(a)

čeprav posebnega predstavnika EU za človekove pravice imenuje in njegov mandat določi Svet z uradnim sklepom na predlog visokega predstavnika EU, bi moral predstavnik EU za človekove pravice ravnati in dajati izjave v imenu Unije, kar odseva skupno in nedeljeno odgovornost institucij in držav članic, da po vsem svetu varujejo in spodbujajo človekove pravice; imenovanje prvega tematskega predstavnika EU v zgodovini mora okrepiti prepoznavnost, učinkovitost, skladnost in odgovornost politike EU na področju človekovih pravic; zlasti Evropski parlament bi moral imeti ustrezno vlogo v postopku imenovanja in pri nadzoru mandata skozi celotno obdobje;

(b)

da se okrepi preglednost in odgovornost mandata posebnega predstavnika EU, bi bilo treba v zadevnem odboru Evropskega parlamenta opraviti izmenjavo mnenj/predstavitev posebnega predstavnika EU, ki ga predlaga visoki predstavnik;

(c)

izvajanje mandata in skladnost z drugimi prispevki Unije za to področje bi bilo treba redno preverjati; posebni predstavnik EU bi moral vsako leto Svetu, visokemu predstavniku, Parlamentu in Komisiji ob izteku mandata posredovati poročilo o napredku in celovito poročilo o izvajanju mandata;

(d)

cilji politike posebnega predstavnika EU za človekove pravice bi morali obsegati okrepitev skladnosti, učinkovitosti in prepoznavnosti ukrepov EU na področju varovanja in spodbujanja človekovih pravic in demokracije; posebni predstavnik EU za človekove pravice bi moral tesno sodelovati z delovno skupino Sveta za človekove pravice; posebni predstavnik EU za človekove pravice bi moral biti sogovornik na visoki ravni za sorodne predstavnike v tretjih državah in mednarodnih organizacijah, sposoben tudi sodelovanja z ZN (generalno skupščino ZN, Svetom ZN za človekove pravice itd.) in ustreznimi regionalnimi organizacijami; posebni predstavnik EU za človekove pravice bi moral voditi pogovore o človekovih pravicah na visoki ravni in posvetovanje s tretjimi državami o vprašanjih človekovih pravic;

(e)

za dosego teh ciljev bi bilo treba posebnemu predstavniku EU, ki je sicer podrejen visokemu predstavniku, zagotoviti močan, neodvisen in prožen mandat, ki ga ne omejujejo stroge in posebej opredeljene tematske odgovornosti, temveč omogoča hitro in učinkovito ukrepanje; v skladu z ukrepi in prednostnimi nalogami iz akcijskega načrta bi moral posebni predstavnik EU za človekove pravice obravnavati tudi različna horizontalna vprašanja, ki prispevajo k učinkovitejšemu in skladnejšemu ukrepanju v zunanjih politikah EU; obseg nalog posebnega predstavnika EU bi moral biti povsem v skladu z načeli univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter cilji politike, ki so opredeljeni v členu 21 PEU, in bi med drugim moral zajemati krepitev demokracije, pravne države in gradnje institucij, mednarodnega pravosodja in mednarodnega humanitarnega prava; prav tako bi moral med drugim obsegati odpravo smrtne kazni, podporo zagovornikom človekovih pravic, boj proti nekaznovanju, boj proti mučenju, svobodo govora, združevanja in zbiranja, veroizpovedi prepričanja, varstvo pravic manjšin, zaščito otrok, varstvo pravic žensk, mir in varnost, vprašanja spola ter boj proti diskriminaciji v vseh oblikah, na podlagi invalidnosti, rase ali narodnosti, spola, spolne usmerjenosti ali spolne identitete;

