(1)

Ker vlagatelji poskušajo izpolniti tudi socialne cilje in si ne prizadevajo zgolj za doseganje finančnega donosa, se v Uniji vse bolj razvija trg socialnega vlaganja, ki ga sestavljajo tudi investicijski skladi, ki vlagajo v socialna podjetja. Ti investicijski skladi zagotavljajo finančna sredstva socialnim podjetjem, ki so dejavnik socialnih sprememb, saj ponujajo inovativne rešitve za socialne težave, pomagajo na primer pri odpravljanju socialnih posledic finančne krize, in pomembno prispevajo k doseganju ciljev strategije Evropa 2020.

(1a)

Ta uredba je del pobude za socialno podjetništvo, ki jo je Komisija predstavila v svojem sporočilu z dne 25. oktobra 2011 z naslovom Pobuda za socialno podjetništvo – ustvarjanje ekosistema za spodbujanje socialnih podjetij kot ključnih akterjev socialnega podjetništva in socialnih inovacij.

(2)

Določiti je treba skupni okvir pravil v zvezi z uporabo oznake Evropski sklad za socialno podjetništvo (ESSP) , zlasti sestavo portfelja skladov, ki delujejo pod to oznako, njihove upravičene naložbene cilje, naložbena orodja, ki jih lahko uporabljajo, in kategorije vlagateljev, ki so upravičeni do vlaganja v takšne sklade, z enotnimi pravili v Uniji. Brez takšnega skupnega okvira obstaja tveganje, da države članice sprejemajo različne ukrepe na nacionalni ravni, kar bi neposredno negativno vplivalo na dobro delovanje notranjega trga in ga oviralo, saj bi za sklade, ki želijo delovati v celotni Uniji, v različnih državah članicah veljala različna pravila. Poleg tega bi lahko različne zahteve glede kakovosti sestave portfelja, naložbenih ciljev in upravičenih vlagateljev povzročile različne stopnje varstva vlagateljev ter ustvarile nejasnost v zvezi z naložbenim predlogom, povezanim z Evropskim skladom za socialno podjetništvo (ESSP). Vlagatelji morajo imeti tudi možnost primerjave naložbenih predlogov različnih evropskih skladov za socialno podjetništvo. Odpraviti je treba bistvene ovire za čezmejno zbiranje sredstev prek ESSP in preprečiti izkrivljanje konkurence med temi skladi ter preprečiti, da bi v prihodnosti nastale podobne ovire pri trgovanju in bistvena izkrivljanja konkurence. Zato je ustrezna pravna podlaga člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot se razlaga v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(3)

Sprejeti je treba uredbo, ki bo določila enotna pravila za ESSP in naložila ustrezne obveznosti njihovim upraviteljem v vseh državah članicah, ki želijo zbirati kapital v celotni Uniji v okviru oznake ESSP . S temi zahtevami je treba zagotoviti zaupanje vlagateljev, ki želijo vlagati v te sklade.

(3a)

Ta uredba ne velja za obstoječe nacionalne ureditve, ki omogočajo naložbe v socialno podjetništvo in za katere se ne uporablja oznaka ESSP.

(4)

Z opredelitvijo zahtev glede kakovosti pri uporabi oznake ESSP v obliki uredbe bi se zagotovilo, da se te zahteve neposredno uporabljajo za upravitelje kolektivnih naložbenih podjemov, ki zbirajo sredstva z uporabo te oznake. Tako bi se s preprečevanjem obstoja različnih nacionalnih zahtev, ki so posledica prenosa Direktive, zagotovili enotni pogoji za uporabo te oznake. Na podlagi te uredbe bi morali upravitelji kolektivnih naložbenih podjemov, ki uporabljajo to oznako, upoštevati enaka pravila v celotni Uniji, s čimer bi se tudi povečalo zaupanje vlagateljev, ki želijo vlagati v sklade, ki se osredotočajo na socialna podjetja. Z uredbo bi se zmanjšali tudi regulativna zapletenost in upraviteljevi stroški za skladnost s pogosto različnimi nacionalnimi pravili, ki urejajo te sklade, zlasti za upravitelje, ki želijo kapital zbirati čezmejno. Prav tako bi morala uredba prispevati k odpravi izkrivljanja konkurence.

(4a)

Obstajati bi morala možnost notranjega ali zunanjega upravljanja ESSP. Pri notranjem upravljanju je ESSP tudi upravitelj in bi moral zato izpolnjevati vse zahteve za upravitelje ESSP po tej uredbi ter biti kot tak registriran. ESSP z notranjim upravljanjem pa ne bi smel biti zunanji upravitelj drugega kolektivnega naložbenega podjema ali kolektivnih naložbenega podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP).

(5)

Za pojasnitev odnosa med to uredbo ter drugimi pravili za kolektivne naložbene podjeme in njihove upravitelje je treba določiti, da se mora ta uredba uporabljati le za upravitelje kolektivnih naložbenih podjemov, ki niso KNPVP v skladu s členom 1 Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (4), ki so bili ustanovljeni v Uniji in so registrirani pri pristojnem organu v matični državi članici v skladu z Direktivo 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov  (5) , če ti upravitelji upravljajo portfelje ESSP. Vendar bi morali upraviteljem ESSP, registriranim po tej uredbi, ki so zunanji upravitelji, dovoliti dodatno upravljanje KNPVP, za katere je treba pridobiti dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/65/ES.

(5a)

Polet tega se ▐ ta uredba uporablja le za upravitelje tistih kolektivnih naložbenih podjemov, katerih upravljana sredstva skupaj ne presegajo praga iz točke (b) člena 3(2)(b) Direktive 2011/61/EU . To pomeni, da izračun praga za namene te uredbe upošteva izračun praga iz točke (b) člena 3(2) Direktive 2011/61/EU. Vendar lahko upravitelji ESSP, ki so registrirani po tej uredbi in katerih skupna upravljana sredstva posledično narastejo nad mejo iz točke (b) člena 3(2) Direktive 2011/61/EU, zaradi česar potrebujejo dovoljenje pristojnih organov matične države članice v skladu s členom 6 te direktive, še naprej uporabljajo oznako ESSP za trženje ESSP v Uniji, če izpolnjujejo zahteve iz te direktive in v povezavi z ESSP še vedno ves čas izpolnjujejo nekatere zahteve za uporabo oznake ESSP, določene v tej uredbi. To velja za obstoječe ESSP in tiste, ustanovljene po presegu praga.

