člena 64 se nadomesti z besedilom iz COM(2012)0553)). |
Predlog spremembe 119
Predlog uredbe
Člen 65
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
1. V odločitvi, s katero se odobri program razvoja podeželja, se določi najvišji prispevek EKSRP k programu. Po potrebi se v odločitvi jasno opredelijo sredstva, dodeljena manj razvitim regijam. |
1. V odločitvi, s katero se odobri program razvoja podeželja, se določi najvišji prispevek EKSRP k programu. Po potrebi se v odločitvi jasno opredelijo sredstva, dodeljena manj razvitim regijam. |
||||
2. Prispevki EKSRP se izračunajo na podlagi zneska upravičenih javnih izdatkov. |
2. Prispevki EKSRP se izračunajo na podlagi zneska upravičenih javnih izdatkov. |
||||
3. V programih za razvoj podeželja se določi enotna stopnja prispevkov EKSRP, ki velja za vse ukrepe. Po potrebi se v smislu Uredbe (EGS) št. 2019/93 določi ločena stopnja prispevkov EKSRP za manj razvite regije, najbolj oddaljene regije in manjše Egejske otoke. Najvišja stopnja prispevkov EKSRP je: |
3. V programih za razvoj podeželja se določi enotna stopnja prispevkov EKSRP, ki velja za vse ukrepe. Po potrebi se v smislu Uredbe (EGS) št. 2019/93 določi ločena stopnja prispevkov EKSRP za manj razvite regije, najbolj oddaljene regije in manjše Egejske otoke. Najvišja stopnja prispevkov EKSRP je: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
Najnižja stopnja prispevkov EKSRP je 20 %. |
Najnižja stopnja prispevkov EKSRP je 20 %. |
||||
4. Z odstopanjem od odstavka 3 je najvišja stopnja prispevkov EKSRP: |
4. Z odstopanjem od odstavka 3 je najvišja stopnja prispevkov EKSRP: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
Z odstopanjem od odstavka 3(b) lahko države članice za zagotavljanje skladnosti s stopnjami sofinanciranja pri drugih skladih SSO v regijah v prehodu povečajo največji prispevek iz EKSRP za ukrepe v programih, ki se na podlagi pristopa z več skladi izvajajo v regijah v prehodu, opredeljenih v členu 82(2) Uredbe (EU) št. …/2013 [SSO]. |
||||
|
Z odstopanjem od odstavka 3 velja za sredstva, prenesena v EKSRP ob uporabi člena 14 Uredbe (EU) št. …/2013 [RP] , 95-odstotna stopnja prispevkov EKSRP, če država članica izpolnjuje enega od naslednjih pogojev: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
4a. Sredstva, ki izhajajo iz uporabe člena 14(1a) Uredbe (EU) št. …/2013 [RP], se rezervirajo za ukrepe iz člena 29. |
||||
5. Najmanj 5 % in v primeru Hrvaške 2,5 % celotnega prispevka EKSRP k programu razvoja podeželja je rezervirano za LEADER.“ |
5. Najmanj 5 % in v primeru Hrvaške 2,5 % celotnega prispevka EKSRP k programu razvoja podeželja je rezervirano za LEADER.“ |
||||
|
5a. Najmanj 25 % celotnega prispevka EKSRP za program razvoja podeželja se nameni za ukrepe iz členov 29 in 30. |
||||
6. Izdatki, ki jih sofinancira EKSRP, ne morejo biti hkrati sofinancirani s prispevki iz strukturnih skladov, Kohezijskega sklada ali katerega koli drugega finančnega instrumenta Unije. |
6. Izdatki, ki jih sofinancira EKSRP, ne morejo biti hkrati sofinancirani s prispevki iz strukturnih skladov, Kohezijskega sklada ali katerega koli drugega finančnega instrumenta Unije. To ne omejuje ali preprečuje pristopa k programskem načrtovanju, ki na skladen in celovit način združuje podporo iz različnih skladov SSO, ki je lahko potrebna za dosego tematskih ciljev iz člena 9 Uredbe (EU) št. …/2013 [SSO]. |
||||
|
6a. Nacionalni prispevek za upravičene javne izdatke se lahko nadomesti z nekomercialnimi zasebnimi prispevki. |
||||
