This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52012PC0242
Proposal for a COUNCIL DIRECTIVE laying down basic safety standards for protection against the dangers arising from exposure to ionising radiation
Predlog DIREKTIVA SVETA o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja
Predlog DIREKTIVA SVETA o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja
/* COM/2012/0242 final - 2011/0254 (NLE) */
Predlog DIREKTIVA SVETA o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja /* COM/2012/0242 final - 2011/0254 (NLE) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. Okvir 1.1. Ozadje in cilji Izpostavljenost ionizirajočemu sevanju
povzroča škodo za zdravje. V običajnih okoliščinah so doze zelo
nizke, tako da ni klinično ugotovljivega učinka na tkivo, vendar še
vedno obstaja možnost zapoznelega učinka, zlasti raka. Predpostavlja se,
da za ta učinek ni mejne vrednosti doze: kakršna koli izpostavljenost,
četudi majhna, lahko pozneje v življenju povzroči raka. Nadalje se
predpostavlja, da je verjetnost pojava zapoznelega učinka sorazmerna dozi.
To zahteva poseben pristop k varstvu pred sevanjem na podlagi treh načel,
in sicer upravičenosti, optimizacije in mej doz, na katerih temelji sistem
za varstvo, ki ga je pred več desetletji vzpostavila Mednarodna komisija
za radiološko varstvo (ICRP). Zakonodaja Euratom je vedno sledila
priporočilom ICRP. Ta zelo spoštovana znanstvena organizacija je nedavno
izdala nove smernice o sistemu varstva pred sevanjem (Publikacija št. 103,
2007). ICRP ob upoštevanju treh stebrov sistema natančneje določa
izvajanje načel v katerem koli primeru izpostavljenosti in ne glede na to,
ali je vir sevanja ustvaril človek ali gre za naravni vir. Varstvo pred
sevanjem dejansko zajema ne le izpostavljenost, ki je posledica uporabe virov
sevanja (načrtovani primeri izpostavljenosti), ampak tudi izpostavljenost
v primeru izrednega dogodka, npr. jedrske nesreče, in vrsto drugih
primerov, zlasti tistih, ki vključujejo izpostavljenost naravnim virom
sevanja, tj. obstoječi primeri izpostavljenosti. ICRP je prav tako
posodobila metodologijo za oceno efektivne doze ter uporabo mej doz, in sicer
na podlagi najnovejših znanstvenih informacij. Velik delež delavcev v industrijah, v katerih
se predelujejo naravno prisotni radioaktivni materiali (NORM – naturally
occurring radioactive materials), prejme doze nad mejami doz za posameznike iz
prebivalstva, vendar niso zavarovani kot poklicno izpostavljeni delavci. To
nepravilnost je treba odpraviti, zato so nova priporočila ICRP namenjena
vključevanju naravnih virov sevanja v celotni sistem. Že leta 1996 je
veljavna zakonodaja Euratom[1]
uvedla zahteve za delovne aktivnosti, ki vključujejo naravne vire sevanja.
Te so bile oblikovane kot ločen naslov, namesto da bi bile vključene
v celoten okvir varstva pred sevanjem. Poleg tega je bila državam članicam
zagotovljena največja prožnost, npr. pri odločitvi, katere industrije
NORM vzbujajo zaskrbljenost. Zato so nastale velike razlike pri nadzoru
industrij NORM in varstvu delavcev v teh industrijah. Te razmere niso
združljive z vlogo Euratoma pri določanju enotnih standardov. Izpostavljenost radonu, ki je naravni
radioaktivni žlahtni plin, ki vstopa v bivalno okolje iz tal, je veliko
pomembnejša kot izpostavljenost kateremu koli drugemu viru sevanja. Najnovejše
epidemiološke študije so potrdile, da lahko pljučnega raka povzroči
izpostavljenost radonu, zato ga SZO[2]
zdaj uvršča med glavna zdravstvena vprašanja[3]. Izpostavljenost radonu v
bivalnem okolju je bila leta 1990 obravnavana v priporočilu Komisije.
