17.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 370/1

1.

Finančna uredba je pomemben del zakonskega okvira, ki se uporablja za posamezne evropske razvojne sklade (ERS). Njene določbe (ki so nujno tehnične in podrobne) je treba spoštovati, če želimo, da so sredstva ERS pravilno porabljena. Neizvajanje njenih določb pomeni, da je v transakcijah ERS prišlo do napake. Zato je zelo zaželeno, da je besedilo uredbe čim preglednejše in uporabniku prijazno.

2.

V obrazložitvenem memorandumu Komisije je navedeno, da je bil glavni cilj priprave tega predloga uskladiti določbe finančne uredbe, ki se uporablja za ERS, z določbami splošne finančne uredbe (12) ter njenih pravil uporabe (13).

3.

Predlog vsebuje veliko sklicev na splošno finančno uredbo, ki kažejo, katere člene je treba uporabiti. Vendar pa so pogosto navedene še druge določbe ali sklici na določbe v splošni finančni uredbi, ki se ne bi smeli uporabiti (glej primere členov, obravnavanih pod naslovom Posebna opažanja v odstavkih 8 do 24). Nekatere določbe splošne finančne uredbe naj se ne bi uporabljale neposredno, temveč smiselno, pomen nekaterih izrazov pa je treba razumeti drugače kot v splošni finančni uredbi (glej seznam v členu 2(4) predloga).

4.

Tako dobljeni osnutek finančne uredbe je vse prej kot uporabniku prijazen dokument, ki bi se samostojno uporabljal, saj ga brez splošne finančne uredbe in njenih pravil uporabe ni mogoče razumeti. Ta kompleksnost vodi do bistvenih tveganj pravne negotovosti. Dokument v sedanji obliki bi upravljavci, upravičenci in revizorji težko uporabljali. Obstaja torej bistveno tveganje, da se bodo njegove določbe napačno razlagale in da bo prišlo do napak.

5.

Sodišče obžaluje, da Komisija ni pripravila preglednega osnutka uredbe, ki bi ga bilo mogoče samostojno uporabljati, zasnovanega tako, da bi bil čim jasnejši za uporabnike in da bi bilo tveganje napake zaradi napačnega razumevanja čim manjše.

6.

Sodišče prav tako obžaluje, da Komisija kljub njegovim predlogom v mnenjih št. 12/2002, 2/2007 in 9/2007 ni izkoristila možnosti in predlagala enotne finančne uredbe, ki bi se uporabljala za vse sedanje in prihodnje evropske razvojne sklade in bi se lahko podobno kot splošna finančna uredba spreminjala, kadar bi bilo potrebno. Tak ukrep bi zagotovil kontinuiteto brez tveganja prekinitve izvajanja evropskih razvojnih skladov, poleg tega pa bi lahko pričakovali, da bo poenostavil upravljanje.

7.

Kompleksnost pravil za porabo je vir upravnega bremena ter napak v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo. Člen 11 vsebuje en morda koristen poenostavitveni ukrep: za nepovratna sredstva bi bilo treba upoštevati možnost uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in standardnih stroškov na enoto.

8.

Člen 17 med drugim določa, da se uporabljajo določbe splošne finančne uredbe o posrednem upravljanju. Toda odstavka 3 in 4 člena 17 uvajata elemente, ki presegajo te določbe.

9.

Odstavek 3 določa, da lahko „pooblaščeni subjekti“ naloge izvrševanja proračuna na enak način zaupajo drugim organizacijam in tako v bistvu ustvarijo kaskado razmerij zaupanja. Pooblastilo je zelo široko opredeljeno, tako da državam AKP in ČDO omogoča, da na podlagi javnega naročila storitev naloge izvrševanja proračuna zaupajo osebam zasebnega prava. Ni jasno, zakaj je bila ta določba vključena v predlog. Obstaja bistveno tveganje, da bo zameglila in morda onemogočila uporabo določb iz člena 60(1) splošne finančne uredbe. V teh je med drugim določeno, da subjekti in osebe, ki so jim zaupane naloge izvrševanja proračuna, „[p]ri upravljanju sredstev Unije zagotavljajo raven zaščite finančnih interesov Unije, ki je enakovredna ravni, določeni v tej uredbi […]“.

10.

Besedilo uvodne izjave 9 predloga se sklicuje na to določbo in jo utemeljuje s sklicem na „uredbo o skupnih izvedbenih pravilih“. Toda pregled predloga uredbe o izvajanju 11. evropskega razvojnega sklada (14) ni pokazal nobene izrecne utemeljitve za ta odstopanja od določb splošne finančne uredbe.

11.

Sodišče priporoča, naj Svet preuči upravičenost vključitve odstavka 3, zlasti ali bi prednosti njegove vključitve odtehtale tveganje zameglitve tega, kdo je odgovoren za pravilno uporabo sredstev ERS.

12.

Člen 36 osnutka uredbe v grobem določa, da se bodo za javna naročila, ki jih bo podpiral ERS, uporabljale določbe o javnem naročanju iz splošne finančne uredbe. Prvi vrstici odstavka 5 določata, da pri neupoštevanju teh postopkov odhodki niso upravičeni do financiranja iz ERS.

