Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52013DC0088

    POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o kakovosti fiskalnih podatkov, ki so jih države članice sporočile leta 2012

    /* COM/2013/088 final */

    52013DC0088

    POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o kakovosti fiskalnih podatkov, ki so jih države članice sporočile leta 2012 /* COM/2013/088 final */


    POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

    o kakovosti fiskalnih podatkov, ki so jih države članice sporočile leta 2012

    KAZALO

    1........... OZADJE........................................................................................................................ 3

    2........... GLAVNE UGOTOVITVE POROČANJA LETA 2012 O STOPNJAH JAVNOFINANČNEGA PRIMANJKLJAJA IN DRŽAVNEGA DOLGA........................................................... 3

    2.1........ Pravočasnost, zanesljivost in popolnost........................................................................... 3

    2.1.1..... Pravočasnost.................................................................................................................. 3

    2.1.2..... Zanesljivost.................................................................................................................... 4

    2.1.3..... Popolnost preglednic in dodatnih informacij..................................................................... 4

    2.1.4..... Dodatne preglednice v zvezi s finančno krizo................................................................... 5

    2.1.5..... Vprašalnik o meddržavnih posojilih................................................................................. 6

    2.2........ Skladnost z računovodskimi pravili in doslednost statističnih podatkov............................. 6

    2.2.1..... Izmenjava informacij in pojasnil....................................................................................... 6

    2.2.2..... Obiski za dialog in metodološki obiski............................................................................. 6

    2.2.3..... Poseben nasvet Eurostata............................................................................................... 7

    2.2.4..... Najnovejša metodološka vprašanja................................................................................. 7

    2.2.5..... Usklajenost s temeljnimi računi države............................................................................. 8

    2.3........ Objava........................................................................................................................... 8

    2.3.1..... Objava najpomembnejših podatkov in podrobnih poročevalnih preglednic....................... 8

    2.3.2..... Pridržki glede kakovosti podatkov.................................................................................. 9

    2.3.3..... Spremembe sporočenih podatkov................................................................................. 10

    2.3.4..... Objava metapodatkov (evidence)................................................................................. 10

    3........... Sklepi....................................................................................................................... 10

    1.           Ozadje

    Člen 8(3) Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009 (kot je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 679/2010) o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti[1], zahteva, da Komisija (Eurostat) (v nadaljnjem besedilu: Eurostat) redno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o kakovosti dejanskih podatkov, ki so jih sporočile države članice. To letno poročilo zagotavlja celovito oceno pravočasnosti, zanesljivosti, popolnosti, skladnosti z računovodskimi pravili in doslednosti podatkov. Komisija je predhodno poročilo (o uradnih obvestilih iz leta 2011) sprejela 13. aprila 2012.

    Eurostat redno ocenjuje kakovost dejanskih podatkov, ki jih sporočajo države članice, in temeljnih računov sektorja država, pripravljenih v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (ESR 95)[2]. Poudarek te ocene je na dejavnikih, ki pojasnjujejo javnofinančni primanjkljaj/presežek ter spremembo državnega dolga. Države članice pošljejo te informacije Eurostatu dvakrat letno. To vključuje tudi dodatne informacije, na primer „vprašalnik v zvezi s preglednicami uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem“, „dodatno preglednico za finančno krizo“ in dvostranska pojasnila držav članic. Poleg tega Eurostat z rednimi obiski za dialog v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem zagotavlja stalen dialog z državami članicami.

    To poročilo temelji na glavnih ugotovitvah in rezultatih poročanja v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v letu 2012, pri čemer je poudarek na zadnjem poročanju iz oktobra 2012. Po potrebi se primerja s poročanjem iz aprila 2012 ter poročanjem iz leta 2011.

    2.           Glavne ugotovitve poročanja leta 2012 o stopnjah javnofinančnega primanjkljaja in državnega dolga

    2.1.        Pravočasnost, zanesljivost in popolnost

    2.1.1.     Pravočasnost

    Države članice morajo Komisiji dvakrat letno poročati o dejanskih in načrtovanih podatkih o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, in sicer pred 1. aprilom in 1. oktobrom[3]. Leta 2012 je poročanje v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem zajelo leta od 2008 do 2012. Podatki za leto 2012 so tisti, ki so jih nacionalni organi načrtovali, medtem ko so podatki za leta od 2008 do leta 2011 dejanski podatki (tj. končni, nedokončni, začasni ali okvirni podatki). Eurostat ne preverja načrtovanih podatkov, ki jih sporočijo države članice. To je odgovornost GD ECFIN.

