52013DC0013

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Naknadno vrednotenje dogodka Evropska prestolnica kulture za leto 2011 (Talin in Turku)

1.           Uvod

To poročilo je pripravljeno na podlagi člena 12 Sklepa št. 1622/2006/ES[1] z dne 24. oktobra 2006 o vzpostavitvi aktivnosti Skupnosti za dogodek Evropske prestolnice kulture za leta 2007 do 2019, v skladu s katerim „[Komisija] vsako leto […] zagotovi zunanje in neodvisno vrednotenje rezultatov dogodka Evropske prestolnice kulture iz prejšnjega leta v skladu s cilji in kriteriji aktivnosti, določenimi v tem sklepu. Komisija predloži poročilo o navedenem vrednotenju Evropskemu parlamentu, Svetu in Odboru regij do konca leta, ki sledi dogodku Evropska prestolnica kulture.“

V tem poročilu so predstavljena stališča Komisije o najpomembnejših sklepih in priporočilih zunanjega vrednotenja dogodka Evropske prestolnice kulture za leto 2011, ki je na voljo na naslednji povezavi:

http://ec.europa.eu/culture/our-programmes-and-actions/capitals/evaluation-commissioned-by-the-eu_en.htm.

Z zunanjim vrednotenjem sta bili najprej posamično ovrednoteni dve evropski prestolnici kulture (v nadaljnjem besedilu: EPK), in sicer Talin in Turku. Na podlagi primerjave ugotovitev so bili nato sprejeti sklepi za obe prestolnici in aktivnost EPK.

2.           Ozadje aktivnosti

2.1.        Aktivnost EU za dogodek Evropske prestolnice kulture

Prvotni program „Evropsko mesto kulture“ se je začel na medvladni ravni leta 1985[2]. Na podlagi te pobude je bila s Sklepom 1419/1999/ES vzpostavljena aktivnost Skupnosti za dogodek Evropske prestolnice kulture za leta 2005 do 2019[3]. Države članice so bile razvrščene po kronološkem zaporedju upravičenk za organizacijo vsakoletnega dogodka. Države, ki so postale upravičene do organizacije dogodka za določeno leto, so morale predstaviti mesta in prijave s kulturnimi programi za zadevno leto oddati evropskemu izbirnemu svetu, ki je glede njihovega imenovanja pripravil priporočila za Komisijo. Svet ministrov je uradno imenoval EPK.

Sklep 1419/1999/ES je bil s 1. januarjem 2007 nadomeščen s Sklepom št. 1622/2006/ES, ki je izpopolnil cilje ter uvedel dvostopenjski nacionalni natečaj in postopek spremljanja za naziv od leta 2013. Z novim sklepom so bili uvedeni tudi sestanki za spremljanje po imenovanju, ki se sklenejo s priporočilom odbora o podelitvi nagrade prestolnicam v čast Meline Mercouri, če imenovana mesta izpolnjujejo merila iz Sklepa št. 1622/2006/ES in izvajajo priporočila izbirnega sveta in nadzornega odbora. Finančna podpora EU se zagotavlja iz programa EU Kultura. V obdobju 2007–2013 je posamezni EPK na razpolago največ 1,5 milijona EUR na leto. Za vsa imenovana mesta od leta 2010 je bila uvedena faza spremljanja v skladu s Sklepom št. 1622/2006/ES.

2.2.        Evropski prestolnici kulture za leto 2011

Estonija in Finska sta bili upravičeni do organizacije dogodka EPK za leto 2011 na podlagi sklepa iz leta 2006, katerega člen 14 zajema prehodne določbe o izboru in imenovanju.

V sklepu iz leta 2006 je poleg tega izrecno navedeno, da se za nazive za leta 2010, 2011 in 2012 glede meril, ki se nanašajo na kulturne programe, uporablja sklep iz leta 1999, razen če se mesta odločijo, da svoje programe sestavijo po merilih iz sklepa iz leta 2006. Sofinanciranje in spremljanje EPK za leti 2011 in 2012 pa naj bi potekala v skladu z novimi postopki iz sklepa iz leta 2006.

S sklepom iz leta 2006 je bil uveden nov mehanizem financiranja EU za EPK v obliki „nagrade Meline Mercouri“, ki se imenovanim mestom podeljuje pred začetkom leta na podlagi poročil nadzornega odbora. Nagrada je bila prvič podeljena prestolnicama za leto 2010 in ponovno za leto 2011.