(6)

Če se upravitelji kolektivnih naložbenih podjemov ne odločijo za uporabo oznake ESSP , se ta uredba ne uporablja. V teh primerih se še naprej uporabljajo veljavna nacionalna pravila in splošna pravila Unije.

(7)

Ta uredba bi morala določiti enotna pravila o značilnostih ESSP, predvsem o portfeljskih podjetjih, v katera bo dovoljeno vlaganje ESSP, in naložbenih instrumentih, ki bodo uporabljeni. To je potrebno za jasno razmejitev med ESSP in drugimi alternativnimi naložbenimi skladi, ki uporabljajo druge, manj specializirane naložbene strategije, na primer odkupe, ki jih ta uredba ne želi spodbujati.

(7a)

V skladu s ciljem natančne opredelitve kolektivnih naložbenih podjemov, ki bodo vključeni v to uredbo, ter da se osredotoči na zagotavljanje kapitala socialnim podjetjem, bi morali kot ESSP veljati tisti skladi, ki nameravajo vsaj 70 % svojih združenih kapitalskih vložkov in neporabljenega kapitala na vpoklic vložiti v taka podjetja. ESSP ne bi smelo biti dovoljeno, da več kot 30 % svojih združenih kapitalskih vložkov in neporabljenega kapitala na vpoklic vložijo v sredstva, ki niso kvalificirane naložbe. To pomeni, da bi bilo treba v življenjski dobi ESSP sredstva za kvalificirane naložbe omejiti na 70 %, 30 % pa bi morala biti zgornja meja za nekvalificirane naložbe. Omenjene prage bi bilo treba izračunati na podlagi zneskov, ki jih je mogoče vložiti po odbitku vseh ustreznih stroškov, ter deležev v denarnih sredstvih in njihovih ustreznikih. Ta uredba bi morala določati podrobnosti, potrebne za izračun teh naložbenih pragov.

(7b)

Za zagotavljanje potrebne jasnosti in zanesljivosti bi bilo treba s to uredbo določiti tudi enotna merila za opredelitev socialnih podjetij kot upravičenih kvalificiranih portfeljskih podjetij. Socialno podjetje je izvajalec dejavnosti v socialni ekonomiji, katerega glavni cilj je doseganje socialnega učinka, ne pa ustvarjanje dobička za lastnike in delničarje. Deluje z zagotavljanjem izdelkov in storitev za trg, svoje dobičke pa uporablja pretežno za doseganje socialnih ciljev. Upravlja se odgovorno in pregledno, predvsem z vključevanjem zaposlenih, potrošnikov in zainteresiranih strani, na katere vplivajo njegove komercialne dejavnosti.

(7c)

Ker je glavni cilj socialnih podjetij ▐ doseganje pozitivnega socialnega učinka in ne povečevanje dobička ▐, bi morala ta uredba spodbujati samo kvalificirana portfeljska podjetja, ki se osredotočajo na doseganje pozitivnega socialnega učinka, ki ga je mogoče izmeriti. Izmerljiv in pozitiven socialni učinek bi moral vključevati zagotavljanje storitev za priseljence, ki bi bili sicer izključeni, ali ponovno vključevanje marginaliziranih skupin na trg dela z zagotavljanjem zaposlitve, pomoči ali usposabljanja. Ta podjetja uporabljajo svoj dobiček ▐ za doseganje svojega glavnega socialnega cilja ter ▐ se upravljajo odgovorno in pregledno. Na splošno bi moralo imeti kvalificirano portfeljsko podjetje v izjemnih primerih, ko želi dobiček razdeliti med delničarje in lastnike, vnaprej določene postopke in pravila o razdelitvi dobička med delničarji in lastniki. Ta pravila bi morala določati, da razdelitev dobička ne sme ogrožati glavnega socialnega cilja.

(8)

Socialna podjetja zajemajo zelo različna podjetja, imajo različne pravne oblike in zagotavljajo socialne storitve ali izdelke občutljivim , marginaliziranim , prikrajšanim ali izključenim osebam. Te storitve vključujejo dostop do stanovanja, zdravstvene oskrbe, pomoči za starejše osebe ali invalide, otroškega varstva, zaposlitve in usposabljanja ter obvladovanje odvisnosti. Socialna podjetja vključujejo tudi podjetja, ki pri proizvodnji izdelkov ali storitev upoštevajo socialni cilj, pri čemer pa lahko njihove dejavnosti obsegajo tudi nesocialne izdelke ali storitve. Te dejavnosti zajemajo socialno in poklicno vključenost z zagotavljanjem dostopa do zaposlitve za osebe, ki so prikrajšane zlasti zaradi nezadostnih kvalifikacij ali socialnih ali poklicnih težav, zaradi katerih so izključene in marginalizirane. Te dejavnosti lahko obsegajo tudi varstvo okolja s socialnim učinkom, na primer z odpravljanjem onesnaževanja, recikliranjem in obnovljivimi viri energije.

(8a)

Namen te uredbe je podpreti rast socialnih podjetij v Uniji. Naložbe v kvalificirana portfeljska podjetja s sedežem v tretjih državah lahko ESSP prinesejo več kapitala ter s tem koristijo socialnim podjetjem v Uniji. Vendar pa v nobenem primeru ne bi smele biti dovoljene naložbe v portfeljska podjetja tretjih držav, ki ležijo v davčnih oazah ali nekooperativnih jurisdikcijah.

(8b)

ESSP ne bi smel imeti sedeža v davčni oazi ali nekooperativni jurisdikciji, kot so tretje države, za katere je značilno predvsem, da ne nalagajo davkov ali nalagajo le nominalne davke, da nimajo ustreznih dogovorov o sodelovanju med pristojnimi organi matične države članice upravitelja ESSP in nadzornimi organi tretje države, kjer ima sklad za socialno podjetništvo sedež, ali da nimajo učinkovite izmenjave informacij o davčnih zadevah. ESSP tudi ne bi smel vlagati v jurisdikcije, v katerih se pojavi katero koli od navedenih meril.