Ker je bila izpostavljenost radonu potrjena kot vzrok za pljučnega raka,
je treba v Evropi okrepiti politike za zmanjševanje količine radona z
zavezujočimi zahtevami. Radioaktivnost v gradbenem materialu je bila
vključena v direktivo o gradbenih proizvodih[4], vendar Evropski odbor za
standardizacijo (CEN) na njeni podlagi še ni sprejel ustreznih standardov.
Revizija direktive o temeljnih varnostnih standardih (TVS) ne bo le obravnavala
recikliranja ostankov iz industrij NORM v gradbeni material, ampak tudi
zagotovila dosledno in usklajeno varstvo pred drugimi gradbenimi materiali z
visokimi ravnmi radioaktivnosti. Sistem varstva pred sevanjem ICRP poleg
varovanja zdravja ljudi zdaj obravnava varstvo živih organizmov pred
izpostavljenostjo ionizirajočemu sevanju. Ker se na splošno predpostavlja,
da izpostavljenost živih organizmov ne zahteva dodatnih ukrepov, je treba zdaj
to predpostavko utemeljiti v skladu z merili in na podlagi dogovorjene
metodologije. Velik del zakonodaje Euratom obravnava
različna vprašanja v zvezi z varstvom pred sevanjem, ki so v Pogodbi
Euratom opredeljena kot osnovni varnostni standardi. Ker so se ta vprašanja
razvijala v daljšem časovnem obdobju, se zaradi posodobitev zakonodaje
pojavlja precej neskladnosti med različnimi akti in zastarelih sklicevanj.
Te neskladnosti je treba odpraviti v skladu s politiko Komisije za poenostavitev
evropske zakonodaje. Težavo je mogoče povzeti, kot sledi: –
veljavna zakonodaja ne upošteva v celoti
znanstvenega napredka; –
obstajajo neskladnosti med obstoječimi deli
zakonodaje; –
področje uporabe veljavne zakonodaje ne vključuje
v celoti naravnih virov sevanja ali varstva okolja. To se izraža v štirih posebnih ciljih: –
uvedba potrebnih sprememb vsebine, da bi
vključevale najnovejše znanstvene podatke in operativne izkušnje, –
pojasnitev zahtev in zagotovitev skladnosti z
vsebino evropske zakonodaje, –
zagotovitev skladnosti z mednarodnimi
priporočili, –
pokritje celotnega niza primerov in kategorij
izpostavljenosti. 1.2. Subsidiarnost V skladu s členom 2(b) Pogodbe
Euratom „Skupnost v skladu s to pogodbo (...) postavlja enotne varnostne
standarde za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva ter zagotavlja njihovo
uporabo“. V skladu s preambulo Pogodbe države članice izjavljajo, da so
odločene „ustvariti razmere, potrebne za razvoj močne jedrske
industrije“ in tudi „v skrbi za vzpostavitev varnostnih razmer, s katerimi bo odpravljena
nevarnost za življenje in zdravje prebivalstva“. Naloga Skupnosti Euratom je „določiti
enotne varnostne standarde za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva ter
zagotoviti njihovo uporabo“. Zato Pogodba Euratom izrecno priznava pristojnost
Skupnosti Euratom za urejanje področja varovanja zdravja pred
ionizirajočim sevanjem. Izključna narava zakonodajne oblasti
Euratom v skladu s členoma 30 in 31 Pogodbe Euratom načeloma ne
zahteva uporabe načela subsidiarnosti. V skladu s tema dvema členoma
mora Komisija pri sprejemanju zakonodajnih predlogov pridobiti mnenje skupine
