EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52012SC0211
COMMISSION STAFF WORKING DOCUMENT EXECUTIVE SUMMARY OF THE IMPACT ASSESSMENT Accompanying the document Communication from the Commission to the European Parliament, the Council, the European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions A Reinforced European Research Area Partnership for Excellence and Growth (Text with EEA relevance)
DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Okrepljeno partnerstvo za odličnost in rast v Evropskem raziskovalnem prostoru (Besedilo velja za EGP)
DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Okrepljeno partnerstvo za odličnost in rast v Evropskem raziskovalnem prostoru (Besedilo velja za EGP)
/* SWD/2012/0211 final */
DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Okrepljeno partnerstvo za odličnost in rast v Evropskem raziskovalnem prostoru (Besedilo velja za EGP) /* SWD/2012/0211 final */
DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument Sporočilo Komisije Evropskemu
parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Okrepljeno partnerstvo za
odličnost in rast v Evropskem raziskovalnem prostoru
(Besedilo velja za EGP) 1. Uvod Evropski raziskovalni prostor (ERP) je enotni
raziskovalni prostor, ki je odprt za svet, temelji na notranjem trgu in
omogoča prosti pretok raziskovalcev, znanstvenih spoznanj in tehnologije,
z njegovo pomočjo pa Unija in njene države članice krepijo svoje
znanstvene in tehnološke temelje, konkurenčnost ter zmožnost skupnega
soočanja z velikimi izzivi. ERP, vzpostavljen
marca 2000, je od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe[1] postal eden izmed ključnih ciljev
Unije. Leta 2010 so bili v vodilni pobudi Unija inovacij (UI)[2] strategije Evropa 2020[3] objavljeni okvir ERP in podporni ukrepi.
Evropski svet je ob dveh priložnostih (februarja 2011 in marca 2012)
pozval k dokončnemu oblikovanju ERP do leta 2014. V času gospodarske krize obstaja nujna
potreba po raziskovanju, rešitvah, ki temeljijo na raziskovanju, in spodbujanju
znanstvene odličnosti v regijah in državah, s katerimi se podpira
gospodarska rast. Dokončno oblikovanje ERP bo pomagalo pri premagovanju
negativnih vplivov drobljenja pri oblikovanju in izvajanju raziskovalnih
politik ter dejavnosti na evropsko raziskovalno učinkovitost. 2. Opredelitev problema 2.1. Glavne ovire za
učinkovitost raziskav v ERP EU ima še vedno ključno vlogo na
področju mednarodnih raziskav in razvoja, vendar se sooča z vrsto
pomembnih izzivov, ki zahtevajo nujen odziv, kot so finančna kriza, nizka
gospodarska rast in staranje prebivalstva. Vodilna pobuda EU Unija inovacij za
spodbujanje rasti in delovnih mest določa obširen načrt, s katerim bi
se lahko zagotovilo pretvarjanje inovativnih zamisli v izdelke in storitve, ki
temeljijo na raziskovanju. V primerjavi z glavnimi konkurenti Evropa dejansko
premalo vlaga v raziskave (1,9 % BDP v Evropi leta 2008 v primerjavi
z 2,5 % BDP v ZDA). Na ustvarjanje znanja se osredotoča
relativno majhno število držav članic. Evropske raziskave se ne
posvečajo dovolj najnovejšim področjem (npr. informacijskim in
komunikacijskim tehnologijam, nanotehnologiji, biotehnologiji, molekularni
biologiji, genetiki), ki omogočajo tehnološke dosežke. To ne spodbuja
inovacij, ki so bistvene za večjo konkurenčnost in privlačnost
