This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52013DC0088
REPORT FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT AND THE COUNCIL on the quality of fiscal data reported by Member States in 2012
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o kakovosti fiskalnih podatkov, ki so jih države članice sporočile leta 2012
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o kakovosti fiskalnih podatkov, ki so jih države članice sporočile leta 2012
/* COM/2013/088 final */
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o kakovosti fiskalnih podatkov, ki so jih države članice sporočile leta 2012 /* COM/2013/088 final */
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU
PARLAMENTU IN SVETU o kakovosti fiskalnih podatkov, ki so jih
države članice sporočile leta 2012 KAZALO 1........... OZADJE........................................................................................................................ 3 2........... GLAVNE UGOTOVITVE POROČANJA
LETA 2012 O STOPNJAH JAVNOFINANČNEGA PRIMANJKLJAJA IN DRŽAVNEGA DOLGA........................................................... 3 2.1........ Pravočasnost, zanesljivost in
popolnost........................................................................... 3 2.1.1..... Pravočasnost.................................................................................................................. 3 2.1.2..... Zanesljivost.................................................................................................................... 4 2.1.3..... Popolnost preglednic in dodatnih
informacij..................................................................... 4 2.1.4..... Dodatne preglednice v zvezi s
finančno krizo................................................................... 5 2.1.5..... Vprašalnik o meddržavnih posojilih................................................................................. 6 2.2........ Skladnost z računovodskimi
pravili in doslednost statističnih podatkov............................. 6 2.2.1..... Izmenjava informacij in pojasnil....................................................................................... 6 2.2.2..... Obiski za dialog in metodološki
obiski............................................................................. 6 2.2.3..... Poseben nasvet Eurostata............................................................................................... 7 2.2.4..... Najnovejša metodološka vprašanja................................................................................. 7 2.2.5..... Usklajenost s temeljnimi računi
države............................................................................. 8 2.3........ Objava........................................................................................................................... 8 2.3.1..... Objava najpomembnejših podatkov in
podrobnih poročevalnih preglednic....................... 8 2.3.2..... Pridržki glede kakovosti podatkov.................................................................................. 9 2.3.3..... Spremembe sporočenih podatkov................................................................................. 10 2.3.4..... Objava metapodatkov (evidence)................................................................................. 10 3........... Sklepi....................................................................................................................... 10 1. Ozadje Člen 8(3) Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009
(kot je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 679/2010) o uporabi Protokola o
postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o
ustanovitvi Evropske skupnosti[1],
zahteva, da Komisija (Eurostat) (v nadaljnjem besedilu: Eurostat) redno
poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o kakovosti dejanskih podatkov, ki
so jih sporočile države članice. To letno poročilo zagotavlja
celovito oceno pravočasnosti, zanesljivosti, popolnosti, skladnosti z
računovodskimi pravili in doslednosti podatkov. Komisija je predhodno
poročilo (o uradnih obvestilih iz leta 2011) sprejela
13. aprila 2012. Eurostat redno ocenjuje kakovost dejanskih
podatkov, ki jih sporočajo države članice, in temeljnih računov
sektorja država, pripravljenih v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2223/96 z
dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih
računov v Skupnosti (ESR 95)[2].
Poudarek te ocene je na dejavnikih, ki pojasnjujejo javnofinančni
primanjkljaj/presežek ter spremembo državnega dolga. Države članice
pošljejo te informacije Eurostatu dvakrat letno. To vključuje tudi dodatne
informacije, na primer „vprašalnik v zvezi s preglednicami uradnih obvestil o
postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem“, „dodatno preglednico za
finančno krizo“ in dvostranska pojasnila držav članic. Poleg tega
Eurostat z rednimi obiski za dialog v okviru postopka v zvezi s čezmernim
primanjkljajem zagotavlja stalen dialog z državami članicami. To poročilo temelji na glavnih ugotovitvah in
rezultatih poročanja v okviru postopka v zvezi s čezmernim
primanjkljajem v letu 2012, pri čemer je poudarek na zadnjem
poročanju iz oktobra 2012. Po potrebi se primerja s poročanjem
iz aprila 2012 ter poročanjem iz leta 2011. 2. Glavne ugotovitve
poročanja leta 2012 o stopnjah javnofinančnega primanjkljaja in
državnega dolga 2.1. Pravočasnost,
zanesljivost in popolnost 2.1.1. Pravočasnost Države članice morajo Komisiji dvakrat letno
poročati o dejanskih in načrtovanih podatkih o postopku v zvezi s
čezmernim primanjkljajem, in sicer pred 1. aprilom in
1. oktobrom[3].