    Roki za poročanje se običajno v veliki meri upoštevajo. Leta 2012 so vse države članice sporočile svoje dejanske podatke pred zakonskim rokom v obeh uradnih obvestilih o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Pri poročanju aprila 2012 so vse države članice sporočile svoje načrtovane podatke pred 1. aprilom 2011, razen Francije, ki je načrtovane podatke za leto 2012 poslala 6. aprila.

    2.1.2.     Zanesljivost

    Popravki v času med uradnimi obvestili aprila 2012 in oktobra 2012 so zlasti posledica posodobitev izvirnih podatkov, sektorske ponovne klasifikacije enot, zajemanja intervencij države v okviru finančne krize in metodoloških sprememb. Kot običajno je bil med aprilom in oktobrom dolg popravljen manj kot primanjkljaj.

    Do največjih popravkov primanjkljaja je prišlo v Španiji in na Irskem. V Španiji je bil v času med uradnimi obvestili o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem aprila in oktobra 2012 primanjkljaj za leti 2010 in 2011 popravljen navzgor zaradi prej nezajetih neplačanih računov, povezanih z odhodki za zdravstvo v podsektorjih država in lokalna država ter zaradi ponovne klasifikacije kapitalskih injekcij za tri banke s strani centralne države. Na Irskem je bil največji popravek opravljen za leto 2011, in sicer je bil primanjkljaj popravljen navzgor zaradi popravljenega elementa kapitalskega transferja pri injekcijah za dve banki.

    Največji popravki dolga so bili opravljeni med aprilom in oktobrom v Združenem kraljestvu in Italiji. V Združenem kraljestvu se je sporočeni dolg za leti 2008 in 2009 znatno zmanjšal zaradi spremembe pri izračunu zadevnega vpliva javnih struktur za razveljavljanje, medtem ko je bil dolg v Italiji popravljen navzgor za celotno obdobje 2008–2011 zaradi izvajanja sklepa Eurostata o zajemanju komercialnih kreditov.

    Med aprilom in oktobrom so bili opravljeni opazni popravki BDP za Grčijo za leti 2010 in 2011 ter Luksemburg za leti 2008 in 2009.

    V zvezi s popravki znotraj obdobja obveščanja je večina držav članic svoja poročila popravila po prvi predložitvi podatkov oktobra 2012. 23 držav je poslalo 35 popravljenih predložitev podatkov, medtem ko je aprila 2012 22 držav poslalo 38 popravljenih predložitev podatkov. Države članice so večino popravljenih predložitev podatkov poslale kot odgovor na mnenja, tehnična vprašanja ali pripombe Eurostata, nanašale pa so se na celovitost manjkajočih podatkov, popravke tehničnih napak, notranjih nedoslednosti, prilagoditve iz preglednic uradnih obvestil ali povezanega vprašalnika ali neprimernega zajemanja v preglednicah.

    Pri aprilskem in oktobrskem poročanju popravljene predložitve podatkov znotraj obdobja obveščanja niso bistveno spremenile ravni primanjkljaja in dolga, ki so jih prvotno sporočile države članice, razen v oktobrskem poročilu, v katerem je bil podatek za primanjkljaj za Irsko popravljen za –0,2 odstotne točke BDP v obdobju obveščanja.

    2.1.3.     Popolnost preglednic in dodatnih informacij

    Izpolnjevanje poročevalnih preglednic je pravna obveznost in je nujna za primerno oceno kakovosti podatkov, ki jo opravi Eurostat. Člen 8(2) Uredbe (ES) št. 479/2009, kakor je bila spremenjena, določa, da morajo države članice Eurostatu zagotoviti ustrezne statistične informacije, ki „(…) so zlasti:

    (a)     podatki iz nacionalnih računov;

    (b)     evidence;

    (c)      preglednice uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem;

    (d)     dodatni vprašalniki in pojasnila v zvezi z uradnimi obvestili.“

    Obstajajo štiri glavne preglednice uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Izpolnjevanje preglednic od 1 do 3 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem je pravna obveznost, medtem ko so se o poročanju preglednice 4 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem dogovorile države članice[4]. Preglednici 1 in 2A (centralna država) zajemata leta od 2008 do 2012, medtem ko druge preglednice zajemajo leta od 2008 do 2011[5].