evropskega gospodarstva. Raziskave v Evropi so zelo spremenljive in
razdrobljene. Evropski raziskovalni prostor (ERP) želi odpraviti razdrobljenost
in ustvariti najboljše pogoje za izvajanje raziskav v Evropi. Od leta 2000
so Evropska unija in države članice skupaj napredovale pri
uresničitvi projekta ERP, vendar še vedno obstajajo številne ovire. Nezadostna konkurenčnost znotraj
nacionalnih raziskovalnih sistemov: Omejena
konkurenčnost med raziskovalnimi institucijami in univerzami vodi do
nezadostnih specializacij, kar ne ustvarja pravih pogojev za izboljševanje
znanstvene kakovosti. Delež javnih sredstev, dodeljenih na podlagi javnih
razpisov za raziskovalne predloge, se giblje med 20 % in 80 %,
povprečje pa je 40 %. Ocena raziskovalcev in raziskovalnih predlogov
ne temelji standardih, ki bi bili primerljivi med državami. Še vedno so prisotne ovire pri vseevropskem
sodelovanju in konkurenci: Ovire so posledica slabe
združljivosti in interoperabilnosti nacionalnih raziskovalnih programov. Ni
dovolj fleksibilnosti za omogočanje čezmejnega sodelovanja
nacionalnih organov in zagotavljanje dostopa do velikih nacionalnih
raziskovalnih infrastruktur, ki so zanimive na evropski ravni, kot tudi do
vseevropskih raziskovalnih infrastruktur. To pomeni, da Evropa ne
izkorišča priložnosti za izboljšanje kakovosti in učinka svojih
raziskav. Nenehna izkrivljanja med nacionalnimi trgi
delovne sile za raziskovalce: Ovire so večinoma
posledica različnih pristopov k zaposlovanju, ki temelji na dosežkih,
avtonomije institucij, pomanjkanja najboljših praks pri oblikovanju strategij
na področju človeških virov za raziskovalce in pri spodbujanju
mobilnosti raziskovalcev ter neprivlačnih delovnih pogojev za mlade in
tuje raziskovalce. Tudi za prenosljivost in dostop do štipendij veljajo
različni pogoji, kar vodi do manjše mobilnosti raziskovalcev in manjšega
števila poklicnih možnosti. Omejen napredek pri zagotavljanju enakosti
spolov in dimenzije spolov v okviru raziskav: Nekatere
države članice ne izvajajo politik, s katerimi bi izkoristile nadarjenost
znanstvenic in vključile dimenzijo spolov v okvir raziskav, poleg tega pa
tudi nekatere zainteresirane organizacije ne izvajajo akcijskih načrtov za
zagotavljanje enakosti spolov. To spodkopava kakovost in ustreznost evropskih
raziskav, saj se raznoliki potencial znanstvenih človeških virov ne
izkoristi v celoti, kar ima negativne socialne in gospodarske posledice. Omejeno kroženje in neenakomeren dostop do
znanstvenih spoznanj: Države članice niso enako
napredne pri podpiranju politik odprtega dostopa, ki bi lahko pripomogle k
zmanjševanju asimetričnosti informacij. Številne ovire raziskovalcem
preprečujejo, da bi nemoteno dostopali do elektronskih raziskovalnih
storitev, ena od ovir pa so tudi različne nacionalne politike „uporabe“ za
raziskovalne e-infrastrukture, ki se financirajo z javnimi sredstvi. V
primerjavi z Združenimi državami še vedno ni zadostnega prenosa znanja med
javnimi raziskovalnimi institucijami in zasebnim sektorjem. To vpliva na
znanstveno kakovost in na gospodarske rezultate, ki temeljijo na raziskavah in
razvoju, tako v javnem kot v zasebnem sektorju. 2.2. Pravica EU do ukrepanja,
subsidiarnost in dodana vrednost EU Pogodba določa, da si pristojnost za
raziskovalno politiko delijo države članice in Unija. Člen 179
Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da ima Unija pravico