Leta 2012 je poročanje v okviru postopka v zvezi s čezmernim
primanjkljajem zajelo leta od 2008 do 2012. Podatki za leto 2012 so tisti, ki
so jih nacionalni organi načrtovali, medtem ko so podatki za leta od 2008
do leta 2011 dejanski podatki (tj. končni, nedokončni,
začasni ali okvirni podatki). Eurostat ne preverja načrtovanih
podatkov, ki jih sporočijo države članice. To je odgovornost GD
ECFIN. Roki za poročanje se običajno v veliki
meri upoštevajo. Leta 2012 so vse države članice sporočile svoje
dejanske podatke pred zakonskim rokom v obeh uradnih obvestilih o postopku v
zvezi s čezmernim primanjkljajem. Pri poročanju aprila 2012 so vse
države članice sporočile svoje načrtovane podatke pred
1. aprilom 2011, razen Francije, ki je načrtovane podatke za
leto 2012 poslala 6. aprila. 2.1.2. Zanesljivost Popravki v času med uradnimi obvestili aprila
2012 in oktobra 2012 so zlasti posledica posodobitev izvirnih podatkov,
sektorske ponovne klasifikacije enot, zajemanja intervencij države v okviru
finančne krize in metodoloških sprememb. Kot običajno je bil med
aprilom in oktobrom dolg popravljen manj kot primanjkljaj. Do največjih popravkov primanjkljaja je
prišlo v Španiji in na Irskem. V Španiji je bil v času med uradnimi
obvestili o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem aprila in oktobra
2012 primanjkljaj za leti 2010 in 2011 popravljen navzgor zaradi prej nezajetih
neplačanih računov, povezanih z odhodki za zdravstvo v podsektorjih
država in lokalna država ter zaradi ponovne klasifikacije kapitalskih injekcij
za tri banke s strani centralne države. Na Irskem je bil največji popravek
opravljen za leto 2011, in sicer je bil primanjkljaj popravljen navzgor zaradi
popravljenega elementa kapitalskega transferja pri injekcijah za dve banki. Največji popravki dolga so bili opravljeni
med aprilom in oktobrom v Združenem kraljestvu in Italiji. V Združenem
kraljestvu se je sporočeni dolg za leti 2008 in 2009 znatno zmanjšal
zaradi spremembe pri izračunu zadevnega vpliva javnih struktur za
razveljavljanje, medtem ko je bil dolg v Italiji popravljen navzgor za celotno
obdobje 2008–2011 zaradi izvajanja sklepa Eurostata o zajemanju komercialnih
kreditov. Med aprilom in oktobrom so bili opravljeni opazni
popravki BDP za Grčijo za leti 2010 in 2011 ter Luksemburg za leti 2008 in
2009. V zvezi s popravki znotraj obdobja obveščanja
je večina držav članic svoja poročila popravila po prvi
predložitvi podatkov oktobra 2012. 23 držav je poslalo 35 popravljenih
predložitev podatkov, medtem ko je aprila 2012 22 držav poslalo 38 popravljenih
predložitev podatkov. Države članice so večino popravljenih
predložitev podatkov poslale kot odgovor na mnenja, tehnična vprašanja ali
pripombe Eurostata, nanašale pa so se na celovitost manjkajočih podatkov,
popravke tehničnih napak, notranjih nedoslednosti, prilagoditve iz
preglednic uradnih obvestil ali povezanega vprašalnika ali neprimernega
zajemanja v preglednicah. Pri aprilskem in oktobrskem poročanju
popravljene predložitve podatkov znotraj obdobja obveščanja niso bistveno
spremenile ravni primanjkljaja in dolga, ki so jih prvotno sporočile
države članice, razen v oktobrskem poročilu, v katerem je bil podatek
za primanjkljaj za Irsko popravljen za –0,2 odstotne točke BDP v obdobju
obveščanja. 2.1.3. Popolnost preglednic in
dodatnih informacij Izpolnjevanje