13.

Toda zadnjih pet besed v členu 36(5) to načelo opredeli s sklicem na načelo sorazmernosti.

14.

Predlagana določba oslabi splošno pravilo, da mora do odhodkov priti v skladu z določbami o javnem naročanju, da bi bili upravičeni. Načelo sorazmernosti je pomembno v fazi, ko se določajo posledice nespoštovanja pravil javnega naročanja (na primer izterjava finančne pomoči). Ker je načelo sorazmernosti splošno zakonsko načelo, se v določbah člena 36 nanj ni treba sklicevati.

15.

Sodišče Svetu predlaga, naj se v členu 36(5) izbriše zadnjih pet besed.

16.

V skladu s členom 37 predloga se določbe splošne finančne uredbe o nepovratnih sredstvih v glavnem uporabljajo za finančne prispevke iz ERS. Toda odstavek 3 vključuje dodatno določbo, ki poudarja potrebo po tem, da Komisija pri opredeljevanju načinov financiranja upošteva posebne potrebe in razmere. Ni jasno, zakaj se je zdelo potrebno vključiti to določbo v novo finančno uredbo za ERS, ko se zdi, da v splošni finančni uredbi ni enakovredne določbe.

17.

Sodišče priporoča, naj Svet preuči, ali obstaja dobra utemeljitev za vključitev te določbe in ali je določba dovolj jasno opredeljena.

18.

Prvi odstavek člena 39 predloga določa, da se za plačila proračunske podpore iz ERS uporablja člen 186 splošne finančne uredbe, ki določa, da se v sklepih o financiranju, na podlagi katerih se plačuje proračunska podpora, podrobno opredelijo cilji in pričakovani rezultati ter da je plačilo odvisno od napredka pri izpolnjevanju pogojev (odstavek 2), da mora biti v sporazumih o financiranju določeno vračilo nepravilnih odhodkov (odstavek 3) in da Komisija v državah upravičenkah podpira razvoj parlamentarnega nadzora in revizijskih zmogljivosti ter povečuje preglednost in javni dostop do informacij (odstavek 4).

19.

Drugi do sedmi odstavek člena 39 predloga je sestavljen iz vrst načel in praks, povezanih s proračunsko podporo iz ERS. Vključujejo splošne izjave o politiki (drugi in četrti odstavek), ponovljene ali drugače izražene različice nekaterih določb člena 186 splošne finančne uredbe (tretji, peti in šesti odstavek) ter nejasne omembe povezav med ČDO in zadevnimi državami članicami (sedmi odstavek).

20.

Zdi se, da besedilo presega to, kar je primerno za finančno uredbo (opredeljeno v uvodni izjavi 3 kot „podrobna pravila za finančno izvajanje“). Poleg tega bi lahko privedlo do zmede, ker se v njem po eni strani zatrjuje, da so uporabljene ustrezne določbe iz splošne finančne uredbe, po drugi pa so nekatere od teh določb izražene na drug način.

21.

Sodišče je v nedavnih poročilih izreklo več priporočil v zvezi z uporabo proračunske podpore (15), med drugim zlasti v zvezi s potrebo po določitvi objektivno preverljivih in po možnosti količinsko opredeljenih meril ter po spremljanju napredka v primerjavi z njimi. Besedilo bi bilo mogoče na ta način koristno dopolniti. Del besedila, vključenega v ta osnutek (na primer omembo razlikovanja in odločilnih dejavnikov v četrtem odstavku), bi po drugi strani lahko razlagali kot utemeljitev razmeroma ohlapnega stališča do potrebe po dosledni pogojenosti plačil proračunske podpore.

22.

Sodišče priporoča, naj Svet preuči ta člen predloga glede na zgornje navedbe.

23.

Člen 48(6) določa, naj se nacionalni revizijski organi držav AKP in ČDO spodbujajo k sodelovanju pri delu Računskega sodišča. Sodišče ugotavlja, da v splošni finančni uredbi ni podobnih določb, ki bi veljale za zunanje ukrepe, financirane iz splošnega proračuna. Sodišče pri opravljanju svojega dela upošteva mednarodne standarde revidiranja, vključno s standardi v zvezi z delom drugih revizorjev. Tudi če bi Sodišče morda želelo povabiti nacionalne revizijske organe, naj ga opazujejo pri delu, ni primerno, da bi finančna uredba za ERS uvedla obveznost Sodišča, da bi jih na splošno spodbujalo k sodelovanju pri njegovem delu.

24.

Sodišče priporoča Svetu, naj spremeni ta odstavek tako, da bo spodbujal nacionalne revizijske organe držav AKP in ČDO k sodelovanju s Sodiščem na njegovo povabilo.

25.

V členu 62 predloga je naštetih več elementov prejšnjih ERS, za katere bi se uporabljala predlagana finančna uredba za 11. ERS. Sodišče Svetu priporoča, naj preuči, ali je primerno omejiti uporabo finančne uredbe za bodoči ERS na področja, navedena v seznamu (ter tako izključiti njeno uporabo za zadeve, ki niso omenjene, kot je proračunska podpora).