izvedencev, ki jih imenuje Znanstveno-tehnični odbor Euratom. 1.3. Veljavna zakonodaja Po začetku veljavnosti Pogodbe Euratom je
bil na podlagi člena 31 Pogodbe sprejet celovit niz zakonodaje o
določitvi temeljnih varnostnih standardov. Glavni steber te zakonodaje je Direktiva
Sveta 96/29/Euratom o določitvi temeljnih varnostnih standardov za
varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi
ionizirajočega sevanja (direktiva TVS Euratom). Druga zakonodajna
besedila, ki temeljijo na členu 31 Pogodbe Euratom, so: – Odločba Sveta 87/600/Euratom z dne
14. decembra 1987 o ureditvah Skupnosti za pospešeno izmenjavo
informacij ob radiološkem izrednem dogodku; – Uredba Sveta 3954/87/Euratom z dne
22. decembra 1987 o najvišji dovoljeni stopnji radioaktivnega
onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali kateri koli drugi
radiološki nevarnosti ter povezani zakonodajni akti, Uredba
Komisije 944/89/Euratom z dne 12. aprila 1989 o določitvi
maksimalne dovoljene ravni radioaktivne kontaminacije manj pomembnih živil po
jedrski nesreči ali kakršni koli drugi radiološki nesreči in Uredba
Komisije 770/90/Euratom z dne 29. marca 1990 o določitvi
najvišje dovoljene ravni radioaktivne kontaminacije krme po jedrski
nesreči ali kakršni koli drugi radiološki nevarnosti[5]; – Direktiva Sveta 89/618/Euratom z dne
27. novembra 1989 o obveščanju prebivalstva o ukrepih
zdravstvenega varstva, ki jih je treba sprejeti, in o pravilih ravnanja v
primeru radiološkega izrednega dogodka (direktiva o obveščanju
prebivalstva); – Priporočilo Komisije 90/143/Euratom
z dne 21. februarja 1990 o varstvu prebivalcev pred izpostavljenostjo
radonu v bivalnem okolju; – Direktiva Sveta 90/641/Euratom z dne
4. decembra 1990 o operativni zaščiti zunanjih delavcev, ki so
med svojimi aktivnostmi na kontroliranih območjih izpostavljeni nevarnosti
ionizirajočega sevanja (direktiva o zunanjih delavcih); – Uredba Sveta 1493/93/Euratom z dne
8. junija 1993 o pošiljkah radioaktivnih snovi med državami
članicami; – Direktiva Sveta 97/43/Euratom z dne
30. junija 1997 o varstvu zdravja posameznikov pred nevarnostjo
ionizirajočega sevanja zaradi izpostavljenosti sevanju v zdravstvu in o
razveljavitvi Direktive 84/466/Euratom z dne 3. septembra 1984
(direktiva o zdravstvu); – Priporočilo
Komisije 2001/928/Euratom z dne 20. decembra 2001 o varstvu
prebivalcev pred izpostavljenostjo radonu v pitni vodi; – Direktiva Sveta 2003/122/Euratom z dne
22. decembra 2003 o nadzoru visokoaktivnih zaprtih radioaktivnih
virov in virov neznanega izvora (direktiva HASS); – Direktiva Sveta 2006/117 z dne
20. novembra 2006 o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih
odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva; – Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009
o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov. Direktiva TVS se je redno posodabljala, in
sicer leta 1962, 1966, 1976, 1980, 1984 in 1996, ob upoštevanju napredka v
znanosti v zvezi z učinki ionizirajočega sevanja v skladu s
priporočili ICRP in na podlagi operativnih izkušenj. Izpostavljenost
sevanju v zdravstvu je bila vključena v posebno zakonodajo leta 1984.