poročevalnih preglednic je pravna obveznost in je nujna za primerno oceno
kakovosti podatkov, ki jo opravi Eurostat. Člen 8(2) Uredbe (ES)
št. 479/2009, kakor je bila spremenjena, določa, da morajo države
članice Eurostatu zagotoviti ustrezne statistične informacije, ki „(…)
so zlasti: (a) podatki iz nacionalnih računov; (b) evidence; (c) preglednice uradnih obvestil o
postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem; (d) dodatni vprašalniki in pojasnila v
zvezi z uradnimi obvestili.“ Obstajajo štiri glavne preglednice uradnih
obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Izpolnjevanje
preglednic od 1 do 3 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem je
pravna obveznost, medtem ko so se o poročanju preglednice 4 o postopku v
zvezi s čezmernim primanjkljajem dogovorile države članice[4]. Preglednici 1 in 2A (centralna
država) zajemata leta od 2008 do 2012, medtem ko druge preglednice zajemajo
leta od 2008 do 2011[5]. Večina držav članic je izpolnila vse
preglednice uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem[6]. Toda v poročilu iz
oktobra 2012 za preglednico 2 o postopku v zvezi s čezmernim
primanjkljajem tri države članice niso zagotovile popolnih podatkov o
povezavi med tekočim saldom in presežkom/primanjkljajem v okviru postopka
v zvezi s čezmernim primanjkljajem za vse podsektorje (predvsem za
podsektor lokalna država) ali za vsa leta ali pa so sporočile tekoči
saldo, enak presežku/primanjkljaju v okviru postopka v zvezi s čezmernim
primanjkljajem. Vse države članice niso zagotovile vseh
razčlenitev za preglednico 3 o postopku v zvezi s čezmernim
primanjkljajem. Zlasti zahtevani podatki za proračunski postavki
„posojila“ in „lastniški kapital“ niso bili vedno vključeni v poročilo.
Poleg tega več držav redno sporoča statistično odstopanje, enako
nič, kar običajno pomeni, da je odstopanje nepravilno vključeno
v postavko „druge terjatve in obveznosti“. Kljub izboljšavam, doseženim v nekaterih državah
članicah, je splošno zajetje v preglednici 4 v mnogih primerih še vedno
neustrezno. Več držav zlasti ne zagotavlja popolnih podatkov za stanje
obveznosti pri komercialnih kreditih in predujmih. Vse države članice so predložile odgovore na
„Vprašalnik v zvezi s preglednicami uradnih obvestil“[7]. Čeprav sta se obseg in
kakovost odgovorov v primerjavi s prejšnjimi leti stalno izboljševala, je še
vedno potreben napredek, saj nekatere države niso sporočile vseh
zahtevanih podatkov v vprašalniku. To zlasti velja za podatke o terjatvah in odpisih
dolga centralne države, razčlenitev drugih terjatev in obveznosti ter
zajemanje jamstev države (v glavnem zajema podsektor lokalna država). Popolnost preglednic o postopku v zvezi s
čezmernim primanjkljajem je mogoče še izboljšati. Vendar se
pričakuje, da bodo preostala vprašanja imela le malo vpliva na kakovost
podatkov. 2.1.4. Dodatne preglednice v zvezi s
finančno krizo Eurostat od 15. julija 2009 zbira sklop
podatkov o finančni krizi v dodatni preglednici. Del 1 dodatne
preglednice se nanaša na transakcije, ki so zajete v računu države za
prihodke/izdatke in dejansko vplivajo na primanjkljaj/presežek v okviru
postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Del 2 dodatne
preglednice se nanaša na podatke o stanju finančnih sredstev in
obveznosti, ki izhajajo iz podpore finančnim institucijam. Razlikuje med