7. Pri javnih izdatkih za pomoč podjetjem se upoštevajo omejitve pomoči, ki veljajo za državno pomoč, če ta uredba ne določa drugače. |
7. Pri javnih izdatkih za pomoč podjetjem se upoštevajo omejitve pomoči, ki veljajo za državno pomoč, če ta uredba ne določa drugače. |
||||
|
(Besedilo Komisije v odstavku 5 člena 65 se nadomesti z besedilom iz COM(2012)0553)). |
Predlog spremembe 120
Predlog uredbe
Člen 66
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 66 |
črtano |
Financiranje dejavnosti s pomembnim prispevkom k inovacijam |
|
Sredstva, prenesena v EKSRP na podlagi člena 7(2) Uredbe (EU) št. RP/2012, se rezervirajo za dejavnosti, ki pomembno prispevajo k inovacijam na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti, vključno z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem takim spremembam. |
|
Predlog spremembe 121
Predlog uredbe
Člen 67 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Izdatki so upravičeni do prispevka EKSRP le, če so nastali pri dejavnostih, za katere se je odločil organ upravljanja zadevnega programa, ali dejavnostih pod njegovo odgovornostjo v skladu z merili za izbor iz člena 49. |
2. Izdatki so upravičeni do prispevka EKSRP le, če so nastali pri dejavnostih, za katere se je odločil organ upravljanja zadevnega programa, ali dejavnostih pod njegovo odgovornostjo v skladu z merili za izbor iz člena 49 , kar ne velja za predloge, podane med prehodnim obdobjem med dvema programoma, da se prepreči prekinitev, ki bi lahko ovirala naložbe . |
Predlog spremembe 181
Predlog uredbe
Člen 67 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4a. Kar zadeva odhodke, so zneski DDV upravičeni, kadar niso izterljivi na podlagi nacionalne zakonodaje o DDV. |
Predlog spremembe 122
Predlog uredbe
Člen 69 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Kadar je pomoč dodeljena na podlagi standardnih stroškov ali dodatnih stroškov in izpada dohodka, države članice zagotovijo, da so ustrezni izračuni primerni in natančni ter pripravljeni vnaprej na podlagi poštenega, pravičnega in preverljivega izračuna. Zato organ, ki je neodvisen od organov, odgovornih za izračune, ter ima ustrezno strokovno znanje in izkušnje, predloži potrdilo o primernosti in natančnosti izračunov. Navedeno potrdilo je vključeno v program razvoja podeželja. |
2. Kadar je pomoč dodeljena na podlagi standardnih stroškov ali dodatnih stroškov in izpada dohodka, države članice zagotovijo, da so ustrezni izračuni primerni in natančni ter pripravljeni vnaprej na podlagi poštenega, pravičnega in preverljivega izračuna. Zato organ, ki je neodvisen od organov, odgovornih za izračune, ter ima ustrezno strokovno znanje in izkušnje, predloži potrdilo o primernosti in natančnosti izračunov. Navedeno potrdilo je vključeno v program razvoja podeželja. Komisija pred odobritvijo programov zagotovi, da so v izračune vključeni vsi ustrezni elementi ter da so glavne predpostavke in dejavniki ustrezni. |
Obrazložitev
Sprememba odraža probleme, ki jih je pri težavah z določitvijo zneskov pomoči ugotovilo Sodišče (glej odstavek 97 posebnega poročila 7/2011).
Predlog spremembe 183
Predlog uredbe
Člen 70 – odstavek - 1 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
-1. Upravičenci do podpore, vključno z lokalnimi akcijskimi skupinami, lahko zaprosijo za izplačilo predplačila v znesku do 50 % javne podpore, če je ta možnost predvidena v programu razvoja podeželja. |
Predlog spremembe 123
Predlog uredbe
Člen 73 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Obrazložitev
Četrtletno poročanje povzroča ogromno upravnega dela, kar je v nasprotju z vsemi prizadevanji za poenostavitev.