(8c)

Upravitelji ESSP bi morali biti sposobni med življenjsko dobo sklada privabljati dodatne kapitalske zaveze. Te dodatne kapitalske zaveze med življenjsko dobo ESSP bi bilo treba upoštevati pri razmisleku o naslednji naložbi v sredstva, razen kvalificiranih sredstev. Dodatne kapitalske zaveze bi morale biti dovoljene v skladu z merili in pod pogoji iz pravil upravljanja ali aktov o ustanovitvi ESSP.

(9)

Ob upoštevanju specifičnih potreb socialnih podjetij po financiranju je treba doseči jasnost v zvezi z vrstami instrumentov, ki jih mora ESSP uporabljati za takšno financiranje. Zato bi morala ta uredba določati enotna pravila o upravičenih instrumentih, ki jih ESSP uporablja pri vlaganjih in ki zajemajo lastniške in navidezne lastniške instrumente, dolžniške instrumente, kot so zadolžnice in potrdila o vlogah , naložbe v druge ESSP , zavarovana ali nezavarovana posojila in nepovratna sredstva . Da bi preprečili zmanjšanje vrednosti naložb v kvalificirana portfeljska podjetja, bi morale biti ESSP dovoljene le naložbe v druge ESSP, če ti niso sami vložili več kot 10 % svojih združenih kapitalskih vložkov in neporabljenega kapitala na vpoklic v druge ESSP.

(9a)

Osrednja dejavnost ESSP je zagotavljanje sredstev socialnim podjetjem z neposrednimi naložbami. ESSP ne bi smel sodelovati v sistemsko pomembnih bančnih dejavnostih zunaj običajnega bonitetnega zakonodajnega okvira (t.i. bančništvo v senci). Prav tako ne bi smel uporabljati običajnih strategij zasebnega kapitala, kot so odkupi z zadolžitvijo.

(10)

Za ohranjanje potrebne prožnosti v svojem naložbenem portfelju lahko ESSP vlagajo ▐ v druga sredstva, ki niso kvalificirane naložbe, če te naložbe ne presegajo 30-odstotne meje za nekvalificirane naložbe. Deleži v denarnih sredstvih in njihovih ustreznikih se pri izračunu te meje ne bi smeli upoštevati , saj se denarna sredstva in njihovi ustrezniki ne obravnavajo kot naložbe. ESSP bi morali v svojem portfelju izvajati naložbe, ki so skladne z njihovo strategijo etičnih naložb, tako na primer ne bi smeli vlagati v orožno industrijo, kjer lahko pride do kršitev človekovih pravic ali do odlaganja elektronskih odpadkov.

(11)

Za zagotovitev, da bo oznaka ESSP zanesljiva in lahko prepoznavna za vlagatelje v celotni Uniji, bi morala ta uredba določati, da so pri trženju ESSP po Uniji do uporabe te oznake upravičeni le upravitelji ESSP, ki izpolnjujejo enotna merila kakovosti iz te uredbe.

(12)

Za zagotovitev ločenega in prepoznavnega profila ESSP, ki ustreza svojemu namenu, bi bilo treba določiti enotna pravila o sestavi portfelja in naložbenih tehnikah, ki so dovoljene za takšne sklade.

(13)

Za zagotavljanje, da ESSP ne prispevajo k razvoju sistemskih tveganj ter da se ▐ s svojimi naložbenimi dejavnostmi osredotočajo na podpiranje kvalificiranih portfeljskih podjetij, na ravni sklada ne bi smela biti dovoljena uporaba izposojanja ali finančnih vzvodov . Upravitelju ESSP bi moralo biti dovoljeno, da najema posojila ali izdaja zadolžnice ali jamstva na ravni ESSP le, če so takšna posojila, zadolžnice ali jamstva krita z neporabljenim kapitalom na vpoklic in tako ne povečujejo izpostavljenosti sklada prek ravni njegovega kapitala na vpoklic. V skladu s tem pristopom gotovinska predplačila vlagateljev ESSP, ki so v celoti krita s kapitalskimi obveznostmi teh vlagateljev, ne povečajo izpostavljenosti tega sklada in bi zato morala biti dovoljena. Prav tako bi morala biti dovoljena kratkoročna posojila, s katerimi bi sklad lahko pokril izredne potrebe po likvidnosti, ki se lahko pojavijo v obdobju od vlagateljevega poziva za kapital na vpoklic do dejanskega prejetja kapitala na njegove račune, pod pogojem, da ta posojila ne presežejo neporabljenega kapitala na vpoklic.

(14)

Za zagotovitev, da se ESSP tržijo le vlagateljem z ▐ izkušnjami , znanjem in strokovnim znanjem, ki lahko sami odločajo o svojih naložbah in ustrezno ocenijo tveganje teh skladov, in za ohranitev zaupanja vlagateljev v ESSP bi bilo treba določiti nekatera posebna varovala. Zato bi bilo treba ESSP ▐ tržiti le vlagateljem, ki so profesionalne stranke ali se lahko štejejo za profesionalne stranke v skladu z Direktivo 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov  (6) ▐. Vendar je za zagotavljanje dovolj širokega nabora vlagateljev za naložbe v ESSP zaželeno tudi, da imajo dostop do teh skladov nekateri drugi vlagatelji, vključno s posamezniki z visoko neto vrednostjo. Za te druge vlagatelje bi bilo treba določiti posebna varovala, da se zagotovi trženje ESSP samo vlagateljem z ustreznim profilom za izvajanje takšnih naložb. Ta varovala izključujejo trženje z uporabo rednih varčevalnih shem. Poleg tega bi bilo treba vodstvenim delavcem, direktorjem ali zaposlenim, ki so vključeni v upravljanje upravitelja ESSP omogočiti naložbe v ESSP, ki ga upravljajo, saj imajo ti posamezniki zadostno znanje, da lahko sodelujejo pri takih naložbah.