dejavnostmi, ki so dejansko prispevale k obveznostim države (vključene v
državni dolg), in dejavnostmi, ki morebiti lahko prispevajo k obveznostim
države v prihodnosti, vendar se za zdaj obravnavajo kot odvisne od prihodnjih
dogodkov (niso vključene v državni dolg). Ti preglednici prikazujeta
intervencije države, ki so neposredno povezani s podporo finančnim
institucijam. Podporni ukrepi za nefinančne institucije ali splošni
ekonomski podporni ukrepi niso vključeni. Podatki, zbrani leta 2012, se nanašajo na obdobje
od 2007 do 2011. Vse države članice, razen sedmih (Bolgarija, Češka,
Estonija, Malta, Poljska, Romunija in Slovaška), so poročale o
različnih intervencijah države v okviru finančne krize v obdobju
2007–2011. Eurostat je poleg svojih sporočil za medije glede postopka v
zvezi s čezmernim primanjkljajem objavil tudi obvestilo o analizi teh
podatkov[8].
2.1.5. Vprašalnik o meddržavnih
posojilih Države članice od uradnega obvestila iz
aprila 2011 pošiljajo tudi podatke o meddržavnih posojilih v okviru
finančnih reševalnih dejavnosti. Ta informacija je vključena v
sporočilo za medije o postopku v zvezi čezmernim primanjkljajem, kar
omogoča analizo posojil, ki jih države članice odobrijo drugim
državam članicam za podporne dejavnosti (leta 2011 zlasti Grčiji,
Irski in Portugalski). Tako meddržavno posojanje se je znatno
povečalo v okviru finančne krize in ga je treba odšteti od vrednosti
maastrichtskega dolga za EU-27 in euroobmočje, ki se izračunata na
konsolidirani osnovi. Zaradi te konsolidacije vrednosti za EU-27 in
euroobmočja nista enaki aritmetični vsoti dolga držav članic
(tj. zgoraj navedena meddržavna posojila med državami niso vključena, da
bi se izognili dvojnemu štetju). Podatki iz vprašalnika za leto 2011
vključujejo zneske v zvezi z evropskim instrumentom za finančno
stabilnost (EFSF). 2.2. Skladnost z
računovodskimi pravili in doslednost statističnih podatkov 2.2.1. Izmenjava informacij in
pojasnil V ocenjevalnem obdobju od roka za pošiljanje
poročil 1. oktobra do objave podatkov 22. oktobra 2012 je
Eurostat vzpostavil stik z nacionalnimi statističnimi organi vseh držav
članic ter zahteval dodatne informacije in pojasnila glede izvajanja
računovodskih pravil o posebnih transakcijah. Ta proces je obsegal
več izmenjav korespondence med Eurostatom in nacionalnimi organi. Prvi
krog zahtevkov za pojasnila je bil poslan vsem državam pred 5. oktobrom.
Drugi krog zahtevkov je bil poslan 23 državam, tretji krog pa trem državam. V
nekaterih državah je Eurostat zahteval popravljene preglednice uradnih obvestil[9]. 2.2.2. Obiski za dialog in
metodološki obiski Uredba (ES) 479/2009, kakor je bila spremenjena,
določa obiske za dialog in metodološke obiske. Obiski za dialog v državah
članicah, vključno z novimi, t.i. „predhodnimi obiski za dialog“, se
izvajajo redno zaradi pregleda sporočenih podatkov, preučitve
metodoloških vprašanj, razprav o statističnih virih ter ocene skladnosti z
ustreznimi računovodskimi pravili, na primer razmejitev sektorja država, čas
zajemanja ter klasifikacija državnih transakcij in obveznosti. Leta 2012 je Eurostat opravil naslednje obiske za
dialog v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem: Avstrija
(17.–19. januar, predhodni obisk za dialog), Litva (8.–9. februar), Latvija
(15.–16. februar), Bolgarija (27.–29. februar), Belgija (5.–7. marec in 4.