Posebna problematična področja so zajeta v treh „sorodnih direktivah“
– direktivi o visokoaktivnih zaprtih radioaktivnih virih (HASS – high activity
sealed sources), direktivi o zunanjih delavcih in direktivi o obveščanju
prebivalstva. Analiza zakonodaje, sprejete v skladu s členom 31
Pogodbe Euratom, kaže, da so direktiva o zdravstvu, direktiva HASS in direktiva
o zunanjih delavcih ter direktiva o obveščanju prebivalstva tesno povezane
z Direktivo TVS 96/29, saj nadalje razvijajo zahteve direktive TVS ali se
sklicujejo na različne določbe direktive TVS. Zato bo predlog nove
direktive o temeljnih varnostnih standardih zajemal vsebino in področje
uporabe teh direktiv. Komisija bo ločeno predlagala direktivo o
določitvi zahtev za varstvo zdravja prebivalstva pred radioaktivnimi
snovmi v vodi, namenjeni za prehrano ljudi (COM(2011) 385). Ta direktiva
Euratom bo nadomestila obstoječo Direktivo 98/83/ES v zvezi z njeno
uporabo za radioaktivne snovi in jo dopolnila s tehničnimi prilogami v
zvezi s pogostnostjo vzorčenja, metodami analize in ravnmi zaznavnosti.
Vsebina te direktive je taka, da bi bila lahko v ustreznem trenutku
vključena v prenovo s temeljnimi varnostnimi standardi. Vendar ker je
Direktiva namenjena le prenosu obstoječih zahtev v skladu z zakonodajo
Pogodbe o Evropski skupnosti, tako da bi se preprečile razlage v zvezi z
morebitno spremembo vsebine, se zdi ustreznejše, da se na tej stopnji ne
vključi v predlog revidirane direktive o temeljnih varnostnih standardih.
Poleg tega je v času, ko je skupina izvedencev iz člena 31
izrazila mnenje o revidirani direktivi o temeljnih varnostnih standardih, še
vedno potekala razprava o tem, ali mora direktiva o radioaktivnih snoveh v vodi,
namenjeni za prehrano ljudi, temeljiti na Pogodbi Euratom ali Pogodbi o
Evropski skupnosti. Glede na to je bila sprejeta odločitev o nadaljnjem
razvoju predloga za revidirano direktivo o temeljnih varnostnih standardih, kot
so se februarja 2010 dogovorili v skupini izvedencev iz
člena 31. Za drugo zakonodajo na podlagi
člena 31 Pogodbe Euratom, kot je obravnavano v poročilu o oceni
učinka, velja, da uporablja drugačen instrument ali je njeno
področje uporabe bistveno oddaljeno od področja varstva pred sevanjem
ali pa je zakonodaja specifična za določene vrste objektov. 1.4.
Poenostavitev Leta 2005
je Evropska komisija objavila dokument „Izvajanje Lizbonskega programa
Skupnosti: Strategija za poenostavitev zakonodajnega okolja: pobuda za bolje
oblikovane predpise“ (COM/2005/535 konč.) kot odziv na zahteve Evropskega
parlamenta in Sveta za poenostavitev zakonodaje EU in povečanje njene
kakovosti. Ta pobuda je podlaga za poskus konsolidacije zgoraj omenjenih petih
direktiv. Združitev teh direktiv z drugimi zakonodajnimi dokumenti v skladu s
Poglavjem 3 Naslova II Pogodbe Euratom ni niti izvedljiva niti koristna. 1.5. Mednarodni okvir Mednarodni temeljni varnostni standardi
izražajo mednarodno soglasje o visoki stopnji varstva ljudi in okolja pred
škodljivimi učinki ionizirajočega sevanja. Potrdil jih je svet
guvernerjev IAEA in niso zavezujoči. Najpomembnejši dokument o varstvu
pred sevanjem so Varnostni standardi št. 115 „Mednarodni temeljni
varnostni standardi za varstvo pred ionizirajočim sevanjem in varnost
virov sevanja“, IAEA, 1996. Leta 2006 je IAEA, skupaj z drugimi
mednarodnimi organizacijami (FAO, MOD, NEA/OECD, PAHO in SZO), začela
revizijo Varnostnih standardov št. 115. To aktivnost usmerjajo tudi nova
priporočila ICRP v Publikaciji št. 103, objavljeni leta 2007. Evropska komisija je tesno sodelovala z IAEA
in drugimi mednarodnimi organizacijami pri reviziji mednarodnih temeljnih