(15)

Za zagotavljanje, da oznako ESSP uporabljajo samo upravitelji ESSP, ki izpolnjujejo enotna merila kakovosti glede ravnanja na trgu, bi morala ta uredba določati pravila o poslovanju in razmerju upravitelja ESSP z njegovimi vlagatelji. Iz istega razloga bi morala ta uredba določati tudi enotne pogoje glede obravnave nasprotij interesov takšnih upraviteljev. Ta pravila bi morala določati tudi, da ima upravitelj urejene potrebne organizacijske in upravne dogovore za zagotavljanje ustreznega obravnavanja nasprotja interesov.

(15a)

Če namerava upravitelj ESSP prenesti naloge na tretje strani, tak prenos nalog ne bi smel vplivati na odgovornost upravitelja do ESSP in njegovih vlagateljev. Poleg tega upravitelj ESSP nalog na tretje strani ne bi smel prenesti v tolikšni meri, da ga dejansko ne bi bilo mogoče več obravnavati kot upravitelja ESSP in bi postal samo subjekt na papirju. Upravitelj ESSP bi moral biti še naprej odgovoren za to, da se naloge, za katere je pooblaščen, izvajajo ustrezno in da so v vsakem trenutku izpolnjeni pogoji iz te uredbe. Prenos nalog ne bi smel ogroziti učinkovitosti nadzora nad upraviteljem ESSP, zlasti pa upravitelju ESSP ne bi smel preprečiti delovanja v interesu njegovih vlagateljev oziroma takega upravljanja ESSP.

(16)

Ustvarjanje pozitivnih socialnih učinkov poleg ustvarjanja finančnega donosa za vlagatelje je ključna značilnost naložbenih skladov za socialna podjetja, zaradi katere se razlikujejo od drugih vrst naložbenih skladov. Ta uredba bi morala zato vsebovati zahtevo, da upravitelji ESSP vzpostavijo postopke za ▐ merjenje pozitivnih socialnih učinkov, ki se bodo dosegli z naložbami v kvalificirana portfeljska podjetja.

(16a)

Trenutno skladi za socialne rezultate ali učinke ponavadi ocenjujejo in zbirajo informacije o tem, do kakšne mere socialna podjetja dosegajo zastavljene cilje. Obstaja široka paleta različnih vrst socialnih rezultatov ali učinkov, ki si jih socialna podjetja zastavljajo. Pri tem so se razvili različni načini opredelitve socialnih učinkov in njihovega merjenja. Tako lahko na primer podjetje, ki želi pomagati prikrajšanim ljudem, poroča o številu ljudi, ki jim je pomagalo, na primer z zaposlitvijo, in ki sicer ne bi bili zaposleni. Podjetje, ki želi izboljšati ponovno vključitev izpuščenih zapornikov v družbo, pa lahko svojo storilnost oceni s stopnjami povratništva. Sklad pomaga podjetjem pri pripravi in zagotavljanju informacij o njihovih ciljih in dosežkih in jih zbira za vlagatelje. Medtem ko so informacije o socialnih učinkih zelo pomembne za vlagatelje, je težko primerjati med različnimi socialnimi podjetji in različnimi skladi, tako zaradi razlik v zastavljenih socialnih rezultatih kot tudi zaradi raznolikosti trenutnih pristopov. Da bi se dolgoročno spodbudila večja usklajenost in primerljivost teh informacij in večja učinkovitost postopkov njihovega pridobivanja, je zaželeno, da bi se na tem področju uporabljali delegirani akti. Ti bi morali zagotavljati tudi več jasnosti za nadzornike, ESSP in socialna podjetja.

(17)

Za zagotovitev integritete oznake ESSP bi morala ta uredba vsebovati tudi merila kakovosti v zvezi z organizacijo upravitelja ESSP. Zato bi morala ta uredba določati enotne in sorazmerne zahteve zaradi potrebe po vzdrževanju ustreznih tehničnih in človeških virov ▐.

(17a)

Da bi zagotovili ustrezno upravljanje ESSP in da bi upravitelj lahko kril morebitna tveganja, ki izhajajo iz dejavnosti sklada, bi morala ta uredba določati enotne in sorazmerne zahteve, v skladu s katerimi bi upravitelj ESSP ohranil dovolj lastnih sredstev. Ta lastna sredstva bi morala zadostovati za zagotavljanje neprekinjenega in ustreznega upravljanja ESSP.

(18)

Zaradi varstva vlagateljev je treba zagotoviti ustrezno vrednotenje sredstev ESSP. Zato bi morala pravila upravljanja ali akti o ustanovitvi kvalificiranih skladov tveganega kapitala vsebovati pravila o vrednotenju sredstev. S tem bi bilo treba zagotoviti integriteto in preglednost vrednotenja.

(19)

Za zagotovitev, da upravitelji ESSP, ki uporabljajo oznako ESSP , v zadostni meri poročajo o svojih dejavnostih, bi bilo treba vzpostaviti enotna pravila o letnih poročilih.

(20)

Za zagotavljanje, da vlagatelji verjamejo v integriteto oznake ESSP , lahko oznako uporabljajo samo upravitelji skladov s popolnoma pregledno naložbeno politiko in naložbenimi cilji. Ta uredba bi morala zato določati enotna pravila o zahtevah po razkritju, ki so obvezna za upravitelja ESSP v zvezi z njegovimi vlagatelji. Zahteve vključujejo elemente, ki so specifični za naložbe v socialna podjetja, pri čemer se lahko na ta način dosežeta večja usklajenost in primerljivost takšnih informacij. To vključuje informacije o merilih in postopkih, ki se uporabljajo za izbor posameznih kvalificiranih portfeljskih podjetij kot naložbenih ciljev. Poleg tega vključuje informacije o pozitivnem socialnem učinku, ki bo dosežen z naložbeno politiko, ter načine spremljanja in ocenjevanja učinka. Za zagotavljanje potrebne gotovosti in zaupanja vlagateljev pri takšnih naložbah to vključuje tudi informacije o sredstvih ESSP, ki niso vložena v kvalificirana portfeljska podjetja, ter način njihovega izbora.