    Večina držav članic je izpolnila vse preglednice uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem[6]. Toda v poročilu iz oktobra 2012 za preglednico 2 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem tri države članice niso zagotovile popolnih podatkov o povezavi med tekočim saldom in presežkom/primanjkljajem v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem za vse podsektorje (predvsem za podsektor lokalna država) ali za vsa leta ali pa so sporočile tekoči saldo, enak presežku/primanjkljaju v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

    Vse države članice niso zagotovile vseh razčlenitev za preglednico 3 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Zlasti zahtevani podatki za proračunski postavki „posojila“ in „lastniški kapital“ niso bili vedno vključeni v poročilo. Poleg tega več držav redno sporoča statistično odstopanje, enako nič, kar običajno pomeni, da je odstopanje nepravilno vključeno v postavko „druge terjatve in obveznosti“.

    Kljub izboljšavam, doseženim v nekaterih državah članicah, je splošno zajetje v preglednici 4 v mnogih primerih še vedno neustrezno. Več držav zlasti ne zagotavlja popolnih podatkov za stanje obveznosti pri komercialnih kreditih in predujmih.

    Vse države članice so predložile odgovore na „Vprašalnik v zvezi s preglednicami uradnih obvestil“[7]. Čeprav sta se obseg in kakovost odgovorov v primerjavi s prejšnjimi leti stalno izboljševala, je še vedno potreben napredek, saj nekatere države niso sporočile vseh zahtevanih podatkov v vprašalniku. To zlasti velja za podatke o terjatvah in odpisih dolga centralne države, razčlenitev drugih terjatev in obveznosti ter zajemanje jamstev države (v glavnem zajema podsektor lokalna država).

    Popolnost preglednic o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem je mogoče še izboljšati. Vendar se pričakuje, da bodo preostala vprašanja imela le malo vpliva na kakovost podatkov.

    2.1.4.     Dodatne preglednice v zvezi s finančno krizo

    Eurostat od 15. julija 2009 zbira sklop podatkov o finančni krizi v dodatni preglednici. Del 1 dodatne preglednice se nanaša na transakcije, ki so zajete v računu države za prihodke/izdatke in dejansko vplivajo na primanjkljaj/presežek v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Del 2 dodatne preglednice se nanaša na podatke o stanju finančnih sredstev in obveznosti, ki izhajajo iz podpore finančnim institucijam. Razlikuje med dejavnostmi, ki so dejansko prispevale k obveznostim države (vključene v državni dolg), in dejavnostmi, ki morebiti lahko prispevajo k obveznostim države v prihodnosti, vendar se za zdaj obravnavajo kot odvisne od prihodnjih dogodkov (niso vključene v državni dolg). Ti preglednici prikazujeta intervencije države, ki so neposredno povezani s podporo finančnim institucijam. Podporni ukrepi za nefinančne institucije ali splošni ekonomski podporni ukrepi niso vključeni.

    Podatki, zbrani leta 2012, se nanašajo na obdobje od 2007 do 2011. Vse države članice, razen sedmih (Bolgarija, Češka, Estonija, Malta, Poljska, Romunija in Slovaška), so poročale o različnih intervencijah države v okviru finančne krize v obdobju 2007–2011. Eurostat je poleg svojih sporočil za medije glede postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem objavil tudi obvestilo o analizi teh podatkov[8].

    2.1.5.     Vprašalnik o meddržavnih posojilih

    Države članice od uradnega obvestila iz aprila 2011 pošiljajo tudi podatke o meddržavnih posojilih v okviru finančnih reševalnih dejavnosti. Ta informacija je vključena v sporočilo za medije o postopku v zvezi čezmernim primanjkljajem, kar omogoča analizo posojil, ki jih države članice odobrijo drugim državam članicam za podporne dejavnosti (leta 2011 zlasti Grčiji, Irski in Portugalski).