september predhodna obiska za dialog ter 27. junija standardni obisk za
dialog), Grčija (22.–23. marec in 24.–25. september), Slovaška (3.–4.
maj), Češka (22.–24. maj, predhodni obisk za dialog), Malta (22.–23. maj),
Španija (18.–22. junij in 11.–14. september, obakrat predhodni obisk za
dialog), Avstrija (25.–26. junij), Madžarska (10.–11. julij), Irska (30.–31.
avgust), Francija (10.–11. september), Ciper (26. september), Češka
(13.–14. november), Italija (19.–21. november, predhodni obisk za dialog),
Portugalska (22.–23. november) in Danska (29.–30. november). Poleg tega je bil
24. maja 2012 opravljen tehnični obisk v Španiji in dva obiska
(tehnični in predpristopni) na Hrvaškem, ki je bodoča država
članica. Vprašanja, ki so bila večkrat obravnavana na
obiskih, so vključevala klasifikacijo enot znotraj ali zunaj sektorja
država (na primer v zvezi z javnim prevozom, televizijo in radiem, bolnišnicami
in univerzami), kapitalske injekcije, javno-zasebna partnerstva, tokove EU,
zajemanje jamstev in splošno upravljanje kakovosti tokov predhodnih podatkov.
Ustrezna pozornost je namenjena državam članicam z decentraliziranimi
strukturami, kot so avtonomne regije. Vsak obisk vodi do številnih ukrepov za
države članice. Posledica izvajanja teh ukrepov je postopno izboljšanje
kakovosti podatkov. Dokončne ugotovitve vsakega obiska za dialog,
vključno z opisom dogovorjenih ukrepov, in trenutno stanje so poslani
Ekonomsko-finančnemu odboru ter objavljeni na spletni strani Eurostata. Metodološki obiski se opravljajo le, kadar
Eurostat ugotovi znatna tveganja ali težave v zvezi s kakovostjo podatkov,
zlasti v zvezi z uporabljenimi metodami, pojmi ali klasifikacijami. V letu 2012
ni bil opravljen noben tak metodološki obisk. 2.2.3. Poseben nasvet Eurostata Države članice se redno posvetujejo z
Eurostatom za pojasnitev različnih nacionalnih računovodskih vprašanj
v zvezi s prihodnjim ali preteklim poslovanjem. Eurostat zagotavlja nasvete v
skladu z obstoječimi smernicami. Za zagotovitev skladnosti z določbo
o preglednosti iz Uredbe (ES) št. 479/2009, kot je bila spremenjena,
Eurostat svoj nasvet objavi[10],
razen če zadevna država članica temu nasprotuje. Eurostat je leta
2012 objavil naslednje nasvete: računovodsko obravnavanje kapitalskih
injekcij za irske banke, obravnavanje kapitalske injekcije
(„Gesellschafterzuschuss“) in državno jamstvo, odobreno družbi KA Finanz AG v
Avstriji, statistično zajemanje predčasnih vračil hipotekarnih
posojil ob ugodnejših deviznih tečajih in z njimi povezana davčna
olajšava na Madžarskem, zajemanje plačilnih obveznosti v Romuniji, ki jih
določa odločba sodišča z retroaktivnim učinkom, metodološko
obravnavanje državnih injekcij za revalorizacijske rezerve banke Magyar Nemzeti
Bank na Madžarskem in zajemanje plačil, povezanih s povračilom
socialnih prispevkov, nepravilno izračunanih v obdobju 2011–2012 v
Romuniji. 2.2.4. Najnovejša metodološka
vprašanja Eurostat je kot običajno namenil posebno
pozornost uporabi pravil ESR 95, zlasti njegovim zadnjim sklepom. Ti
sklepi so vključeni v Priročnik o javnofinančnem primanjkljaju
in dolgu, katerega zadnja različica je bila objavljena marca 2012[11] in ki se zdaj vsako leto
posodablja. Julija 2012 je Eurostat objavil svoj sklep o
statističnem zajemanju nekaterih dejavnosti, povezanih s komercialnimi
krediti enot države[12].