(21)

Za zagotavljanje učinkovitega nadzora enotnih zahtev iz te uredbe bi moral pristojni organ matične države članice nadzorovati skladnost upravitelja ESSP z enotnimi zahtevami iz te uredbe. Zato bi moral upravitelj ESSP, ki želi svoje sklade tržiti pod oznako ESSP , o tem obvestiti pristojni organ svoje matične države članice. Pristojni organ bi moral registrirati upravitelja sklada, če so zagotovljene vse potrebne informacije in ▐ vzpostavljene ustrezne ureditve za skladnost z zahtevami te uredbe. Ta registracija bi morala veljati v celotni Uniji.

(21a)

Da bi omogočili učinkovito čezmejno trženje ESSP, bi morala biti registracija upravitelja čim hitrejša.

(21b)

Čeprav ta uredba vsebuje zaščitne ukrepe za zagotovitev ustrezne uporabe skladov, bi moral nadzorni organ zagotavljati, da se spoštujejo.

(22)

Za zagotavljanje učinkovitega nadzora skladnosti z enotnimi merili iz te uredbe bi morala ta uredba vsebovati pravila o okoliščinah, v katerih je treba posodobiti informacije, ki se zagotovijo pristojnemu organu v matični državi članici.

(23)

Za učinkovit nadzor zahtev iz te uredbe bi moral ta uredba določati tudi postopek za čezmejna obvestila med pristojnimi nadzornimi organi, ki se sproži z registracijo upravitelja ESSP v njegovi matični državi članici.

(24)

Za ohranjanje preglednih pogojev za trženje upraviteljev ESSP v celotni Uniji bi bilo treba Evropski nadzorni organ ( Evropski organ za vrednostne papirje in trge ) (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (7) , pooblastiti za vzdrževanje centralne zbirke podatkov z vsemi upravitelji ESSP in ESSP , ki jih upravljajo , registriranimi v skladu s to uredbo.

(24a)

Če pristojni organ države članice gostiteljice iz jasnih in dokazljivih razlogov meni, da upravitelj ESSP krši to uredbo na njegovem ozemlju, bi moral o tem takoj obvestiti pristojni organ matične države članice, ki bi moral ustrezno ukrepati.

(24b)

Če upravitelj ESSP nadaljuje z ravnanjem, ki je v nasprotju s to uredbo, kljub ukrepom, ki jih je sprejel pristojni organ matične države članice, ali če pristojni organ matične države članice ne ukrepa v razumnem času, lahko pristojni organ države članice gostiteljice po seznanitvi pristojnega organa matične države članice sprejme vse potrebne ukrepe za zaščito vlagateljev, vključno z možnostjo, da zadevnemu upravitelju prepreči, da bi nadaljeval s trženjem svojega ESSP na ozemlju države članice gostiteljice.

(25)

Za zagotavljanje učinkovitega nadzora enotnih meril iz te uredbe bi morala ta uredba vsebovati seznam nadzornih pooblastil, ki so na voljo pristojnim organom.

(26)

Za zagotavljanje pravilnega izvajanja bi morala ta uredba vsebovati upravne sankcije in ukrepe za kršitev njenih ključnih določb, in sicer pravil o sestavi portfelja, varovalih v zvezi z identiteto upravičenih vlagateljev ter uporabi oznake ESSP samo s strani registriranih upraviteljev ESSP. Določiti bi bilo treba, da se zaradi kršitve ključnih določb prepove uporaba oznake, upravitelj sklada pa se izbriše iz registra.

(27)

Pristojni organi v matični državi članici in državah članicah gostiteljicah ter ESMA bi morali informacije o nadzoru izmenjati med seboj.

(28)

Za zagotavljanje učinkovitega regulativnega sodelovanja med subjekti, katerih naloga je nadziranje skladnosti z enotnimi merili iz te uredbe, bi morala za vse zadevne nacionalne organe in ESMA veljati visoka stopnja varovanja poklicne skrivnosti.

(28a)

Prispevek ESSP k rasti evropskega trga za socialne naložbe bo odvisen od tega, da začnejo upravitelji sklada uporabljati oznako, da vlagatelji priznajo oznako in da se razvije močan ekosistem za socialna podjetja v vsej Uniji, ki bo tem podjetjem pomagal izkoristiti zagotovljene možnosti financiranja. V ta namen bi si morale vse zainteresirane strani, tudi upravljavci trga, pristojni organi v državah članicah, Komisija in drugi ustrezni subjekti v Uniji prizadevati za čim višjo raven zavedanja o možnostih, ki so predstavljene v tej uredbi.

(29)

S tehničnimi standardi v finančnih storitvah bi bilo treba zagotoviti dosledno uskladitev in visoko stopnjo nadzora v celotni Uniji. Ker je ESMA organ z visoko specializiranimi strokovnjaki, bi bilo učinkovito in primerno, da je ta organ pooblaščen za pripravo osnutkov izvedbenih tehničnih standardov, ki ne vključujejo izbir politik, pri čemer se osnutki predložijo Komisiji.

(30)

Komisijo bi bilo treba pooblastiti za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov z izvedbenimi akti v skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010. Organ ESMA bi bilo treba pooblastiti za pripravo osnutka izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z obliko ▐ obveščanja iz te uredbe .