    Tako meddržavno posojanje se je znatno povečalo v okviru finančne krize in ga je treba odšteti od vrednosti maastrichtskega dolga za EU-27 in euroobmočje, ki se izračunata na konsolidirani osnovi. Zaradi te konsolidacije vrednosti za EU-27 in euroobmočja nista enaki aritmetični vsoti dolga držav članic (tj. zgoraj navedena meddržavna posojila med državami niso vključena, da bi se izognili dvojnemu štetju).

    Podatki iz vprašalnika za leto 2011 vključujejo zneske v zvezi z evropskim instrumentom za finančno stabilnost (EFSF).

    2.2.        Skladnost z računovodskimi pravili in doslednost statističnih podatkov

    2.2.1.     Izmenjava informacij in pojasnil

    V ocenjevalnem obdobju od roka za pošiljanje poročil 1. oktobra do objave podatkov 22. oktobra 2012 je Eurostat vzpostavil stik z nacionalnimi statističnimi organi vseh držav članic ter zahteval dodatne informacije in pojasnila glede izvajanja računovodskih pravil o posebnih transakcijah. Ta proces je obsegal več izmenjav korespondence med Eurostatom in nacionalnimi organi. Prvi krog zahtevkov za pojasnila je bil poslan vsem državam pred 5. oktobrom. Drugi krog zahtevkov je bil poslan 23 državam, tretji krog pa trem državam. V nekaterih državah je Eurostat zahteval popravljene preglednice uradnih obvestil[9].

    2.2.2.     Obiski za dialog in metodološki obiski

    Uredba (ES) 479/2009, kakor je bila spremenjena, določa obiske za dialog in metodološke obiske. Obiski za dialog v državah članicah, vključno z novimi, t.i. „predhodnimi obiski za dialog“, se izvajajo redno zaradi pregleda sporočenih podatkov, preučitve metodoloških vprašanj, razprav o statističnih virih ter ocene skladnosti z ustreznimi računovodskimi pravili, na primer razmejitev sektorja država, čas zajemanja ter klasifikacija državnih transakcij in obveznosti.

    Leta 2012 je Eurostat opravil naslednje obiske za dialog v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem: Avstrija (17.–19. januar, predhodni obisk za dialog), Litva (8.–9. februar), Latvija (15.–16. februar), Bolgarija (27.–29. februar), Belgija (5.–7. marec in 4. september predhodna obiska za dialog ter 27. junija standardni obisk za dialog), Grčija (22.–23. marec in 24.–25. september), Slovaška (3.–4. maj), Češka (22.–24. maj, predhodni obisk za dialog), Malta (22.–23. maj), Španija (18.–22. junij in 11.–14. september, obakrat predhodni obisk za dialog), Avstrija (25.–26. junij), Madžarska (10.–11. julij), Irska (30.–31. avgust), Francija (10.–11. september), Ciper (26. september), Češka (13.–14. november), Italija (19.–21. november, predhodni obisk za dialog), Portugalska (22.–23. november) in Danska (29.–30. november). Poleg tega je bil 24. maja 2012 opravljen tehnični obisk v Španiji in dva obiska (tehnični in predpristopni) na Hrvaškem, ki je bodoča država članica.

    Vprašanja, ki so bila večkrat obravnavana na obiskih, so vključevala klasifikacijo enot znotraj ali zunaj sektorja država (na primer v zvezi z javnim prevozom, televizijo in radiem, bolnišnicami in univerzami), kapitalske injekcije, javno-zasebna partnerstva, tokove EU, zajemanje jamstev in splošno upravljanje kakovosti tokov predhodnih podatkov. Ustrezna pozornost je namenjena državam članicam z decentraliziranimi strukturami, kot so avtonomne regije. Vsak obisk vodi do številnih ukrepov za države članice. Posledica izvajanja teh ukrepov je postopno izboljšanje kakovosti podatkov. Dokončne ugotovitve vsakega obiska za dialog, vključno z opisom dogovorjenih ukrepov, in trenutno stanje so poslani Ekonomsko-finančnemu odboru ter objavljeni na spletni strani Eurostata.

    Metodološki obiski se opravljajo le, kadar Eurostat ugotovi znatna tveganja ali težave v zvezi s kakovostjo podatkov, zlasti v zvezi z uporabljenimi metodami, pojmi ali klasifikacijami. V letu 2012 ni bil opravljen noben tak metodološki obisk.