ustvariti vse potrebne pogoje za uresničitev Evropskega raziskovalnega
prostora. Člen 182(5) PDEU določa uporabo zakonodajnih postopkov
za vzpostavitev potrebnih ukrepov za izvajanje Evropskega raziskovalnega
prostora. Dokončno oblikovanje ERP ne posega v suverenost držav
članic. Nacionalni raziskovalni sistemi v ERP ne izginejo temveč prosto
sodelujejo. Izbrane možne politike spoštujejo načelo subsidiarnosti, saj
je Unija najbolj usposobljena za prepoznavanje področij ukrepanja za
države članice glede na še obstoječe ovire in omejen napredek v 12
letih od vzpostavitve ERP. Evropska dodana vrednost je razvidna iz več
razlogov. Prvič, optimalna razporeditev dejavnosti, kadar je potrebna, bo
dosežena z usklajenim pristopom, kar bo izboljšalo učinkovitost
raziskovalnih sistemov in zmanjšalo nepotrebno podvajanje prizadevanj. Drugič,
pričakuje se, da bodo z izvajanjem ERP doseženi enaki konkurenčni
pogoji in kritična masa, kar bo omogočalo ustvarjanje pogojev za
sodelovanje in mednarodno konkurenčnost najbolj produktivnih raziskovalnih
skupin. Tretjič, zagon na evropski ravni veča možnost dokončnega
oblikovanja ERP na kratki rok glede na obstojnost zgoraj navedenih nacionalnih
ovir. Četrtič, na ravni Evropske unije je najlažje objektivno
oceniti, če je bil dosežen napredek, če je sorazmeren in če so
za izboljšanje situacije potrebni dodatni ukrepi. 3. Cilji politike Glavni cilj politike Evropskega raziskovalnega
prostora je povečati uspešnost, odličnost in učinek evropskega
sistema raziskav in razvoja. To bo EU pomagalo, da se vrne na pot gospodarske
rasti s spodbujanjem znanstvene odličnosti in raziskovanja, podpiranjem
inovacij in večanjem privlačnosti EU kot središča raziskovalnih
dejavnosti. Cilj sporočila je prepoznavanje in
spodbujanje ukrepov, ki zagotavljajo, da bodo do leta 2014 vzpostavljeni
ustrezni pogoji za izboljšanje učinkovitosti evropskega raziskovalnega
sistema. Zaradi teh pogojev bo: 1. učinkovitost
nacionalnih sistemov večja; 2. dosežena
optimalna raven nadnacionalnega sodelovanja in konkurence; 3. trg dela za raziskovalce bolj odprt; 4. dosežena enakost spolov in integracija
načela enakosti spolov v raziskave ter 5.
kroženje in prenos znanstvenih spoznanj bosta optimalna, tudi s pomočjo
digitalnega ERP. 4. Možne politike Možna politika 1: Nespremenjeno
ravnanje: Ta možnost bi vključevala nadaljnje
izvajanje trenutnih politik brez dodatnih nacionalnih in evropskih prizadevanj
za odpravo ovir. Velik napredek bi leta 2014 pomenila sprejetje in
izvajanje pobude Obzorje 2020, morda z večjim proračunom za
podporo čezmejnih raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti. Možna politika 2: Okrepljeno
partnerstvo v ERP: Države članice bi bile
povabljene, da prostovoljno izvedejo strukturne reforme. Tudi zainteresirane
raziskovalne organizacije bi sodelovale pri pripravi ukrepov za izvajanje ERP.
Komisija bi predlagala različne vrste ukrepov (kot so priporočila) za
dokončno oblikovanje ERP in spremljala partnerje pri dosegu teh ciljev.
Vsako leto bi ocenila napredek in opredelila področja, na katerih bi bile
potrebne dodatne spremembe. Možna politika 3: Sektorski pravni
ukrepi za ERP: Ta možna politika bi vključevala
številne zavezujoče pravne ukrepe, ki bi jih Komisija predlagala na
številnih področjih (tj. tematskih sektorjih), če bi bilo potrebno.