(31)

Za opredelitev zahtev iz te uredbe je treba Komisijo pooblastiti za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z določanjem vrst izdelkov in storitev ter načinov proizvodnje izdelkov in zagotavljanja storitev s socialnim ciljem, okoliščin, v katerih se lahko dobiček razdeli lastnikom in vlagateljem, vrst nasprotij interesov, ki se jim morajo upravitelji ESSP izogibati, in ukrepov, ki jih je treba izvajati v zvezi s tem, podrobnosti postopkov za merjenje socialnih učinkov, ki jih bodo dosegla kvalificirana portfeljska podjetja, ter vsebin in postopkov obveščanja vlagateljev . Zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravami ustrezno posvetuje, tudi s strokovnjaki , pri tem pa upošteva samoregulativne pobude in kodekse ravnanja . V posvetovanje, ki ga Komisija opravi med pripravami v zvezi z delegiranimi akti o podrobnostih postopkov za merjenje socialnih učinkov, ki bi jih morala dosegati kvalificirana portfeljska podjetja, bi morale biti vključene ustrezne zainteresirane strani in organ ESMA. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

▐

(33)

Najpozneje štiri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe je treba izvesti pregled te uredbe, da se upošteva razvoj trga ESSP. Pregled bi moral zajemati splošno preučitev delovanja pravil te uredbe ter izkušnje, pridobljene z njihovo uporabo. Na podlagi tega pregleda bi morala Komisija predložiti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, ki bi mu po potrebi priložila zakonodajne predloge.

(33a)

Poleg tega bi morala Komisija najkasneje 22. julija 2017 začeti pregled medsebojnega vpliva med to uredbo in drugimi pravili o kolektivnih naložbenih podjemih ter njihovih upraviteljih, zlasti tistih iz Direktive 2011/61/EU. S tem pregledom bi bilo treba obravnavati predvsem obseg te uredbe in oceniti, ali ga je treba razširiti, da bi večjim upraviteljem alternativnih investicijskih skladov omogočili uporabo oznake ESSP. Na podlagi tega pregleda bi morala Komisija predložiti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu ter poročilu po potrebi priložiti zakonodajne predloge.

(33b)

Pri tem pregledu bi morala Komisija oceniti, katere ovire bi lahko vlagateljem preprečile uporabo sredstev, vključno s tem, kako na institucionalne vlagatelje vplivajo druge bonitetne ureditve, ki bi lahko veljale zanje. Poleg tega bi morala Komisija zbrati podatke za oceno prispevka ESSP drugim programom Unije, kot je Obzorje 2020, ki so prav tako namenjeni podpori inovacijam v Uniji.

(33c)

Komisija bi morala v zvezi s preučitvijo davčnih ovir za čezmejne naložbe v tvegani kapital v skladu s svojim sporočilom z dne 7. decembra 2011 z naslovom Akcijski načrt za boljši dostop do finančnih sredstev za MSP in ob pregledu te uredbe razmisliti o enaki preučitvi morebitnih davčnih ovir za sklade socialnega podjetništva ter oceniti možnost davčnih pobud za spodbujanje socialnega podjetništva v Uniji.

(33d)

Organ ESMA bi moral oceniti potrebe po osebju in sredstvih, ki izhajajo iz prevzema njegovih pristojnosti in dolžnosti v skladu s to uredbo, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predložiti poročilo o tem.

(34)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter svobode gospodarske pobude.

(35)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (8) ureja obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja v državah članicah v okviru te uredbe in pod nadzorom pristojnih organov držav članic, zlasti javnih neodvisnih organov, ki jih imenujejo države članice. Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov (9) v institucijah in organih Unije in o prostem pretoku takih podatkov ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja organ ESMA v okviru te uredbe in pod nadzorom evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

(36)

Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve notranjega trga za ESSP z določanjem okvira za registracijo upraviteljev ESSP, ki omogočajo trženje ESSP v Uniji, in ker je ta cilj zaradi njegovega obsega in učinka zato lažje doseči na ravni Unije , lahko Unija ▐ sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja

(a)

„Evropski sklad za socialno podjetništvo“ (ESSP) pomeni kolektivni naložbeni podjem, ki :

(aa)

„ustrezni stroški“ pomeni vsa plačila, dajatve in stroške, ki jih neposredno ali posredno krijejo vlagatelji in o katerih se dogovorijo upravitelj ESSP in vlagatelji v ta sklad;

(b)

„kolektivni naložbeni podjem“ pomeni alternativni investicijski sklad, kot je določen v točki (a) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU ;

(c)

„kvalificirane naložbe“ pomenijo naslednje instrumente:

(d)

„kvalificirano portfeljsko podjetje“ pomeni podjetje, ki v času naložbe ESSP nima dovoljenja za trgovanje na reguliranem trgu ali po večstranskem sistemu trgovanja , kot je določeno v točki (14) in točki (15) člena 4(1) Direktive 2004/39/ES ▐ in ki:

(e)

„kapital“ pomeni lastniški delež v podjetju, ki ga predstavljajo deleži ali druge oblike sodelovanja v kapitalu kvalificiranega portfeljskega podjetja in se izda njegovim vlagateljem;

(ea)

„navidezni kapital“ pomeni katero koli vrsto finančnega instrumenta, ki je kombinacija lastniškega in dolžniškega kapitala, katerega donos je povezan z dobičkom ali izgubo kvalificiranega portfeljskega podjetja in katerih poplačilo v primeru neizpolnitve obveznosti ni v celoti zavarovano;

(f)

„trženje“ pomeni vsako neposredno ali posredno ponudbo ali plasiranje enot ali deležev ESSP vlagateljem s stalnim prebivališčem ali registriranim sedežem v Uniji s strani upravitelja ESSP ali v imenu upravitelja ESSP, ki upravlja ta ESSP;

(g)

„kapital na vpoklic“ pomeni katero koli zavezo, v skladu s katero mora vlagatelj v časovnem okviru, določenem v pravilih upravljanja ali aktih o ustanovitvi ESSP, obvezno pridobiti delež v ESSP ali prispevati kapitalske vložke v ESSP;

(h)

„upravitelj ESSP“ pomeni pravno osebo, katere redna poslovna dejavnost je upravljanje vsaj enega ESSP;

(i)

„matična država članica“ pomeni državo članico, v kateri je ▐ upravitelj ESSP ustanovljen in se mora registrirati pri pristojnih organih v skladu s točko (a) člena 3(3) Direktive 2011/61/EU ;

(j)

„država članica gostiteljica“ pomeni državo članico, ki ni matična država članica in v kateri upravitelj ESSP trži ESSP v skladu s to uredbo;

(k)

„pristojni organ“ pomeni nacionalni organ, ki ga z zakonom ali drugim predpisom imenuje matična država članica za izvajanje registracije upraviteljev kolektivnih naložbenih podjemov iz člena 2(1);

(ka)

„KNPVP“ pomeni kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje skladno s členom 5 Direktive 2009/65/ES.