    2.2.3.     Poseben nasvet Eurostata

    Države članice se redno posvetujejo z Eurostatom za pojasnitev različnih nacionalnih računovodskih vprašanj v zvezi s prihodnjim ali preteklim poslovanjem. Eurostat zagotavlja nasvete v skladu z obstoječimi smernicami. Za zagotovitev skladnosti z določbo o preglednosti iz Uredbe (ES) št. 479/2009, kot je bila spremenjena, Eurostat svoj nasvet objavi[10], razen če zadevna država članica temu nasprotuje. Eurostat je leta 2012 objavil naslednje nasvete: računovodsko obravnavanje kapitalskih injekcij za irske banke, obravnavanje kapitalske injekcije („Gesellschafterzuschuss“) in državno jamstvo, odobreno družbi KA Finanz AG v Avstriji, statistično zajemanje predčasnih vračil hipotekarnih posojil ob ugodnejših deviznih tečajih in z njimi povezana davčna olajšava na Madžarskem, zajemanje plačilnih obveznosti v Romuniji, ki jih določa odločba sodišča z retroaktivnim učinkom, metodološko obravnavanje državnih injekcij za revalorizacijske rezerve banke Magyar Nemzeti Bank na Madžarskem in zajemanje plačil, povezanih s povračilom socialnih prispevkov, nepravilno izračunanih v obdobju 2011–2012 v Romuniji.

    2.2.4.     Najnovejša metodološka vprašanja

    Eurostat je kot običajno namenil posebno pozornost uporabi pravil ESR 95, zlasti njegovim zadnjim sklepom. Ti sklepi so vključeni v Priročnik o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu, katerega zadnja različica je bila objavljena marca 2012[11] in ki se zdaj vsako leto posodablja.

    Julija 2012 je Eurostat objavil svoj sklep o statističnem zajemanju nekaterih dejavnosti, povezanih s komercialnimi krediti enot države[12].

    Aprila 2012 je Eurostat objavil navodila o vplivu sklepov, sprejetih na evropskih srečanjih na vrhu v obdobju 2011–2012, na primanjkljaj in dolg držav EU[13]. Julija 2012 je sporočilo o vplivu dokapitalizacije bank na državne finance[14], dopolnilo predhodno sporočilo, ki določa smernice o kapitalskih injekcijah za banke in klasifikacijo javno podprtih „slabih bank“.

    2.2.5.     Usklajenost s temeljnimi računi države

    Roka za uradna obvestila, 1. april in 1. oktober, določena z Uredbo (ES) št. 479/2009, kakor je bila spremenjena, sta bila uvedena za zagotovitev usklajenosti s temeljnimi letnimi in četrtletnimi računi sektorja država, kakor so bili Eurostatu sporočeni v različnih prenosih podatkov ESR 95. Eurostat sistematično analizira skladnost uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem s temeljnimi računi sektorja država. Na primer, celota izdatkov in prihodkov države mora biti usklajena s sporočenim podatkom za primanjkljaj.

    Splošna usklajenost podatkov o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem s sporočenimi računi države ESR 95 se je v zadnjih letih izboljšala, čeprav to še vedno bolj drži za nefinančne kot finančne podatke. V poročilu iz oktobra 2012 je bila skladnost med podatki v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in preglednicami ESR (na letni in četrtletni ravni) popolna za nefinančne podatke. Vendar pa si morajo države članice še vedno prizadevati za zagotovitev skladnosti med podatki v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in preglednicami ESR glede finančnih podatkov. V poročilu iz oktobra 2012 so bila prikazana opazna neskladja med podatki v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in četrtletnimi finančnimi računi za šest držav članic, za tretjino držav članic pa neskladja med podatki v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in letnimi finančnimi računi ESR glede stanja obveznosti pri komercialnih kreditih in predujmih. Raven skladnosti dolga v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in četrtletnega državnega dolga v ESR je bila popolna za vse države članice.

    2.3.        Objava

    2.3.1.     Objava najpomembnejših podatkov in podrobnih poročevalnih preglednic

    Člen 14 Uredbe (ES) št. 479/2009, kakor je bila spremenjena, navaja: „Komisija (Eurostat) zagotovi dejanske podatke o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu za uporabo Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem v treh tednih po rokih za poročanje (…). Podatki se zagotovijo z objavo.“

    Podatki o javnofinančnem primanjkljaju in državnem dolgu so bili objavljeni 23. aprila[15] in 22. oktobra[16] 2012 skupaj z vsemi poročevalnimi preglednicami, ki so jih uradno sporočile države članice. Eurostat od januarja 2012 v razmaku približno T+115 dni objavlja sporočila za medije o četrtletnem maastrichtskem dolgu.