Predlog spremembe 124
Predlog uredbe
Člen 73 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3a. Če ima država članica več kot en program, se lahko imenuje usklajevalni organ, ki zagotovi vsaj doslednost pri upravljanju sredstev in omogoča povezavo med Komisijo in nacionalnimi organi upravljanja. |
Obrazložitev
Kot je predlagano v uvodni izjavi 5 Uredbe št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike, je pomembno priznati potrebo po organu, ki usklajuje plačilne agencije.
Predlog spremembe 125
Predlog uredbe
Člen 75 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Obrazložitev
Prvotno besedilo je preveč predpisovalno.
Predlog spremembe 126
Predlog uredbe
Člen 76 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Seznam skupnih kazalnikov, ki se nanašajo na izhodiščno stanje in tudi finančno izvajanje, realizacije, rezultate in vpliv programa ter veljajo za vsak program, se opredeli v sistemu spremljanja in vrednotenja iz člena 74, da se omogoči združevanje podatkov na ravni Unije. |
1. Seznam skupnih kazalnikov, ki se nanašajo na izhodiščno stanje in tudi finančno izvajanje, realizacije in rezultate programa ter veljajo za vsak program, se opredeli v sistemu spremljanja in vrednotenja iz člena 74, da se omogoči združevanje podatkov na ravni Unije. |
Predlog spremembe 127
Predlog uredbe
Člen 78 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Upravičenci do podpore v okviru ukrepov razvoja podeželja in lokalne akcijske skupine zagotovijo organu upravljanja in/ali imenovanim izvajalcem vrednotenja ali drugim organom, ki so pooblaščeni za opravljanje funkcij v njihovem imenu, vse informacije, potrebne za omogočanje spremljanja in vrednotenja programa, zlasti kar zadeva izpolnjevanje specifičnih ciljev in prednostnih nalog. |
Upravičenci do podpore v okviru ukrepov razvoja podeželja in lokalne akcijske skupine zagotovijo organu upravljanja in/ali imenovanim izvajalcem vrednotenja ali drugim organom, ki so pooblaščeni za opravljanje funkcij v njegovem imenu, vse informacije, potrebne za omogočanje spremljanja in vrednotenja programa, zlasti kar zadeva izpolnjevanje specifičnih ciljev in prednostnih nalog , pri čemer je treba zagotoviti spoštovanje pravic do zaupnosti in varstva osebnih podatkov iz nacionalnega prava in prava Unije . |
Predlog spremembe 128
Predlog uredbe
Člen 81 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||||
|
|
Predlog spremembe 129
Predlog uredbe
Člen 82 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Država članica predloži Komisiji letno poročilo o izvajanju programa razvoja podeželja v prejšnjem koledarskem letu do 31. maja 2016 in 31. maja vsako naslednje leto do vključno leta 2023. Poročilo, predloženo leta 2016, zajema koledarski leti 2014 in 2015. |
1. Država članica predloži Komisiji letno poročilo o izvajanju programa razvoja podeželja v prejšnjem koledarskem letu do 30. junija 2016 in 30. junija vsako naslednje leto do vključno leta 2022. Država članica do 31. decembra 2023 predloži končno poročilo o izvajanju . Poročilo, predloženo leta 2016, zajema koledarski leti 2014 in 2015. |
Predlog spremembe 130
Predlog uredbe
Člen 85
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Leta 2023 bodo države članice pripravile poročilo o naknadnem vrednotenju za vsak njihov program razvoja podeželja. To poročilo se bo predložilo Komisiji najpozneje do 31. decembra 2023. |
Leta 2023 bodo države članice pripravile poročilo o naknadnem vrednotenju za vsak njihov program razvoja podeželja. To poročilo se pripravi najpozneje do 31. decembra 2023. |