(a)

se ti drugi vlagatelji obvežejo, da bodo vložili vsaj 100 000 EUR; in

(b)

ti drugi vlagatelji v dokumentu, ločenem od pogodbe, ki se sklene za obveznost do vlaganja, pisno navedejo, da se zavedajo tveganj, ki so povezana s predvideno obveznostjo .

(a)

pri opravljanju svojih dejavnosti ravna pošteno, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in dobre družbe za upravljanje ter pravično ;

(b)

uporabljajo ustrezne politike in postopke za preprečevanje prestopkov, za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo vplivale na interese vlagateljev in kvalificirana portfeljska podjetja;

(c)

izvajajo svoje poslovne dejavnosti tako, da spodbujajo pozitiven socialni učinek kvalificiranih portfeljskih podjetij, v katera so vlagali, najboljše interese ESSP in vlagateljev v ESSP, ki jih upravljajo, in integriteto trga;

(d)

pri izbiri in rednem spremljanju naložb v kvalificirana portfeljska podjetja in pozitivnega socialnega učinka teh podjetij ravnajo izjemno skrbno;

(e)

imajo ustrezno znanje in razumevanje kvalificiranih portfeljskih podjetij, v katera vlagajo ;

(ea)

pravično obravnavajo svoje vlagatelje;

(eb)

zagotavljajo, da noben vlagatelj ni deležen prednostne obravnave, razen če je taka obravnava navedena v pravilih upravljanja ali aktu o ustanovitvi ESSP.

(a)

upravitelji ESSP, osebami, ki dejansko opravljajo posle upravitelja ESSP, zaposlenimi ali drugimi osebami, ki neposredno ali posredno nadzorujejo upravitelja ESSP ali ta nadzoruje njih, in ESSP, ki ga upravljajo upravitelji ESSP ali vlagatelji v te ESSP;

(b)

ESSP ali vlagatelji v ta ESSP in drugim ESSP, ki jih upravlja ta upravitelj ESSP ali vlagatelji v drug ESSP ;

(ba)

ESSP ali vlagatelji v ta ESSP ter kolektivnim naložbenim podjemom ali KNPVP, ki ga upravlja isti upravitelj ESSP ali vlagatelji v ta kolektivni naložbeni podjem ali KNPVP.

(a)

vrste nasprotja interesov iz odstavka 2 tega člena;

(b)

ustrezne ukrepe, ki jih ▐ upravitelji ESSP sprejmejo v zvezi s strukturami ter organizacijskimi in upravnimi postopki za ugotovitev, preprečevanje, obvladovanje, spremljanje in razkritje nasprotja interesov.

(a)

zaposlovanje in trge dela;

(b)

standarde in pravice, povezane s kakovostjo zaposlitve;

(c)

socialno vključenost in zaščito posebnih skupin; enako obravnavo, enake možnosti in nediskriminacijo;

(d)

javno zdravje in varnost;

(e)

dostop do socialnega varstva, zdravstva in izobraževalnih sistemov ter učinke nanje.

(a)

ustrezne podrobnosti o splošnih socialnih rezultatih, ki so bili doseženi z naložbeno politiko, in načinih za merjenje teh rezultatov;

(b)

izjavo o odsvojitvah, ki so bile izvedene v zvezi s kvalificiranimi portfeljskimi podjetji;

(c)

opis morebitne odsvojitve v zvezi z drugimi sredstvi ESSP, ki niso vložena v kvalificirana portfeljska podjetja, do katerih je prišlo na podlagi meril iz člena 13(1)(e);

(d)

povzetek dejavnosti, ki jih je izvajal upravitelj ESSP v zvezi s kvalificiranimi portfeljskimi podjetji iz točke (k) člena 13(1) ;

(da)

informacije o naravi in namenu naložb, ki niso kvalificirane portfeljske naložbe iz člena 4(1).

(a)

istovetnosti upravitelja ESSP in vseh drugih ponudnikov storitev, ki pogodbeno sodelujejo z upraviteljem ESSP v zvezi z njihovim upravljanjem, ter opisu njihovih dolžnosti;

(aa)

znesku lastnih sredstev, ki je na voljo upravitelju ESSP, ter podrobni izjavi o tem, zakaj upravitelj ESSP ta sredstva šteje kot zadostna za ohranjanje ustreznih človeških in tehničnih virov, potrebnih za pravilno upravljanje ESSP;

(b)

opisu naložbene strategije in ciljev ESSP, vključno z opisom :

(c)

pozitivnem socialnem učinku, ki je cilj naložbene politike ESSP, po potrebi vključno z razumnimi prikazi takšnih rezultatov in informacijami o preteklih dosežkih na tem področju;

(d)

metodologijah, ki se uporabljajo za merjenje socialnih učinkov;

(e)

opisu sredstev, ki niso kvalificirana portfeljska podjetja, ter postopka in meril, ki se uporabljajo za izbor teh sredstev, razen če gre za denarna sredstva ali njihove ustreznike;

(f)

opisu profila tveganja ESSP in vseh tveganj, povezanih s sredstvi, v katera lahko vlaga sklad, ali naložbenih tehnik, ki se lahko uporabljajo;

(g)

opisu postopka vrednotenja ESSP in metodologije oblikovanja cen za vrednotenje sredstev, vključno z metodami, ki se uporabljajo za vrednotenje kvalificiranih portfeljskih podjetij;

(h)

opisu vseh ustreznih stroškov ter njihovega najvišjega zneska ▐;

(i)

opisu načina izračuna prejemkov upravitelja ESSP;

(j)

dosedanjih finančnih rezultatih ESSP, če so na voljo;

(k)

storitvah za podporo poslovanju in drugih podpornih dejavnostih, ki jih upravitelj ESSP zagotavlja ali ureja prek tretjih oseb za pospeševanje razvoja, rasti ali tekočih operacij v drugem smislu kvalificiranih portfeljskih podjetij, v katera ESSP vlaga, ali, če te storitve ali dejavnosti niso zagotovljene, obrazložitvi tega dejstva;

(l)

opisu postopkov, s katerimi lahko ESSP spremeni naložbeno strategijo ali naložbeno politiko ali oboje.