Izbirni postopek je potekal leta 2007. Na Finskem so se nacionalnega natečaja poleg Turkuja udeležila mesta Jyväslylä, Lahti, Mänttä, Oulu, Rovaniemi in Tampere. V Estoniji je nacionalni natečaj potekal v dveh krogih. V prvem krogu leta 2005 so se za naziv potegovala mesta Haapsalu, Pärnu, Rakvere, Talin in Tartu. V drugi krog sta bila povabljena Talin in Tartu, na koncu pa je zmagal Talin. Finska in estonska vlada sta evropskemu izbirnemu svetu predlagali mesti Turku in Talin. Izbirni svet je nato izdal poročilo, v katerem je za naziv EPK za leto 2011 priporočil finski Turku in estonski Talin, za mesti pa je pripravil tudi priporočila za lažjo uresničitev predlaganih ciljev. Svet ministrov je leta 2007 na podlagi priporočila Komisije mestoma uradno podelil naziv.

3.           Zunanje vrednotenje

3.1.        Pogoji vrednotenja

Komisija je za izvedbo zunanjega vrednotenja[4] EPK v letu 2011 pooblastila družbo ECORYS UK Ltd. Cilj vrednotenja je bil oceniti ustreznost, učinkovitost, uspešnost ter morebitno trajnost in zapuščino teh EPK glede na cilje aktivnosti in tiste cilje, ki sta jih EPK sami določili v prijavah in med izvajanjem. Ocena je zajela tudi ustreznost, učinkovitost, uspešnost in trajnost aktivnosti EPK kot celote.

3.2.        Metodologija

Obe mesti sta bili najprej posamično ovrednoteni, na podlagi tega vrednotenja pa so bili nato sprejeti sklepi za obe EPK. Vrednotenje je temeljilo na analizi sekundarnih podatkov ter zbiranju in analizi primarnih podatkov. Analiza sekundarnih podatkov je zajela informacije iz prvotnih prijav za EPK, študije in poročila, ki sta jih naročili EPK, programe dogodkov, promocijsko gradivo in spletne strani, statistične podatke in kvantitativne podatke EPK. Primarni podatki so bili v glavnem zbrani s kvalitativnimi intervjuji, intervjuji z vodstvenimi ekipami in ključnimi zainteresiranimi stranmi, opravljenimi v obeh mestih med dvema obiskoma, ter telefonskimi intervjuji. Poleg tega so bili projekti EPK pozvani, da v raziskavi sodelujejo z udeležbo v spletni raziskavi. Pri primerjalnem pregledu in metavrednotenju so bili preučeni sklepi glede obeh EPK, primerjale so se podobnosti in razlike med pristopoma, preverjena pa je bila tudi kakovost raziskave. Sklepi in priporočila glede izvajanja aktivnosti EPK kot celote so temeljili na ugotovitvah o obeh EPK za leto 2011.

3.3.        Ugotovitve ocenjevalca

3.3.1.     Ustreznost aktivnosti

Pri vrednotenju je bilo ugotovljeno, da je izvajanje aktivnosti ustrezalo členu 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Merila za izbor iz sklepov 1419/1999/ES in št. 1622/2006/ES, so zagotavljala, da so kulturni programi nosilcev naziva natančno ustrezali členu 167, čeprav merila vsaki EPK dopuščajo svobodo pri razlagi ciljev Pogodbe na njim lasten način. Pri vrednotenju je bilo tudi ugotovljeno, da aktivnost EPK še vedno ustreza ciljem EU ter dopolnjuje druge pobude EU na področjih kulture, mladih, državljanstva, izobraževanja in usposabljanja ter regionalnega razvoja.

Izrecno sklicevanje na razvoj kulture in turizma ter na potrebo po aktiviranju velikih delov prebivalstva je prva vsebovala preambula sklepa iz leta 1999. Ti sklicevanji sta bili pozneje okrepljeni z vključitvijo izrecnih meril v zvezi s „spodbujanjem sodelovanja državljanov“ in „dolgoročnim razvojem“ v sklep iz leta 2006. Mnoge EPK so dodale še več izrecnih družbenih ali gospodarskih ciljev ali ciljev na področju turizma. Vse večji pomen teh ciljev spremlja razprava o ravnotežju med tem, ali je treba kulturo podpirati zaradi njej lastne vrednosti ali kot sredstvo za doseganje oprijemljive in izračunljive donosnosti naložb.