Predlog spremembe 131
Predlog uredbe
Člen 88 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Pri uporabi členov 107, 108 in 109 PDEU se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 90 v zvezi z določbami o izvzetju vseh ukrepov v skladu s to uredbo, ki ne sodijo v področje uporabe člena 42 PDEU, iz predpisov o državni pomoči. |
Predlog spremembe 132
Predlog uredbe
Člen 89 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Dodatno nacionalno financiranje |
Dodatno nacionalno financiranje in pomoč, ki ne sodi v področje uporabe člena 42 PDEU |
Predlog spremembe 133
Predlog uredbe
Člen 89 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Države članice o izplačilih, ki jih države članice izvedejo v zvezi z dejavnostmi s področja uporabe člena 42 Pogodbe in ki so namenjena zagotovitvi dodatnega financiranja razvoja podeželja, za katerega se dodeli podpora Unije, uradno obvestijo Komisijo, ki zadevna izplačila odobri v skladu s to uredbo kot del programiranja iz člena 7. Pri ocenjevanju teh plačil Komisija po analogiji uporabi merila, oblikovana na podlagi člena 107 Pogodbe. Zadevna država članica predlaganega dodatnega financiranja razvoja podeželja ne zagotovi, dokler to ni odobreno. |
Države članice o izplačilih, ki jih države članice izvedejo v zvezi z dejavnostmi s področja uporabe člena 42 PDEU in ki so namenjena zagotovitvi dodatnega financiranja razvoja podeželja, za katerega se dodeli podpora Unije, in o izplačilih, ki jih države članice izvedejo v zvezi z dejavnostmi, ki ne sodijo v področje uporabe člena 42 PDEU, uradno obvestijo Komisijo, ki zadevna izplačila odobri v skladu s to uredbo kot del programiranja iz člena 7. Pri ocenjevanju teh plačil Komisija po analogiji uporabi merila, oblikovana na podlagi člena 107 PDEU. Zadevna država članica predlaganega dodatnega financiranja razvoja podeželja ne zagotovi, dokler to ni odobreno. |
Predlog spremembe 134
Predlog uredbe
Člen 90 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz te uredbe se Komisiji podeli za nedoločen čas od začetka veljavnosti te uredbe. |
2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz te uredbe se prenese na Komisijo za obdobje petih let od začetka veljavnosti te uredbe. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. |
Obrazložitev
Evropski parlament bi moral dejavno potrditi prenos pooblastila na Komisijo, v primeru dvoma pa se mu ne bi bilo treba boriti, da ponovno pridobi svoje zakonodajne pravice.
Predlog spremembe 135
Predlog uredbe
Priloga I – člen 18(3)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
18(3) |
Naložbe v fizična sredstva |
|
Kmetijski sektor |
||
|
|
50 % |
Zneska upravičene naložbe v manj razvitih regijah |
||
|
|
75 % |
Zneska upravičene naložbe v najbolj oddaljenih regijah |
||
|
|
65 % |
Zneska upravičene naložbe na manjših Egejskih otokih |
||
|
|
40 % |
Zneska upravičene naložbe v drugih regijah |
||
|
|
|
Pod pogojem, da najvišji skupni znesek podpore ne presega 90 %, se lahko zgornje stopnje povečajo za 20 % za: |
||
|
|
|
|
||
|
|
|
|
||
|
|
|
|
||
|
|
|
|
||
|
|
|
Predelava in trženje proizvodov iz Priloge I |
||
|
|
50 % |
Zneska upravičene naložbe v manj razvitih regijah |
||
|
|
75 % |
Zneska upravičene naložbe v najbolj oddaljenih regijah |
||
|
|
65 % |
Zneska upravičene naložbe na manjših Egejskih otokih |
||
|
|
40 % |
Zneska upravičene naložbe v drugih regijah |
||
|
|
|
Pod pogojem, da najvišji skupni znesek podpore ne presega 90 %, se lahko zgornje stopnje povečajo za 20 % za dejavnosti, ki se podpirajo v okviru EIP. |