Poleg tega bi prostovoljni ukrepi držav članic dopolnjevali pravne ukrepe,
ki bi se nanašali na sektorje, kjer so države članice in zainteresirane
strani v najboljšem položaju za odpravljanje ključnih ovir. Možna politika 4: Okvirna direktiva
ERP: Ta možna politika bi vsebovala skupen pravni
pristop v obliki celovitega svežnja (okvirna direktiva) pravno zavezujočih
ukrepov, vsaka država članica pa bi lahko izbrala ustrezna sredstva za
doseganje rezultatov, ki jih zahteva direktiva. 5. Analiza vpliva in primerjava možnih
politik Možne politike predlagajo različne mehanizme
odpravljanja ovir in spodbujajo učinkovitejše raziskovalne sisteme. Po
pričakovanjih naj bi imele te možnosti, ko bo ERP dokončno oblikovan,
imele podobne učinke (na primer gospodarske, socialne, okoljske
učinke, raziskovalno odličnost in uspešnost). Zato se možnosti v
smislu vpliva najbolj razlikujejo v času, v katerem bodo pričakovani
rezultati doseženi, v s tem povezanih stroških izvajanja ter v stopnji
sprejemljivosti za države članice in zainteresirane strani. Okvir 1: Splošni učinki odprave ovir za
popolno vzpostavitev ERP Gospodarski
učinek: Povečana učinkovitost bi
koristila javnemu in zasebnemu sektorju vseh držav članic, ustvarili pa bi
jo z: dodelitvijo več finančnih sredstev najuspešnejšim
raziskovalcem; povečanim sodelovanjem med državami članicami;
boljšimi rešitvami za socialne izzive; povečano kakovostjo in ustreznostjo
raziskav, pri čemer bi se bolj upoštevala dimenzija spolov v postopku
raziskovanja; boljšo uporabo razpoložljivih usposobljenih raziskovalcev, zlasti
raziskovalk; ter izboljšanim dostopom javnega in zasebnega sektorja do znanja,
zlasti v manj razvitih regijah. Če dokončno oblikovanje ERP pomeni
prerazporeditev nacionalnih sredstev in njihovo dodelitev nadnacionalno
usklajenim raziskavam, bi to ugodno vplivalo na gospodarstvo EU (dodatna
0,25-odstotna rast BDP) in delovni trg (dodatnih 323 000 delovnih mest)
leta 2030. Vendar bodo stroški nastali zaradi uprav in podjetij držav
članic, odvisni pa bodo od vrste ovir, ki jih je treba odpraviti. Posledica ERP
bo večja osredotočenost na finančno vzdržnost znanstveno
močnih področij ter usklajeno povpraševanje po zagotovitvi
interoperabilnih in učinkovitih digitalnih raziskovalnih storitev, ki bi
spodbudile sektor IKT in inovacije IKT v EU. Odprt dostop bi zelo koristil
večini udeležencev, mnogim institucijam pa bi prinesel morebitne
prihranke. Socialni
učinki: več učinkovitejšega
raziskovalnega osebja ter okrepljeno sodelovanje pri raziskavah in razvoju bi
imela pričakovane pozitivne učinke, tako posredne kot neposredne.