3.3.2.     Ustreznost EPK za leto 2011

Pri vrednotenju sta se upoštevali motivacija mest pri prijavljanju za EPK ter ustreznost njunih ciljev glede na cilje aktivnosti in člena 167. Preučil se je tudi postopek, po katerem je bila motivacija EPK za leto 2011 pretvorjena v niz ciljev, in spremembe navedenih ciljev v razvojni fazi. Obe EPK sta si zastavili cilje aktivnosti ter jih prilagodili svojemu okolju in prednostnim nalogam. Načrtovali sta raznovrstna kulturna programa in s tem povezane dejavnosti (npr. komunikacijske dejavnosti, prostovoljstvo itd.), ustrezne glede na cilje EU v zvezi z „razvijanjem kulturnih dejavnosti“, „spodbujanjem evropske razsežnosti kulture in evropske razsežnosti s pomočjo kulture“ ter „podpiranjem družbenega in gospodarskega razvoja s pomočjo kulture“.

3.3.3.     Učinkovitost upravljanja

Pri vrednotenju se je preučila učinkovitost upravljanja EPK, vključno z organizacijskima modeloma, postopki za izbor in izvajanje kulturnih dejavnosti in dogodkov, komunikacijskimi in promocijskimi dejavnostmi ter postopki za zbiranje sredstev.

Podobno kot pri vrednotenju EPK za leta od 2007 do 2010 je tudi pri vrednotenju EPK za leto 2011 poudarjeno, da je za izvajanje kulturnega programa pomembno oblikovati ustrezno organizacijsko strukturo in ekipo z ustreznimi spretnostmi, a da to hkrati predstavlja izziv. Za to je potreben širši nabor spretnosti, s tem pa drugačna sestava, kot jo ima ekipa, ki je pripravila prvotno prijavo. Poleg tega je treba uravnotežiti umetniške in politične interese ter zagotoviti, da obstoječe zainteresirane strani kot sodelujoči partnerji sprejmejo morebiten novi mehanizem izvajanja. Običajno je priporočljiva nova in neodvisna struktura, ki je prilagojena političnemu in kulturnemu ozadju mesta.

EPK za leto 2011 na različne načine ponazarjata te vidike. V Turkuju je bila fundacija, ustanovljena posebej za izvajanje EPK, sprva tarča kritik zaradi pomanjkljive preglednosti pri izboru projektov in omejene komunikacije z zainteresiranimi stranmi, mediji in javnostjo. To se je spremenilo pred začetkom leta naziva, za enega ključnih dejavnikov uspeha EPK za leto 2011 v Turkuju pa so se izkazale stabilne strukture upravljanja in vodenja, ki so jih podpirali glavni politični akterji. Tudi v Talinu je bila za EPK za leto 2011 ustanovljena nova fundacija, vendar so pri upravljanju nastale težave. Zaradi zmanjšanja proračunskih sredstev je bil na primer okrnjen kulturni program.

3.3.4.     Učinkovitost mehanizmov EPK

Pri vrednotenju, ki ocenjuje učinkovitost postopkov za izbor in spremljanje ter finančnih postopkov, ki jih upravlja Evropska komisija, se ugotavlja, da sedanji način spremljanja zagotavlja precej boljše rezultate kot v preteklih letih. Tako spremljanje pa ne zagotavlja, da bi vsa mesta izpolnila vse svoje zaveze, dane ob prijavi ter na prvi in drugi stopnji spremljanja, torej tudi z vidika nagrade Meline Mercouri, ki se podeljuje na podlagi poročil nadzornega odbora.

Pri vrednotenju se poleg tega ugotavlja, da so javni natečaji na nacionalni ravni v obeh državah članicah zbudili veliko zanimanje mest za EPK. Državi članici sta lahko prosto določili lastna merila.

Na podlagi ugotovitev o EPK za leto 2011 ocenjevalci navajajo, da sta upravljanje in vodenje EPK na nacionalni in lokalni ravni pogosto zahtevna ter da so politični vplivi še vedno zelo veliki. Do neke mere je to pričakovano glede na naravo in obseg EPK. Ocenjevalci zaključujejo, da je v večini mest z nazivom EPK pomembno vzpostaviti neodvisno izvajalsko agencijo ter preprečiti neupravičeno politično vplivanje na umetniško neodvisnost in nemoteno izvajanje dejavnosti. Finančna sredstva za dosego pričakovanih rezultatov se med mesti zelo razlikujejo. Mesta se v prijavah sicer posredno zavežejo glede financiranja, vendar je bilo financiranje v Talinu precej skrčeno v primerjavi s prvotno prijavo, v manjšem obsegu pa tudi v Turkuju.