Predlog spremembe
18(3) |
Naložbe v fizična sredstva |
|
Kmetijski sektor |
||
|
|
50 % |
Zneska upravičene naložbe v manj razvitih regijah |
||
|
|
75 % |
Zneska upravičene naložbe v najbolj oddaljenih regijah |
||
|
|
75 % |
Zneska upravičene naložbe na manjših Egejskih otokih |
||
|
|
40 % |
Zneska upravičene naložbe v drugih regijah |
||
|
|
|
Pod pogojem, da najvišji skupni znesek podpore ne presega 90 %, se lahko zgornje stopnje povečajo za 20 % za: |
||
|
|
|
|
||
|
|
|
|
||
|
|
|
|
||
|
|
|
|
||
|
|
|
|
||
|
|
|
|
||
|
|
|
|
||
|
|
|
Predelava in trženje proizvodov iz Priloge I |
||
|
|
50 % |
Zneska upravičene naložbe v manj razvitih regijah |
||
|
|
75 % |
Zneska upravičene naložbe v najbolj oddaljenih regijah |
||
|
|
75 % |
Zneska upravičene naložbe na manjših Egejskih otokih |
||
|
|
40 % |
Zneska upravičene naložbe v drugih regijah |
||
|
|
|
Pod pogojem, da najvišji skupni znesek podpore ne presega 90 %, se lahko zgornje stopnje povečajo za 20 % za dejavnosti, ki se podpirajo v okviru EIP , ter za kolektivne naložbe in integrirane projekte . |
Predlog spremembe 136
Predlog uredbe
Priloga I – člen 24(3)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
24(3) |
Vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov |
80 % |
Zneska upravičene naložbe za vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov |
Predlog spremembe
24(3) |
Vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov |
100 % |
Zneska upravičene naložbe za vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov |
Predlog spremembe 137
Predlog uredbe
Priloga I – člen 27(5)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
27(5) |
Naložbe v nove gozdarske tehnologije ter predelavo in trženje gozdarskih proizvodov |
50 % |
Zneska upravičene naložbe v manj razvitih regijah |
|
|
75 % |
Zneska upravičene naložbe v najbolj oddaljenih regijah |
|
|
65 % |
Zneska upravičene naložbe na manjših Egejskih otokih |
|
|
40 % |
Zneska upravičene naložbe v drugih regijah |
Predlog spremembe
27(5) |
Naložbe v nove gozdarske tehnologije ter predelavo in trženje gozdarskih proizvodov |
50 % |
Zneska upravičene naložbe v manj razvitih regijah |
|
|
75 % |
Zneska upravičene naložbe v najbolj oddaljenih regijah |
|
|
75 % |
Zneska upravičene naložbe na manjših Egejskih otokih |
|
|
40 % |
Zneska upravičene naložbe v drugih regijah |
Predlog spremembe 138
Predlog uredbe
Priloga I – člen 32(3)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Člen 32(3) |
Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami |
25 |
Najmanj na ha na leto |
|
|
250(*) |
Največ na ha na leto |
|
|
300 (*) |
Največ na ha na leto v gorskih območjih iz člena 46(2) |
Predlog spremembe besedilo
Člen 32(3) |
Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami |
25 |
Najmanj na ha na leto |
|
|
250(*) |
Največ na ha na leto |
|
|
450 (*) |
Največ na ha na leto v gorskih območjih iz člena 46(2) |
Predlog spremembe 139
Predlog uredbe
Priloga I a
Predlog spremembe
PRILOGA Ia
Nacionalna sredstva iz člena 64
(v milijonih EUR) |
|||||||
|
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
2018 |
2019 |
2020 |
Belgija |
73 838 |
73 838 |
73 838 |
73 838 |
73 838 |
73 838 |
73 838 |
Bolgarija |
400 215 |
400 215 |
400 215 |
400 215 |
400 215 |
400 215 |
400 215 |
Češka republika |
432 820 |
432 820 |
432 820 |
432 820 |
432 820 |
432 820 |
432 820 |
Danska |
87 536 |
87 536 |
87 536 |
87 536 |
87 536 |
87 536 |
87 536 |
Nemčija |
1 355 922 |
1 355 922 |
1 355 922 |
1 355 922 |