Ukrepi, ki bi ugodno vplivali na digitalni ERP, bi prinesli prednosti
raziskovalcem v manjših in manj razvitih državah članicah in regijah. ERP
bi prav tako ugodno vplival na temeljne pravice, zlasti na spoštovanje enakosti
spolov, svobodo izražanja ter svobodo umetnosti in znanosti. Okoljski
učinki: okoljska vprašanja bi reševali skupaj,
raziskave pa bi bile bolje usklajene. Tako bi se izognili nepotrebnemu
podvajanju in povečali učinkovitost. 5.1. Ocena možnosti Možna politika 1: Obstoječe ovire bi ostale in preprečevale večjo
učinkovitost v nacionalnih sistemih. Obstajale bi prednosti, ki bi bile
posledica izvajanja pobude Obzorje 2020. Ta možnost ne bi izpolnjevala
zahtev Evropskega sveta in pričakovanj zainteresiranih strani po dokončnem
oblikovanju ERP. Možna politika 2: Do leta 2014 bi bil pričakovan znaten, vendar morda
neenakomeren napredek. Države članice bi odpravile ovire na
področjih, kjer so ukrepi najbolj potrebni, pri čemer pa bi bilo
upravno breme majhno. Vključile bi zainteresirane strani, kot so organizacije
za financiranje in izvajanje raziskav, ki bi sodelovale pri dokončnem
oblikovanju ERP. Na tej stopnji se predvsem države članice strinjajo, da
je najboljši način za dokončno oblikovanje ERP uporaba prostovoljnih
ukrepov. Ta možnost bi izpolnila pričakovanja držav članic. Možnost politike 3: Ta možnost bi pomenila počasen in neenakomeren napredek pri
dokončnem oblikovanju ERP do leta 2014, vendar bi bil na dolgi rok
opazen znaten napredek na področjih, kjer (in ko) bi bili sprejeti
zakonodajni ukrepi. Izvajanje bi bilo odloženo vsaj do leta 2017 in bi
pomenilo težko breme za nacionalne uprave in Komisijo. Večina držav
članic ni naklonjena zakonodaji na tem področju, zato bi Svet to
možnost težko odobril. Možnost politike 4: Ob sprejetju te možnosti bi bili rezultati najboljši, vendar le na
dolgi rok in le če bi bila zakonodaja sprejeta. Nekaj časa bi
trajalo, da bi bila izvedena popolna ocena obstoječega položaja, ki bi
nato omogočala razvoj načel in mehanizmov, ki bi bili vključeni
v splošen okvir, predstavljen v letih 2013–2014. Pogajanja o popolnem
sežnju ukrepov bi bila težavna in dolgotrajna, operativno izvajanje ukrepov pa
bi bilo odloženo vsaj do leta 2017. Za javno upravo in Komisijo bi bila
izredno težko breme. Kot pri prejšnji možnosti, bi Svet to možnost zelo težko
odobril. 5.2. Izbor najboljše politike Možnost politike 2 „Okrepljeno partnerstvo v
ERP“ je edina možnost, ki omogoča znaten napredek pri dokončnem
oblikovanju ERP do leta 2014, stroški pa bi bili najmanjši. Poleg tega ta
možnost vključuje tudi razvoj ocenjevalnega sistema, ki bi pomagal pri
opredelitvi prihodnjih ukrepov. Zato je najboljša politika „Okrepljeno
partnerstvo v ERP“. 6. Spremljanje in vrednotenje Za ocenjevanje napredka držav članic in
zainteresiranih organizacij bo vzpostavljen mehanizem za spremljanje ERP, ki bo
upošteval številne kazalnike, povezane z ukrepi, ki so vključeni v izbrano
možnost politike. Na podlagi poročil držav članic o ukrepih, ki bodo
pripomogli k dokončnemu oblikovanju ERP, bo Komisija vsako leto
predstavila poročilo o napredku ERP. Poročilo bo ocenjevalo sprejete korake in
morda vključevalo priporočila. Poročilo naj bi bilo podlaga za
politične smernice, ki jih Komisija predlaga Svetu za konkurenčnost
in tudi za razprave znotraj foruma zainteresiranih strani ERP. Lahko bi tudi
prispevalo k letnemu pregledu rasti, ki je podlaga za nacionalne reforme, ki
jih izvajajo države članice v okviru evropskega semestra, ali k
prepoznavanju pravnih ukrepov. [1] Člen 179(1) PDEU določa: „Cilj Unije je
okrepiti njene znanstvene in tehnološke temelje z oblikovanjem Evropskega
raziskovalnega območja, v katerem raziskovalci, znanost in tehnologija
prosto krožijo (…)“. [2] COM(2010) 546 final. [3] COM(2010) 2020 final.