    Eurostat na svoji spletni strani objavlja tudi letne in četrtletne statistike o državnih financah, ki podpirajo podatke o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, skupaj s sporočilom o usklajevanju stanj in tokov[17]. Eurostat poleg tega objavlja informacije, ki so jih predložile države članice, o intervencijah države v okviru finančne krize[18], in podatke o meddržavnih posojilih. Oktobra 2012 je Eurostat prvič objavil sporočilo o stanju obveznosti pri komercialnih kreditih in predujmih[19].

    V skladu z Uredbo (ES) št. 479/2009, kakor je bila spremenjena, države članice objavijo svoje dejanske podatke o primanjkljaju in dolgu. Vse države članice objavljajo podatke o primanjkljaju in dolgu na nacionalni ravni. Večina držav članic je Eurostatu poročala o praksi objavljanja vseh njihovih poročevalnih preglednic. Pet držav članic objavlja le nekaj poročevalnih preglednic, ena država članica, in sicer Francija, pa ne objavlja preglednic v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem na nacionalni ravni.

    2.3.2.     Pridržki glede kakovosti podatkov

    Eurostat je izrazil dva pridržka glede kakovosti podatkov, ki jih je Irska uradno sporočila v uradnem obvestilu aprila 2012. Oba pridržka sta bila umaknjena v ocenjevalnem obdobju oktobra 2012.

    Irska: Eurostat je umaknil poseben pridržek, ki ga je izrazil aprila 2012, glede podatkov, ki jih je sporočila Irska, in sicer v zvezi z dejstvom, da načrti prestrukturiranja bank Allied Irish Banks in Irish Life & Permanent (leta 2012 preimenovana v Permanent TSB) še niso bili dokončani. Irski centralni statistični urad in Eurostat sta preučila posodobljene načrte prestrukturiranja, poslane organom EU za konkurenco. Ti načrti so primerna podlaga za delitev injekcije iz julija 2011 za banki Allied Irish Banks in Permanent TSB na sestavne dele, ki povečujejo primanjkljaj, in sestavne dele, ki ne povečujejo primanjkljaja. To je bilo upoštevano v revidiranih podatkih, ki jih je sporočila Irska.

    Eurostat je umaknil tudi posebni pridržek, izražen aprila 2012, glede podatkov, ki jih je sporočila Irska, v zvezi s statistično klasifikacijo agencije National Asset Management Agency Investement Limited (NAMA-IL). Na podlagi dokumentov, ki jih je zagotovil irski centralni statistični urad, je večina NAMA-IL v zasebni lasti po prodaji deleža Irish Life v NAMA-IL zasebnemu vlagatelju. To je v skladu s sklepom Eurostata z dne 15. julija 2009 o javnih intervencijah med finančno krizo nujen pogoj, da se pravni subjekt s posebnim namenom klasificira izven sektorja država.

    2.3.3.     Spremembe sporočenih podatkov

    Eurostat je spremenil podatke, ki jih je Združeno kraljestvo sporočilo v uradnem obvestilu o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem aprila 2012. Ta sprememba je bila umaknjena v ocenjevalnem obdobju oktobra 2012.

    Združeno kraljestvo: Urad Združenega kraljestva za državno statistiko je v skladu s poglavjem o finančnih razveljavitvah iz Priročnika o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu družbi Bradford & Bingley in Northern Rock Asset Management ponovno klasificiral v sektor država. Zato Eurostat ne spreminja več podatkov o primanjkljaju in dolgu, ki jih sporoča Združeno kraljestvo v zvezi z javnimi strukturami za finančno razveljavljanje.

    2.3.4.     Objava metapodatkov (evidence[20])

    Uredba (ES) 479/2009, kakor je bila spremenjena, določa, da so popisi o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem del statističnih podatkov, ki jih morajo predložiti države članice, da se Eurostatu omogoči preverjanje skladnosti s pravili ESR 95. Poleg tega določa, da je objava teh popisov v posamezni državi obvezna. Eurostat je objavil popise vseh držav članic. Vse države članice, razen Luksemburga in Nizozemske, so sporočile, da so objavile svoje popise o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem v svoji državi.