1 355 922 |
1 355 922 |
1 355 922 |
Estonija |
109 623 |
109 623 |
109 623 |
109 623 |
109 623 |
109 623 |
109 623 |
Irska |
377 842 |
377 842 |
377 842 |
377 842 |
377 842 |
377 842 |
377 842 |
Grčija |
595 667 |
595 667 |
595 667 |
595 667 |
595 667 |
595 667 |
595 667 |
Španija |
1 219 781 |
1 219 781 |
1 219 781 |
1 219 781 |
1 219 781 |
1 219 781 |
1 219 781 |
Francija |
1 148 806 |
1 148 806 |
1 148 806 |
1 148 806 |
1 148 806 |
1 148 806 |
1 148 806 |
Italija: |
1 361 055 |
1 361 055 |
1 361 055 |
1 361 055 |
1 361 055 |
1 361 055 |
1 361 055 |
Ciper |
24 926 |
24 926 |
24 926 |
24 926 |
24 926 |
24 926 |
24 926 |
Latvija |
159 703 |
159 703 |
159 703 |
159 703 |
159 703 |
159 703 |
159 703 |
Litva |
267 461 |
267 461 |
267 461 |
267 461 |
267 461 |
267 461 |
267 461 |
Luksemburg |
14 383 |
14 383 |
14 383 |
14 383 |
14 383 |
14 383 |
14 383 |
Madžarska |
584 679 |
584 679 |
584 679 |
584 679 |
584 679 |
584 679 |
584 679 |
Malta |
11 762 |
11 762 |
11 762 |
11 762 |
11 762 |
11 762 |
11 762 |
Nizozemska |
89 850 |
89 850 |
89 850 |
89 850 |
89 850 |
89 850 |
89 850 |
Avstrija |
609 744 |
609 744 |
609 744 |
609 744 |
609 744 |
609 744 |
609 744 |
Poljska |
2 029 504 |
2 029 504 |
2 029 504 |
2 029 504 |
2 029 504 |
2 029 504 |
2 029 504 |
Portugalska |
614 811 |
614 811 |
614 811 |
614 811 |
614 811 |
614 811 |
614 811 |
Romunija |
1 435 645 |
1 435 645 |
1 435 645 |
1 435 645 |
1 435 645 |
1 435 645 |
1 435 645 |
Slovenija |
138 743 |
138 743 |
138 743 |
138 743 |
138 743 |
138 743 |
138 743 |
Slovaška |
302 467 |
302 467 |
302 467 |
302 467 |
302 467 |
302 467 |
302 467 |
Finska |
326 416 |
326 416 |
326 416 |
326 416 |
326 416 |
326 416 |
326 416 |
Švedska |
291 736 |
291 736 |
291 736 |
291 736 |
291 736 |
291 736 |
291 736 |
Združeno kraljestvo |
362 465 |
362 465 |
362 465 |
362 465 |
362 465 |
362 465 |
362 465 |
Predlog spremembe 140
Predlog uredbe
Priloga II
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Priloga se črta. |
Predlog spremembe 141
Predlog uredbe
Priloga III – Tematski podprogram 1 – točka 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
||
|
|
Obrazložitev
Ena večjih težav, s katerimi se soočajo kmetje, ko se odločajo začeti svojo dejavnost, so stroški in upravne ovire pri prevzemu kmetijskih dejavnosti od starejših kmetov. Ti različni elementi otežujejo generacijski prehod in so eden od razlogov, zaradi katerih je poprečna starost kmetov v EU nad 50 let. Lajšanje generacijskega prehoda prek javno-zasebnega partnerstva bi moralo biti vključeno v okvirni seznam ukrepov in dejavnosti posebnega pomena za tematske podprograme, da se ta element upošteva pri oblikovanju instrumentov za razvoj podeželja na nacionalni ravni.
Predlog spremembe 142
Predlog uredbe
Priloga V – oddelek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 17 Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila |
Člen 17 Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila |
Člen 32–33 Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami |
Člen 32–33 Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami |
|
Člen 34 Dobro počutje živali |
Obrazložitev
Kmetje, ki pri proizvodnji skrbijo za dobro počutje živali, se odzivajo na zahteve trga in lahko zahtevajo najboljšo ceno za svoje izdelke, kar izboljšuje njihovo konkurenčnost. Podpreti jih je treba pri spreminjanju teh v produkcijske sisteme.
(1) UL L 206, 22.7.1992, str. 7.
(2) UL L 20, 26.1.2010, str. 7.
(3) UL L 327, 22.12.2000, str. 1.
(4) UL L 118, 12.5.2010, str. 1.
(5) UL L 53, 23.2.2002, str. 1.