Aprila 2012 je Eurostat objavil navodila o vplivu
sklepov, sprejetih na evropskih srečanjih na vrhu v obdobju 2011–2012, na
primanjkljaj in dolg držav EU[13].
Julija 2012 je sporočilo o vplivu dokapitalizacije bank na državne
finance[14],
dopolnilo predhodno sporočilo, ki določa smernice o kapitalskih
injekcijah za banke in klasifikacijo javno podprtih „slabih bank“. 2.2.5. Usklajenost s temeljnimi
računi države Roka za uradna obvestila, 1. april in
1. oktober, določena z Uredbo (ES) št. 479/2009, kakor je bila
spremenjena, sta bila uvedena za zagotovitev usklajenosti s temeljnimi letnimi
in četrtletnimi računi sektorja država, kakor so bili Eurostatu
sporočeni v različnih prenosih podatkov ESR 95. Eurostat
sistematično analizira skladnost uradnih obvestil o postopku v zvezi s
čezmernim primanjkljajem s temeljnimi računi sektorja država. Na
primer, celota izdatkov in prihodkov države mora biti usklajena s
sporočenim podatkom za primanjkljaj. Splošna usklajenost podatkov o postopku v zvezi s
čezmernim primanjkljajem s sporočenimi računi države ESR 95 se
je v zadnjih letih izboljšala, čeprav to še vedno bolj drži za
nefinančne kot finančne podatke. V poročilu iz oktobra 2012 je
bila skladnost med podatki v okviru postopka v zvezi s čezmernim
primanjkljajem in preglednicami ESR (na letni in četrtletni ravni) popolna
za nefinančne podatke. Vendar pa si morajo države članice še vedno
prizadevati za zagotovitev skladnosti med podatki v okviru postopka v zvezi s
čezmernim primanjkljajem in preglednicami ESR glede finančnih
podatkov. V poročilu iz oktobra 2012 so bila prikazana opazna neskladja
med podatki v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in
četrtletnimi finančnimi računi za šest držav članic, za
tretjino držav članic pa neskladja med podatki v okviru postopka v zvezi s
čezmernim primanjkljajem in letnimi finančnimi računi ESR glede
stanja obveznosti pri komercialnih kreditih in predujmih. Raven skladnosti
dolga v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in
četrtletnega državnega dolga v ESR je bila popolna za vse države
članice. 2.3. Objava 2.3.1. Objava najpomembnejših
podatkov in podrobnih poročevalnih preglednic Člen 14 Uredbe (ES) št. 479/2009, kakor
je bila spremenjena, navaja: „Komisija (Eurostat) zagotovi dejanske podatke
o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu za uporabo Protokola o postopku v
zvezi s čezmernim primanjkljajem v treh tednih po rokih za poročanje
(…). Podatki se zagotovijo z objavo.“ Podatki o javnofinančnem primanjkljaju in
državnem dolgu so bili objavljeni 23. aprila[15] in 22. oktobra[16] 2012 skupaj z vsemi
poročevalnimi preglednicami, ki so jih uradno sporočile države
članice. Eurostat od januarja 2012 v razmaku približno T+115 dni objavlja
sporočila za medije o četrtletnem maastrichtskem dolgu. Eurostat na svoji spletni strani objavlja tudi
letne in četrtletne statistike o državnih financah, ki podpirajo podatke o
postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, skupaj s sporočilom o
usklajevanju stanj in tokov[17].