Ocenjevalci menijo, da je aktivnost EPK na evropski ravni še vedno zelo stroškovno učinkovita v primerjavi z drugimi instrumenti in mehanizmi politik EU. Vendar se je delež nagrade Meline Mercouri v skupnem proračunu programa EPK močno razlikoval med mestoma, s tem pa tudi njen pomen. V Turkuju je imela nagrada predvsem simboličen pomen, v Talinu pa je predstavljala več kot 10 % celotnega financiranja. V nobenem mestu pa nagrada niti pri kulturnikih niti pri občinstvu ni bila posebej poudarjena.

3.3.5.     Uspešnost pri razvijanju kulturnih dejavnosti

Ocenjevalci menijo, da sta bili obe EPK za leto 2011 uspešni pri izvajanju kulturnih programov, ki sta bila obsežnejša, inovativnejša in bolj mednarodna (npr. z vidika tem, umetnikov/izvajalcev in občinstva) kot običajna kulturna ponudba. Programa sta raziskovala nove teme, poudarila bogastvo, raznovrstnost in posebnost kulturne ponudbe obeh mest ter uporabila nova ali neobičajna prizorišča.

Talin je v prijavi predlagal kulturni program, ki naj bi bil resnično nov in bi dopolnil obstoječo kulturno ponudbo mesta s poudarkom na širši udeležbi, vključevanju uveljavljenih institucij in neodvisnih izvajalcev ter uporabi javnih prostorov in industrijskih objektov kot prizorišč. Kulturni program je bil sicer precej bolj omejen od prvotno predlaganega (zaradi zmanjšanih proračunskih sredstev), vendar je še vedno mogoče trditi, da je bila EPK učinkovita glede na prvotne cilje. Z vidika obsega je program zajel 251 projektov in več kot 7 000 različnih posamičnih dogodkov. Pritegnil je dva milijona ljudi, približno dvakrat več od pričakovanega števila. 73 % nosilcev projektov je menilo, da je bila EPK uspešna pri privabljanju obiskovalcev in gledalcev. Z vidika raziskanih umetniških tem, uporabljenih prostorov in načina izvajanja je Talin postavil nov standard v primerjavi s kulturno ponudbo mesta pred organizacijo dogodka.

Turku je z organizacijo dogodka EPK za leto 2011 okrepil svoj status kulturnega mesta in povečal udeležbo prebivalcev mesta v kulturnih dejavnostih. Kulturni program je omogočil izvedbo 165 projektov, v veliki meri izbranih prek javnega razpisa za zbiranje predlogov leta 2008, in 8 000 prireditev. Vključenih je bilo več kot 20 000 umetnikov, sodelujočih in producentov, dogodki pa so pritegnili več kot 2 milijona obiskovalcev. S projekti so se vzpostavili novi stiki in mreže, izboljšale pa so se tudi operativne zmogljivosti na področju kulture. Okrepljeno sodelovanje med ključnimi zainteresiranimi stranmi je bilo ocenjeno kot ena izmed glavnih koristi za sektor kulture v Turkuju. Organizatorji so dobro uravnoteženost kulturnega programa mesta dosegli z obsežnimi prireditvami ter lokalnimi pobudami in projekti z medsektorsko razsežnostjo.

3.3.6.     Uspešnost pri spodbujanju evropske razsežnosti kulture in evropske razsežnosti s pomočjo kulture

Sklep iz leta 1999 „evropske razsežnosti“ ne določa izrecno, vendar nanjo gleda predvsem z vidika kulturnega sodelovanja, kar vključuje poudarjanje Evropejcem skupnih umetnostnih gibanj in slogov, za katere je dalo mesto pobudo ali h katerim je pomembno prispevalo, ter spodbujanje dogodkov, ki vključujejo ljudi, dejavne v kulturi, iz drugih mest držav članic in vodijo k trajnemu kulturnemu sodelovanju, in razvoj njihovega gibanja v Evropski uniji. Merilo „evropska razsežnost“ iz sklepa iz leta 2006 mestom dopušča prožno razlago. Mestom, ki kandidirajo, so primeri na voljo v navodilih, ki so od leta 2007 dostopna na spletu.