varnostnih standardov. Vendar je treba poudariti, da direktiva Euratom o
temeljnih varnostnih standardih ni sredstvo za dodelitev zakonsko zavezujočega
statusa mednarodnim zahtevam. Sklicevanje na mednarodne TVS v evropski
zakonodaji ali njihova vključitev v evropsko zakonodajo ni izvedljiva iz
dveh razlogov. Na eni strani jezik mednarodnih TVS ni v skladu s predpisi EU o
pripravi pravnih aktov. Prav tako so mednarodne zahteve včasih preveč
podrobne in presegajo koncept „temeljnih“ standardov v Pogodbi Euratom. Zahteve
direktive TVS Euratom morajo upoštevati tudi pravila notranjega trga. Na drugi
strani mednarodni TVS omogočajo državam po vsem svetu z različnimi
ravnmi regulativne in tehnološke infrastrukture, da jih upoštevajo. Evropska
zakonodaja ima višje cilje. Skupnost Euratom je v skladu s Pogodbo zavezana, da
določi enotne temeljne varnostne standarde. Vključevanje mednarodnih
TVS v evropsko zakonodajo zato ni le težko, ampak bi tudi nasprotovalo pomembni
vlogi, ki jo ima Euratom od leta 1959, in bistvenemu delu zakonodaje, ki
je že bil oblikovan. Kljub temu se Komisija zavzema za največjo možno
usklajenost med standardi Skupnosti Euratom in mednarodnimi standardi ter
predvideva morebitno sponzoriranje mednarodnih standardov v imenu Skupnosti
Euratom. 2. Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in ocena
učinka 2.1. Zainteresirane strani Komisija (GD ENER) je sprožila in podprla
več projektov in študij o specifičnih vprašanjih v zvezi z varstvom
pred sevanjem, katerih rezultati so bili objavljeni v nizu zakonodaje Evropske
komisije o varstvu pred sevanjem[6].
Različni projekti, študije in konference obravnavajo izzive v zvezi z
izvajanjem sedanje zakonodaje o varstvu pred sevanjem in problematična
področja, ki niso ustrezno zajeta v sedanjem sistemu varstva. Leta 2009 je Komisija
sprožila posvetovanje o „predlogu za nove zahteve o naravnih virih sevanja v
direktivi o temeljnih varnostnih standardih. Delovna
skupina skupine izvedencev iz člena 31, ki se ukvarja z naravnimi
viri, je predlagala celovit pristop k ureditvi industrij NORM, radona in
gradbenih materialov. Ta dokument je bil objavljen na spletni strani Komisije
in izpostavljen tudi na spletni strani EANNORM[7]. Posvetovanje je trajalo od
2. februarja 2009 do 20. aprila 2009. K reviziji temeljnih varnostnih standardov
Skupnosti Euratom je koristno prispevalo stalno sodelovanje z dvema
organizacijama, ki zastopata pomembne zainteresirane strani, in sicer z Vodji
pristojnih organov za radiološko varstvo v Evropi (HERCA) in Mednarodnim
združenjem za zaščito pred sevanjem (IRPA). Okvirni načrt revizije
direktive TVS je bil predložen organizaciji HERCA na srečanjih
decembra 2008 in 2009 ter junija 2010. Odziv organov za varstvo pred
sevanjem je bil pozitiven, organizacija HERCA pa ni izpostavila nobenega
problematičnega področja, ki bi zahteval spremenjen pristop. Revizija
je bila predložena na mednarodnem kongresu IRPA (Buenos Aires 2008) in na
evropskih kongresih, ki jih je organiziralo združenje IRPA (Brasov 2006 in Helsinki
2010), ter na letnih srečanjih evropskih podružnic IRPA. Evropska
podružnica IRPA je vzpostavila delovno skupino, da bi zbrala prispevke svojih
združenj o tekoči reviziji mednarodnih TVS in TVS Skupnosti Euratom. Prav
tako so se izvajali redni stiki z Evropskim jedrskim forumom (FORATOM), ki
zastopa zainteresirane strani iz jedrske industrije. Ključna interakcija z zainteresiranimi
stranmi poteka prek skupine izvedencev iz člena 31, tj. izvedencev, s
katerimi se je treba posvetovati v skladu s členom 31 Pogodbe Euratom.