Eurostat poleg tega objavlja informacije, ki so jih predložile države
članice, o intervencijah države v okviru finančne krize[18], in podatke o meddržavnih
posojilih. Oktobra 2012 je Eurostat prvič objavil sporočilo o stanju
obveznosti pri komercialnih kreditih in predujmih[19]. V skladu z Uredbo (ES) št. 479/2009, kakor je
bila spremenjena, države članice objavijo svoje dejanske podatke o
primanjkljaju in dolgu. Vse države članice objavljajo podatke o
primanjkljaju in dolgu na nacionalni ravni. Večina držav članic je
Eurostatu poročala o praksi objavljanja vseh njihovih poročevalnih
preglednic. Pet držav članic objavlja le nekaj poročevalnih
preglednic, ena država članica, in sicer Francija, pa ne objavlja
preglednic v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem na nacionalni
ravni. 2.3.2. Pridržki glede kakovosti
podatkov Eurostat je izrazil dva pridržka glede kakovosti
podatkov, ki jih je Irska uradno sporočila v uradnem obvestilu
aprila 2012. Oba pridržka sta bila umaknjena v ocenjevalnem obdobju
oktobra 2012. Irska: Eurostat je
umaknil poseben pridržek, ki ga je izrazil aprila 2012, glede podatkov, ki jih
je sporočila Irska, in sicer v zvezi z dejstvom, da načrti
prestrukturiranja bank Allied Irish Banks in Irish Life & Permanent (leta
2012 preimenovana v Permanent TSB) še niso bili dokončani. Irski centralni
statistični urad in Eurostat sta preučila posodobljene načrte
prestrukturiranja, poslane organom EU za konkurenco. Ti načrti so primerna
podlaga za delitev injekcije iz julija 2011 za banki Allied Irish Banks in Permanent
TSB na sestavne dele, ki povečujejo primanjkljaj, in sestavne dele, ki ne
povečujejo primanjkljaja. To je bilo upoštevano v revidiranih podatkih, ki
jih je sporočila Irska. Eurostat je umaknil tudi posebni pridržek, izražen
aprila 2012, glede podatkov, ki jih je sporočila Irska, v zvezi s
statistično klasifikacijo agencije National Asset Management Agency
Investement Limited (NAMA-IL). Na podlagi dokumentov, ki jih je zagotovil irski
centralni statistični urad, je večina NAMA-IL v zasebni lasti po
prodaji deleža Irish Life v NAMA-IL zasebnemu vlagatelju. To je v skladu s
sklepom Eurostata z dne 15. julija 2009 o javnih intervencijah med
finančno krizo nujen pogoj, da se pravni subjekt s posebnim namenom
klasificira izven sektorja država. 2.3.3. Spremembe sporočenih
podatkov Eurostat je spremenil podatke, ki jih je Združeno
kraljestvo sporočilo v uradnem obvestilu o postopku v zvezi s
čezmernim primanjkljajem aprila 2012. Ta sprememba je bila umaknjena v
ocenjevalnem obdobju oktobra 2012. Združeno kraljestvo:
Urad Združenega kraljestva za državno statistiko je v skladu s poglavjem o
finančnih razveljavitvah iz Priročnika o javnofinančnem
primanjkljaju in dolgu družbi Bradford & Bingley in Northern Rock Asset
Management ponovno klasificiral v sektor država. Zato Eurostat ne spreminja
več podatkov o primanjkljaju in dolgu, ki jih sporoča Združeno
kraljestvo v zvezi z javnimi strukturami za finančno razveljavljanje. 2.3.4. Objava metapodatkov (evidence[20]) Uredba (ES) 479/2009, kakor je bila spremenjena,
določa, da so popisi o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem
del statističnih podatkov, ki jih morajo predložiti države članice,
da se Eurostatu omogoči preverjanje skladnosti s pravili ESR 95.
Poleg tega določa, da je objava teh popisov v posamezni državi obvezna.