Ocenjevalci menijo, da se je evropska razsežnost prijave mesta Talin za EPK nanašala predvsem na vrnitev mesta na kulturni zemljevid Evrope v luči (takrat) nedavnega pristopa Estonije k EU. Teme z ustrezno evropsko razsežnostjo so se pojavljale zlasti v obliki različnih mednarodnih festivalov ali posameznih projektov, ki so vsi morali imeli takšno razsežnost v določeni obliki, ne pa prek celotnega programa.

Za Turku ocenjevalci ugotavljajo, da se je evropska razsežnost izražala zlasti v močnem poudarku na regiji Baltskega morja. Poleg tega je v letu naziva okoli 50 % projektov okrepilo sodelovanje z mednarodnimi partnerji na področju svojih dejavnosti. Pomemben element je bil tudi povečanje prepoznavnosti mesta Turku zunaj Finske.

Čeprav so imele vsebine, ki sta jih predstavila Talin in Turku, močno lokalno razsežnost, jih je mogoče obravnavati kot nadaljevanje skupnih tem, ki so v bistvu evropske narave. Kulturna programa obeh mest sta na primer poudarila skupno zgodovino, povezano z vlogo Rusije in Baltskega morja, ter značilnosti sodobnih večkulturnih družb. Izkušnje z organizacijo iz leta 2011 torej kažejo, da naziv EPK ponuja možnosti, da se take lokalne vsebine smiselno predstavijo evropskemu občinstvu. Evropska razsežnost kulturnih programov obeh EPK se je večinoma nanašala na prizadevanja za podporo nadnacionalnemu kulturnemu sodelovanju in internacionalizacijo kulturnih sektorjev mest. Evropske teme so bile sicer predstavljene v obeh EPK, vendar so bile pogosteje povezane s posameznimi projekti kot pa s celotnim kulturnim programom.

3.3.7.     Uspešnost pri doseganju družbenih, gospodarskih in turističnih učinkov ter učinkov pri razvoju mest

Cilj obeh EPK za leto 2011 je bil razvoj umetnosti in kulture kot načina za gospodarsko in družbeno oživitev nekdanjih industrijskih območij.

Ocenjevalci glede Talina ugotavljajo, da je organizacija EPK pomembno prispevala h gospodarskemu in urbanističnemu razvoju mesta, čeprav prvotne vizije ni izpolnila v celoti. Talin si je ob prijavi zastavil ambiciozne cilje glede podpore razvoju ustvarjalnega gospodarstva, izboljšanja kulturne infrastrukture mesta in povečanja njegove privlačnosti za turiste. Mesto je te cilje nato tudi ohranilo, vendar jih je razlagalo v smislu odpiranja mesta morju. V prvotni prijavi so bili poudarjeni širši gospodarski in družbeni razvojni cilji, spremenjeni pristop pa je bil bolj osredotočen in bolje usklajen s prednostnimi nalogami mesta.

Z vidika razvoja ustvarjalnega gospodarstva Talina dokazi kažejo, da lahko kulturni izvajalci zdaj bolje in v večji meri delujejo na mednarodni ravni. Izvajalci imajo boljše mednarodne povezave, med različnimi sektorji in umetniškimi disciplinami pa je več sodelovanja. Ocenjevalci poudarjajo, da je krepitev te zmogljivosti še toliko pomembnejša, saj Estonija nima dolge tradicije raznovrstnega, neodvisnega in multidisciplinarnega kulturnega sektorja ali mnogih uveljavljenih zasebnih in komercialnih izvajalcev v kulturnih in ustvarjalnih industrijah.

Glede podpore družbenemu razvoju s pomočjo kulture so bili cilji mesta Talin kot EPK za leto 2011 povezani bolj s povečanjem udeležbe v kulturi kot pa z družbenim razvojem kot takim. EPK je razširila krog občinstva, ustvarjalcev, izvajalcev in prostovoljcev ter izvedla obsežen program prostovoljstva.

Naziv EPK je imel za Turku pomemben gospodarski vpliv. Po ocenah ekonomske fakultete v Turkuju naj bi EPK prispevala k dvigu zaposlovanja za 3 300 oseb na leto, skupna proizvodnja pa naj bi se povečala za 260 milijonov EUR. Ta vpliv je bil zlasti pomemben v turizmu. Ključni cilj za Turku je bil razvoj ustvarjalnih industrij in ocenjevalci menijo, da je EPK pomagala uvrstiti to vprašanje v ospredje političnih razprav.

