52012PC0676

Priporočilo za

SKLEP SVETA

o razveljavitvi Odločbe 2009/587/ES o obstoju čezmernega primanjkljaja na Malti

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 126(12) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Z Odločbo Sveta 2009/587/ES z dne 7. julija 2009[1] je bilo po priporočilu Komisije v skladu s členom 104(6) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) odločeno, da na Malti obstaja čezmeren primanjkljaj. Svet je opozoril, da je javnofinančni primanjkljaj Malte v letu 2008 dosegel 4,7 % BDP in tako znatno presegel referenčno vrednost 3 % BDP, hkrati pa je bil bruto javnofinančni dolg nad referenčno vrednostjo 60 % BDP od leta 2003 in v letu 2008 znašal 64,1 % BDP[2].

(2)       Svet je 7. julija 2009 na priporočilo Komisije na Malto naslovil tudi priporočilo v skladu s členom 104(7) PES in členom 3(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem[3], v skladu s katerim naj bi ta čezmerni primanjkljaj odpravila najpozneje do leta 2010. Priporočilo je bilo objavljeno.

(3)       Dne 16. februarja 2010 je Svet na priporočilo Komisije sklenil, da so bili v skladu z njegovim priporočilom iz člena 104(7) PES sprejeti učinkoviti ukrepi, vendar pa je po sprejetju priporočila na Malti prišlo do nepričakovanih negativnih gospodarskih dogodkov z izredno neugodnimi posledicami za javne finance. Svet je zato za Malto sprejel revidirano priporočilo v skladu s členom 126(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), s katerim je bil rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja podaljšan za eno leto, tj. do leta 2011. Priporočilo je bilo objavljeno.

(4)       Skladno s členom 126(12) PDEU je treba odločbo Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljaviti, če se je čezmerni primanjkljaj v zadevni državi članici po mnenju Sveta ustrezno zmanjšal.

(5)       Skladno s členom 4 Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k PDEU, Komisija zagotovi podatke za izvajanje postopka. V skladu s členom 3 Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k PDEU[4], morajo države članice v okviru uporabe tega protokola dvakrat letno sporočiti podatke o javnofinančnem primanjkljaju in javnem dolgu ter drugih s tem povezanih spremenljivkah, in sicer pred 1. aprilom in 1. oktobrom.

(6)       Pri odločanju, ali je treba postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem razveljaviti, bi morala Komisija in Svet ravnati na podlagi sporočenih podatkov. Poleg tega bi bilo treba postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem razveljaviti le, če primanjkljaj po napovedih Komisije v obdobju, ki ga zajemajo, naj ne bi presegal referenčne vrednosti 3 % BDP.

(7)       Na podlagi podatkov, ki jih je zagotovila Komisija (Eurostat) v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 479/2009 po uradnem obvestilu, ki ga je Malta poslala pred 1. aprilom 2012, in na podlagi napovedi služb Komisije iz jeseni 2012 so utemeljene naslednje ugotovitve:

– Odkar je dosegel najvišjo vrednost leta 2008, se je javnofinančni primanjkljaj postopoma zmanjševal in leta 2011 znašal 2,7 % BDP, kar je pod referenčno vrednostjo 3 % BDP. Precejšnje izboljšanje v primerjavi z letom 2010, ko je javnofinančni primanjkljaj znašal 3,6 % BDP, je zlasti posledica povečanja prihodkov za 0,7 % BDP. Učinek enkratnih ukrepov za zmanjšanje primanjkljaja v letu 2011 po oceni napovedi služb Komisije iz jeseni 2012 znaša 0,7 % BDP. Ocenjuje se, da se je strukturni saldo, tj. ciklično prilagojeni proračunski saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov, v letu 2011 izboljšal za 1 odstotno točko BDP, kar je več kot zahtevana fiskalna konsolidacija v višini vsaj ¾ % BDP, ki jo je priporočil Svet.