Eurostat je objavil popise vseh držav članic. Vse države članice,
razen Luksemburga in Nizozemske, so sporočile, da so objavile svoje popise
o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem v svoji državi. Eurostat je leta 2012 uvedel nove oblike popisov o
postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki vključuje strukturne
spremembe in zahteva podrobnejše informacije (na primer glede postopkov
priprave, razmejitve sektorja država, posebnih transakcij, upravljanja
kakovosti in predhodnih podatkovnih virov itd.). Nove evidence o postopku v
zvezi s čezmernim primanjkljajem bo Eurostat objavil do konca leta 2013. 3. Sklepi Eurostat spremembe in/ali pridržke o kakovosti
sporočenih podatkov uvaja od leta 2006. Eurostat v oktobru 2012 prvič
ni izrazil pridržkov ali spremenil podatkov v uradnem obvestilu o postopku v
zvezi s čezmernim primanjkljajem. Poleg tega so bili pridržka za Irsko in
sprememba podatkov za Združeno kraljestvo aprila 2012 umaknjeni v uradnem
obvestilu o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem oktobra 2012. Eurostat priznava splošno izboljšanje skladnosti
in popolnosti sporočenih podatkov. Vendar pa so nekatere težave še vedno
prisotne, zato bi si države članice morale še bolj prizadevati za
izboljšanje obsega in kakovosti sporočenih komercialnih kreditov ter
popolnosti podatkov na podnacionalni državni ravni. Eurostat poleg tega skrbno
spremlja sistem poročanja avtonomnih regij in zajemanja intervencij države
v okviru finančne krize (dokapitalizacije bank). Na splošno Eurostat ugotavlja, da je kakovost
poročanja fiskalnih podatkov v letu 2012 še bolj napredovala. Države
članice so na splošno predložile boljše informacije, in sicer tako v
preglednicah uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim
primanjkljajem kot v drugih ustreznih statističnih poročilih. [1] UL
L 145, 10.6.2009, str. 1. [2] UL
L 310, 30.11.1996, str. 1. [3] Člen
3(1) in (3) Uredbe (ES) št. 479/2009, kakor je bila spremenjena. [4] Glej
izjave k zapisniku Sveta z dne 22. novembra 1993. [5] Uredba
Sveta (ES) št. 479/2009, kakor je bila spremenjena, ne zahteva izrecno
zagotovitve načrtovanih podatkov v preglednicah o postopku v zvezi s
čezmernim primanjkljajem, razen v preglednicah 1 in 2A. [6] Preglednice
uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki so jih
sporočile države članice, so na voljo na spletni strani Eurostata. Glej:
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/government_finance_statistics/excessive_deficit/edp_notification_tables. [7] Ta
vprašalnik zajema trinajst oddelkov glede kvantitativnih in včasih kvalitativnih
informacij na več področjih, kot so transakcije davkov in socialnih
prispevkov ter transakcije z EU, nakup vojaške opreme, državna jamstva, odpisi
dolgov, dokapitalizacija javnih družb s strani države, javno-zasebna
partnerstva itd. [8] Glej:
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/government_finance_statistics/documents/Background_note_fin_crisis_Oct_2012_final.pdf.
[9] Glej
oddelek 2.1. [10] Glej:
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/government_finance_statistics/methodology/advice_member_states. [11] Glej:
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/product_details/publication?p_product_code=KS-RA-12-003. [12] Glej:
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/government_finance_statistics/documents/Statist.record.of_some_operations_rel.to_trade_credits_i.pdf. [13] Glej:
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/government_finance_statistics/documents/Note_on_statistical_implications_of_summits-updated-12_A.pdf. [14] Glej:
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/government_finance_statistics/documents/The_impact_of_bank_recapitalisations_on_government_fina1.pdf. [15] Glej:
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/2-23042012-AP/EN/2-23042012-AP-EN.PDF. [16] Glej:
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/2-22102012-AP/EN/2-22102012-AP-EN.PDF. [17] Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/STOCK_FLOW_2012_OCT/EN/STOCK_FLOW_2012_OCT-EN.PDF..
[18] Glej:
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/government_finance_statistics/excessive_deficit/supplementary_tables_financial_turmoil. [19] Glej:
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/government_finance_statistics/documents/Note_on_AF.71L-Oct_2012.pdf. [20] Popisi
metod, postopkov in virov, uporabljenih za zbiranje dejanskih podatkov o
primanjkljaju in dolgu ter z njimi povezanih državnih računov.