    Eurostat je leta 2012 uvedel nove oblike popisov o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki vključuje strukturne spremembe in zahteva podrobnejše informacije (na primer glede postopkov priprave, razmejitve sektorja država, posebnih transakcij, upravljanja kakovosti in predhodnih podatkovnih virov itd.). Nove evidence o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem bo Eurostat objavil do konca leta 2013.

    3.           Sklepi

    Eurostat spremembe in/ali pridržke o kakovosti sporočenih podatkov uvaja od leta 2006. Eurostat v oktobru 2012 prvič ni izrazil pridržkov ali spremenil podatkov v uradnem obvestilu o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Poleg tega so bili pridržka za Irsko in sprememba podatkov za Združeno kraljestvo aprila 2012 umaknjeni v uradnem obvestilu o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem oktobra 2012.

    Eurostat priznava splošno izboljšanje skladnosti in popolnosti sporočenih podatkov. Vendar pa so nekatere težave še vedno prisotne, zato bi si države članice morale še bolj prizadevati za izboljšanje obsega in kakovosti sporočenih komercialnih kreditov ter popolnosti podatkov na podnacionalni državni ravni. Eurostat poleg tega skrbno spremlja sistem poročanja avtonomnih regij in zajemanja intervencij države v okviru finančne krize (dokapitalizacije bank).

    Na splošno Eurostat ugotavlja, da je kakovost poročanja fiskalnih podatkov v letu 2012 še bolj napredovala. Države članice so na splošno predložile boljše informacije, in sicer tako v preglednicah uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem kot v drugih ustreznih statističnih poročilih.

    [1]               UL L 145, 10.6.2009, str. 1.

    [2]               UL L 310, 30.11.1996, str. 1.

    [3]               Člen 3(1) in (3) Uredbe (ES) št. 479/2009, kakor je bila spremenjena.

    [4]               Glej izjave k zapisniku Sveta z dne 22. novembra 1993.

    [5]               Uredba Sveta (ES) št. 479/2009, kakor je bila spremenjena, ne zahteva izrecno zagotovitve načrtovanih podatkov v preglednicah o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, razen v preglednicah 1 in 2A.

    [6]               Preglednice uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki so jih sporočile države članice, so na voljo na spletni strani Eurostata. Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/government_finance_statistics/excessive_deficit/edp_notification_tables.

    [7]               Ta vprašalnik zajema trinajst oddelkov glede kvantitativnih in včasih kvalitativnih informacij na več področjih, kot so transakcije davkov in socialnih prispevkov ter transakcije z EU, nakup vojaške opreme, državna jamstva, odpisi dolgov, dokapitalizacija javnih družb s strani države, javno-zasebna partnerstva itd.

    [8]               Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/government_finance_statistics/documents/Background_note_fin_crisis_Oct_2012_final.pdf.

    [9]               Glej oddelek 2.1.

    [10]             Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/government_finance_statistics/methodology/advice_member_states.

    [11]             Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/product_details/publication?p_product_code=KS-RA-12-003.

    [12]             Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/government_finance_statistics/documents/Statist.record.of_some_operations_rel.to_trade_credits_i.pdf.

    [13]             Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/government_finance_statistics/documents/Note_on_statistical_implications_of_summits-updated-12_A.pdf.

    [14]             Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/government_finance_statistics/documents/The_impact_of_bank_recapitalisations_on_government_fina1.pdf.

    [15]             Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/2-23042012-AP/EN/2-23042012-AP-EN.PDF.

    [16]             Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/2-22102012-AP/EN/2-22102012-AP-EN.PDF.

    [17]             Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/STOCK_FLOW_2012_OCT/EN/STOCK_FLOW_2012_OCT-EN.PDF..

    [18]             Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/government_finance_statistics/excessive_deficit/supplementary_tables_financial_turmoil.

    [19]             Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/government_finance_statistics/documents/Note_on_AF.71L-Oct_2012.pdf.

    [20]             Popisi metod, postopkov in virov, uporabljenih za zbiranje dejanskih podatkov o primanjkljaju in dolgu ter z njimi povezanih državnih računov.

    Top