Turku 2011 je v svojem kulturnem programu kot prva EPK poudaril povezave med kulturo, dostopom do kulture in blaginjo. Poleg tega so organizatorji poskrbeli, da se kulturne dejavnosti niso odvijale le v središču mesta, temveč tudi v posameznih predelih mesta. Okoli 1 500 prireditev in dejavnosti se je osredotočilo na vrtce, šole, bolnišnice, domove za starejše in zapore. Mnogo umetniških del na javnih mestih je bilo namenjenih naključnim mimoidočim. Udeležba v kulturnih dogodkih in dejavnostih se je leta 2011 v primerjavi s prejšnjimi leti povečala. Kulturnemu sektorju mesta Turku je bil prvič v pomoč usklajen program prostovoljstva, ki je zajel širok razpon dejavnosti po mestu.

Talin in Turku sta odločno podprla aktivno udeležbo državljanov in se osredotočila na ljudi, ki se kulturnih dejavnosti običajno udeležujejo redkeje. V Talinu je bila precejšnja pozornost namenjena vključitvi ruske skupnosti. Organizatorji v Turkuju so švedsko govorečo skupnost skušali pritegniti s prevodi gradiva v švedščino. Vendar izkušnje obeh EPK kažejo, da so potrebni zelo drugačni (običajno intenzivnejši) pristopi za povečanje udeležbe državljanov kot ustvarjalcev ali izvajalcev v nasprotju z golim povečevanjem njihove udeležbe med občinstvom.

3.3.8.     Trajnost

EPK naj bi predstavljala „trajnosten in sestavni del dolgoročnega kulturnega in socialnega razvoja mesta“[5]. Pri obeh EPK obstajajo dokazi o novih kulturnih dejavnostih, ki se bodo nadaljevale po koncu leta naziva, in prenovljenih kulturnih prostorih. Z vidika trajne zmogljivosti za kulturo je EPK obogatila izkušnje in povečala strokovnost ter izboljšala povezovanje v mreže in sodelovanje med kulturnimi sektorji.

Talin je ob koncu leta naziva pripravil načrt za trajnost različnih kulturnih dejavnosti. V okviru EPK je bilo organiziranih veliko novih ali razširjenih dogodkov, od katerih se jih bo mnogo nadaljevalo leta 2012 in še dlje. 82 % izvajalcev je v odgovoru na anketo navedlo, da bodo nadaljevali nekaj ali vse svoje dejavnosti, nadaljnjih 8 % pa je izjavilo (čeprav se njihov projekt v okviru EPK ne bo nadaljeval), da so dobili navdih za izvajanje novih dejavnosti leta 2012.

V Turkuju so strategijo trajnosti začeli pripravljati sredi leta 2011. Kot pomemben učinek leta EPK je bilo omenjeno okrepljeno sodelovanje med kulturnimi izvajalci in drugimi zainteresiranimi stranmi. Dejavnosti nekaterih projektov se bodo leta 2012 izvajale v večjem obsegu kot leta 2011. Fundacija Turkuju 2011 bo nekatere dejavnosti financirala še do leta 2013 in zagotavljala podporo za nekatere mreže in združenja, s čimer bo prispevala k izvajanju strategije trajnosti.

Kot je bilo ugotovljeno pri prejšnjih vrednotenjih, EPK vzpostavlja nove dejavnosti, sodelovanje in kulturne objekte, ki so trajni tudi po samem letu naziva. To velja za obe mesti, ki sta naziv gostili leta 2011. Ustanovitev (ali nadaljnje delovanje) posebne agencije je eden izmed načinov za zagotovitev pozitivne zapuščine. EPK za leto 2011 sta pokazali potencial za boljše upravljanje kulture v obeh mestih in večji prispevek kulturnega sektorja k širšemu razvoju mesta. Vendar bo na uresničitev tega potenciala treba še počakati, odvisna pa bo od odločitev ključnih zainteresiranih strani.