– Glede na napoved služb Komisije iz jeseni 2012 naj bi se primanjkljaj v letu 2012 zmanjšal na 2,6 % BDP, predvsem zaradi ukrepov za povečanje prihodkov, ki se večinoma štejejo za enkratne; čisti učinek enkratnih ukrepov za zmanjšanje primanjkljaja je ocenjen na 1 % BDP. Ob nespremenjeni politiki, tj. brez vključitve ukrepov fiskalne konsolidacije iz proračuna za leto 2013, ki je bil sprejet po roku, zajetem v napovedi, naj bi se javnofinančni primanjkljaj povečal na 2,9 % BDP v letu 2013, preden se bo ponovno zmanjšal na 2,6 % BDP v letu 2014, kar v obdobju, ki ga pokriva napoved, ostaja pod referenčno vrednostjo 3 % BDP. Cilj programa stabilnosti iz aprila 2012 so nižji primanjkljaji, in sicer 2,2 % BDP v letu 2012, 1,7 % BDP v letu 2013 in 1,1 % BDP v letu 2014. Razlika med napovedjo služb Komisije iz jeseni 2012 in ciljem programa stabilnosti za 2012 je v glavnem posledica bolj dinamične rasti prihodkov v slednjem.

– V obdobju po roku v letu 2011, ki ga je določil Svet, pričakovanja glede proračuna v napovedi služb Komisije iz jeseni 2012 ne kažejo na izboljšanje ciklično prilagojenega proračunskega salda v letu 2012, če se ne upošteva učinek enkratnih in drugih začasnih ukrepov, v letu 2013 pa na izboljšanje BDP za ¼ odstotne točke. To je pod merilom 0,5 % BDP za prilagoditev za potrebe doseganja srednjeročnega proračunskega cilja, zahtevano v okviru preventivne komponente Pakta za stabilnost in rast, zlasti v Uredbi (ES) št. 1466/97[5]. Taka počasna prilagoditev se napoveduje zaradi splošno uravnoteženih konjukturnih razmer; tj. ocenjuje se, da bo proizvodna vrzel blizu nič. Hkrati se pričakuje, da bodo prihodki od davkov relativno malo prispevali k rasti. V letu 2012 gospodarsko rast poganja zlasti neto izvoz, medtem ko naj bi bilo domače povpraševanje precej šibko v primerjavi s preteklimi trendi. Izboljšanje v letu 2014 naj bi znašalo ½ odstotne točke BDP. Poleg tega naj bi v letu 2012 realna stopnja rasti javnofinančnih odhodkov, brez učinka diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov, ostala pod merilom referenčne srednjeročne stopnje potencialne rasti BDP, kot jo določa člen 5 Uredbe (ES) št. 1466/97. Vendar bi v primeru nespremenjenih politik realna neto rast odhodkov v letih 2013 in 2014 znatno prekoračila to merilo referenčne stopnje.

– Bruto javnofinančni dolg kot delež BDP je od leta 2008 naraščal in v letu 2011 dosegel 70,9 % BDP. Napoved služb Komisije iz jeseni 2012 predvideva, da se bo delež dolga še povečeval in v letu 2012 dosegel 72,4 % BDP, v letu 2013 73,1 % BDP in v letu 2014 72,8 % BDP. Program stabilnosti za leto 2012 nasprotno predvideva, da se bo delež dolga po letu 2011 začel zmanjševati in v letu 2014 dosegel 67,4 % BDP. Do razlike med obema napovedma prihaja zaradi nižjega primarnega presežka in večje uskladitve stanj in tokov v jesenski napovedi.

(8)       Svet poudarja, da bi z začetkom leta 2012, ki je leto po odpravi čezmernega primanjkljaja, in v obdobju treh let, Malta morala doseči zadosten napredek pri izpolnjevanju zahteve v zvezi z merilom glede dolga v skladu s členom 2(1)(a) Uredbe (ES) št. 1467/97.

(9)       Po mnenju Sveta je bil čezmerni primanjkljaj na Malti do roka v letu 2011 odpravljen, zato je treba razveljaviti Odločbo 2009/587/ES –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Iz celovite ocene sledi, da je čezmerni primanjkljaj na Malti odpravljen.

Člen 2

Odločba 2009/587/ES se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Republiko Malto.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]               UL L 202, 4.8.2009, str. 42.

[2]               Javnofinančni primanjkljaj in dolg za leto 2008 sta bila pozneje popravljena na 4,6 % BDP oziroma 62,0 % BDP.

[3]               UL L 209, 2.8.1997, str. 6.

[4]               UL L 145, 10.6.2009, str. 1.

[5]               UL L 209, 2.8.1997, str. 1.