(f)

mandat bi moral temeljiti na načelih, ki usmerjajo politiko EU o človekovih pravicah, in zlasti smernicah EU, ki zadevajo smrtno kazen (2008); mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje (2008); dialog o človekovih pravicah s tretjimi državami (2009); otroke v oboroženih spopadih (2008), zagovornike človekovih pravic (2008); spodbujanje spoštovanja in zaščito otrokovih pravic (2008); nasilje nad ženskami in deklicami ter preprečevanje vseh vrst diskriminacije proti njim (2008), mednarodno humanitarno zakonodajo (2009), lezbijke, geje, biseksualce in transseksualce (2010) ter letna poročila EU o človekovih pravicah v svetu; poleg tega bi moral mandat vključevati pomoč visoki predstavnici in institucijam EU pri spodbujanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah;

(g)

posebni predstavnik EU za človekove pravice bi moral imeti potrebne poklicne kvalifikacije, bogate izkušnje in dokazane rezultate na področju človekovih pravic, osebno in poklicno integriteto ter mednarodni ugled;

(h)

posebnega predstavnika EU za človekove pravice bi bilo treba imenovati za obdobje dveh let in pol; da se zagotovi stalnost, skladnost in demokratična odgovornost, naj bi bilo mandat mogoče obnoviti, med postopkom obnovitve pa bi se morali ustrezno in pravočasno posvetovati z Evropskim parlamentom;

(i)

posebni predstavnik EU za človekove pravice bi moral tesno sodelovati z visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednikom Evropskega parlamenta, da se zagotovita usklajenost in usmerjenost v zagotavljanje človekovih pravic na vseh področjih politike pri delu vseh institucij EU; posebni predstavnik EU bi moral tesno sodelovati z direktoratom za človekove pravice in demokracijo Evropske službe za zunanje delovanje, vsemi večstranskimi delegacijami EU (New York, Ženeva, Dunaj, Strasbourg) ter vsemi delegacijami EU po svetu, da se zagotovijo stiki na področju človekovih pravic z vsemi službami EU, delegacijami EU v tretjih državah in mednarodnimi organizacijami; direktorat za človekove pravice in demokracijo Evropske službe za zunanje delovanje bi moral zagotavljati vse potrebne storitve in prispevati k izvajanju nalog posebnega predstavnika EU;

(j)

posebni predstavnik EU za človekove pravice bi moral ob vzdrževanju tesnih stikov s političnim in varnostnim odborom Sveta Evropskemu parlamentu na skupnem zasedanju Odbora za zunanje zadeve in pododbora za človekove pravice redno predstavljati poročila o človekovih pravicah po svetu in izvajanju mandata, vključno z rezultati zasedanj Sveta ZN za človekove pravice in generalne skupščine ZN, dialoga o človekovih pravicah s tretjimi državami in izvajanja strategij za človekove pravice za posamezne države;

(k)

posebni predstavnik EU za človekove pravice bi moral pri izvajanju mandata sodelovati s predstavniki lokalne, regionalne in nacionalne civilne družbe, z nevladnimi organizacijami, strokovnjaki ter regionalnimi in mednarodnimi organizacijami, ki delujejo na področju varovanja človekovih pravic in demokracije;

(l)

posebni predstavnik EU za človekove pravice bi moral imeti primerne finančne in kadrovske vire, ki bi zagotavljali učinkovito delo posebnega predstavnika in njegove skupine; proračun posebnega predstavnika EU za človekove pravice bi bilo treba pregledati vsako leto posebej;

(m)

posebni predstavnik EU za človekove pravice bi moral biti odgovoren za oblikovanje skupine, ki jo mora odlikovati potrebno politično znanje v skladu z mandatom in ki bo ravnala v interesu njegovega mandata; glede na obseg in medsektorsko naravo mandata je treba predvideti zadostno število uslužbencev, ki bodo delali pod neposrednim nadzorom posebnega predstavnika EU za človekove pravice; v skupini bi lahko sodelovalo napoteno osebje iz držav članic in institucij EU, kar bi odsevalo potrebno zagotavljanje skladnosti in spodbujanje spoštovanja človekovih pravic v vseh dejavnostih institucij EU in držav članic;

(n)

opis nalog posebnega predstavnika EU za človekove pravice bi moral vključevati sklic na to priporočilo;