4.           Glavna priporočila zunanjega vrednotenja in zaključki Komisije

Komisija se strinja s splošnimi priporočili ocenjevalcev na podlagi ugotovitev o EPK za leto 2011, ki pa se nanašajo na izvajanje aktivnosti EPK kot celote. Ocenjevalci ugotavljajo, da ostaja naziv EPK zelo cenjen, da nastajajo v okviru EPK obsežni kulturni programi in da ima ta tudi pomembne učinke. Naziv in finančni prispevek EU imata velik učinek vzvoda pri zagotavljanju stroškovne učinkovitosti in uspešnosti pobude. Komisija se pridružuje splošni oceni ocenjevalca in sprejema njegova priporočila, predstavljena v zgornjem poglavju.

Priporočila so večinoma v skladu z nedavnim predlogom Komisije za sklep Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi aktivnosti Unije za evropske prestolnice kulture za leta od 2020 do 2033[6]. Novi predlog je bil pripravljen na podlagi različnih prispevkov, med katerimi so bili sklepi konference ob 25. obletnici EPK marca 2010, neodvisna vrednotenja preteklih prestolnic, neodvisno vrednotenje sedanjih postopkov izbora in spremljanja, spletno posvetovanje, javno posvetovanje ter lastne izkušnje GD za izobraževanje in kulturo z usklajevanjem pobude od leta 1999.

Cilj tega predloga je utrditi prednosti trenutnega programa, ki na splošno dobro deluje, hkrati pa se učiti iz izkušenj in uvesti nekatere izboljšave za zagotovitev čim večjih potencialnih koristi za gostitelje naziva ter udeležbe v razpisnem postopku za vsa mesta, ki se potegujejo za naziv, in njihove državljane. Novi predlog ohranja glavne značilnosti in splošno strukturo sedanjega programa, zajema pa tudi nekaj izboljšav. Poudarja zlasti, da bi bilo treba naziv še naprej podeljevati po sistemu kroženja med državami članicami. Predlog poleg tega odraža naslednja priporočila iz preteklih vrednotenj:

– uvedbo splošnega cilja, povezanega s prispevkom kulture k dolgoročnemu razvoju mest;

– uvedbo jasnejšega in celovitejšega sklopa meril za izbor, tudi glede upravljanja in financiranja;

– strožje pogoje za podelitev nagrade Meline Mercouri glede na napredek mesta pri uresničevanju zavez in njihovo uporabo logotipa EU v komunikacijskem gradivu ter odlog izplačila med letom naziva;

– obveznost, da mesta z izvedbo nekaterih raziskovalnih nalog izboljšajo merjenje doseganja ciljev.

Pripomniti je treba, da predlog Komisije upošteva tudi priporočila vrednotenja za leto 2010 glede uvedbe morebitnega odprtja aktivnosti za države kandidatke in potencialne države kandidatke ter obveznosti, da imajo mesta, ki se potegujejo za naziv, ob oddaji prijave izoblikovano strategijo za kulturni razvoj mesta, ter glede ohranjanja osredotočenosti aktivnosti na mesta.

V skladu s priporočilom vrednotenja za leto 2011 je Komisija 15. oktobra 2012 organizirala izmenjavo dobrih praks med preteklimi, sedanjimi in prihodnjimi evropskimi prestolnicami kulture s posebnim poudarkom na mestih, ki se bodo za naziv potegovala v prihodnosti, ter si bo za tako pozitivno izmenjavo prizadevala tudi v prihodnosti.

[1]               Sklep št. 1622/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o vzpostavitvi aktivnosti Skupnosti za dogodek Evropske prestolnice kulture za leta 2007 do 2019 (UL L 304, 3.11.2006, str. 1).

[2]               Naziv „Evropska prestolnica kulture“ je bil zasnovan, da bi še tesneje povezal evropske državljane. Glej resolucijo ministrov za kulturo o letni organizaciji „Evropskega mesta kulture“ z dne 13.6.1985.

[3]               Sklep 1419/1999/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o vzpostavitvi aktivnosti Skupnosti za dogodek Evropske prestolnice kulture za leta 2005 do 2019 (UL L 166, 1.7.1999, str. 1). Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom št. 649/2005/ES (UL L 117, 4.5.2005, str. 20).

[4]               Naknadno vrednotenje dogodka Evropske prestolnice kulture za leto 2011, končno poročilo za Evropsko komisijo, http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/evalreports/culture/2012/ecocreport_en.pdf, opravljeno na podlagi okvirne pogodbe o opravljanju storitev št. EAC/50/2009 za vrednotenje, storitve, povezane z vrednotenjem, in podporo oceni učinka.

[5]               Sklep št. 1622/2006/ES.

[6]               COM(2012) 407 final.