(a)

vsebino informacij iz točk (b) do (e) in (k) odstavka 1 tega člena;

(b)

kako je mogoče predstaviti informacije iz točk (b) do (e) in (k) odstavka 1 tega člena na enoten način, da se zagotovi čim višja raven primerljivosti.

(a)

istovetnost oseb, ki dejansko opravljajo posle upravljanja ESSP;

(b)

istovetnost ESSP, katerih enote ali deleži se tržijo, in njihove naložbene strategije;

(c)

informacije o ureditvah, ki so se sprejele zaradi skladnosti z zahtevami iz poglavja II;

(d)

seznam držav članic, kjer namerava upravitelj ESSP tržiti posamezni ESSP ;

(da)

seznam držav članic in tretjih držav, kjer je upravitelj ESSP ustanovil ali namerava ustanoviti ESSP.

(-a)

osebe, ki dejansko opravljajo dejavnost upravljanja ESSP, imajo zadosten ugled in izkušnje tudi glede na vrsto naložbenih strategij upravitelja ESSP;

(a)

informacije, ki se zahtevajo v odstavku 1, so popolne;

(b)

ureditve, ki so se sporočile v skladu z odstavkom 1(c), so ustrezne glede skladnosti z zahtevami iz poglavja II ;

(ba)

s seznama, zagotovljenega v skladu s točko (da) odstavka 1, je razvidno, da so vsi ESSP ustanovljeni v skladu s členom 3(1)(a)(iii) te uredbe.

(a)

nov ESSP;

(b)

obstoječi ESSP v državi članici, ki ni navedena na seznamu iz člena 14(1)(d).

(a)

zahtevajo dostop do vseh dokumentov v kakršnikoli obliki in prejmejo ali si priskrbijo njihov izvod;

(b)

zahtevajo, da upravitelj ESSP takoj zagotovi informacije;

(c)

zahtevajo informacije od katere koli osebe, povezane z dejavnostmi upravitelja ESSP ali ESSP;

(d)

izvajajo preglede na kraju samem s predhodno najavo ali brez nje;

(e)

sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da upravitelj ESSP še naprej izpolnjuje zahteve te uredbe;

(f)

izdajo odredbo za zagotovitev, da upravitelj ESSP ravna v skladu z zahtevami te uredbe in ne ponovi nobenega ravnanja, s katerim lahko krši to uredbo.

(a)

ne izpolnjuje obveznosti, ki se uporabljajo za sestavo portfelja , s čimer krši člen 5;

(b)

trži enote in deleže ESSP neupravičenim vlagateljem , s čimer krši člen 6;

(c)

uporablja oznako ESSP , čeprav ni registriran pri pristojnem organu svoje matične države članice v skladu s členom 14.

(ca)

uporablja oznako ESSP za trženje sklada, ki ni ustanovljen v skladu s členom 3(1)(a)(iii) te uredbe;

(cb)

je pridobil registracijo z napačno navedbo ali na kakršen koli drug nepravilen način, s čimer krši člen 14;

(cc)

pri izvajanju svoje poslovne dejavnosti ne ravna pošteno, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in dobre družbe za upravljanje ter pravično, s čimer krši člen 7(a);

(cd)

ne uporablja ustrezne politike in postopkov za preprečevanje prestopkov, s čimer krši člen 7(b);

(ce)

večkrat ne izpolni obveznosti iz člena 12, povezanih z letnim poročilom;

(cf)

večkrat ne izpolni obveznosti obveščati vlagatelje v skladu s členom 13.

(-a)

sprejetje ukrepov za zagotovitev, da upravitelj ESSP upošteva člene 3(1)(a)(iii), 5, 6, 7(a), 7(b), 12, 13 in 14 te uredbe;

(a)

prepoved uporabe oznake ESSP in izbris upravitelja ESSP iz registra.

(a)

obseg, v katerem upravitelji ESSP uporabljajo oznako ESSP v različnih državah članicah, v državi ali čezmejno;

(aa)

zemljepisno lego ESSP in potrebo po dodatnih ukrepih, ki bi zagotavljali ustanavljanje ESSP v skladu s členom 3(1)(a)(iii);

(ab)

zemljepisno in sektorsko porazdelitev naložb, ki jih izvajajo ESSP;

(b)

uporabo različnih kvalificiranih naložb s strani ESSP ter vpliv uporabe na razvoj socialnih podjetij v vsej Uniji;

(ba)

ustreznost vzpostavitve evropske oznake za socialno podjetje;

(bb)

možnost razširitve trženja ESSP na male vlagatelje;

(c)

praktično uporabo meril za opredelitev kvalificiranih portfeljskih podjetij , vpliv njihove uporabe na razvoj socialnih podjetij v vsej Uniji ter njihov pozitiven socialni učinek ;

(ca)

analizo postopkov, s katerimi upravitelji ESSP ocenjujejo pozitivne socialne učinke, ki jih ustvarjajo kvalificirana portfeljska podjetja iz člena 9, ter oceno izvedljivosti uvedbe usklajenih standardov za meritev socialnega učinka na ravni Unije v skladu s socialno politiko Unije;

(cb)

ustreznost dopolnitve te uredbe s pravili o depozitarjih;

(cd)

ustreznost vključitve ESSP med primerna sredstva po Direktivi 2009/65/ES;

(ce)

ustreznost zahtev po obveščanju iz člena 13, zlasti ali zadostujejo, da vlagatelju omogočijo premišljeno odločitev o naložbah;

(cf)

preučitev morebitnih davčnih ovir za sklade za socialno podjetništvo in oceno morebitnih davčnih pobud za spodbujanje socialnega podjetništva v Uniji;

(cg)

oceno ovir, ki bi lahko vlagateljem preprečile uporabo skladov, vključno z vplivom druge zakonodaje Unije bonitetne narave na institucionalne vlagatelje.