Februarja 2010 je skupina izvedencev izdala mnenje o možni reviziji
evropske zakonodaje v obliki osnutka direktive. To besedilo je plod
intenzivnega dela delovnih skupin skupine izvedencev ter upošteva študije, ki
jih je izvedla Komisija, in druge vire informacij (konference, omrežja itd.). Osnutek, ki ga je predlagala Komisija, je
večinoma enak osnutku, na katerem je temeljilo mnenje skupine izvedencev
iz člena 31. Opravljenih je bilo le nekaj uredniških popravkov in
dodanih nekaj opredelitev. Izvedenci so prepustili Komisiji odločitev o
tem, ali mora opredelitev virov HASS ostati enaka kot v veljavni
Direktivi 2003/122/Euratom ali pa je treba opredelitev uskladiti s Kodeksom
ravnanja IAEA glede varnosti in zaščite radioaktivnih virov. Komisija se je
odločila za zadnjo možnost. Skupina izvedencev iz člena 31 prav
tako predlaga ohranitev besedila člena 54
Direktive 96/29/Euratom, ki omogoča državam članicam, da
izključijo enotne temeljne varnostne standarde in uvedejo strožje meje
doz, ki bi izražale morebitne nove znanstvene ugotovitve po sprejetju
direktive. To bi ogrozilo izvajanje Pogodbe Euratom, ki zahteva določitev
enotnih standardov. Predlagano besedilo direktive zato ne vključuje take
določbe. Sodišče Evropske unije je v svoji sodbi z dne 25. novembra 1992
v zadevi Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji (Zadeva C-376/90[8]) navedlo, da „je treba
Direktivo ob odsotnosti izrecne nasprotne določbe razlagati tako, da je
državam članicam omogočeno, da določijo strožje meje doz“. V
zvezi s tem je bila v predlaganem besedilu revidirane direktive o temeljnih
varnostnih standardih uvedena izrecna izjava o enotnosti standardov. 2.2. Ocena učinka Izvedena je bila celovita ocena učinka,
da bi se ocenile možnosti za dosego naslednjih ciljev: 1.
zagotavljanje varovanja zdravja delavcev, javnosti
in bolnikov v skladu z najnovejšimi znanstvenimi podatki in operativnimi
izkušnjami; 2.
poenostavitev obstoječe zakonodaje EU na
področju varstva pred sevanjem; 3.
zagotovitev skladnosti z mednarodnimi standardi in
priporočili; 4.
pokrivanje celotnega razpona primerov
izpostavljenosti, vključno z izpostavljenostjo naravnim virom sevanja
doma, in varstvo okolja. V skladu s temi cilji poročilo o oceni
učinka obravnava širok razpon možnosti, tako v zvezi z obsegom konsolidacije
z drugo zakonodajo kot v zvezi s področjem uporabe in vsebino
vključene zakonodaje: Možnost 1: Ohranitev nespremenjenega stanja
obstoječe zakonodaje. Možnost 2: Revizija temeljnih varnostnih
standardov in direktive o zdravstvu. Ta možnost predvideva spremembo teh dveh
direktiv, da bi bili usklajeni z najnovejšimi priporočili ICRP in
znanstvenim napredkom. Možnost 3: Revizija in konsolidacija
direktive o temeljnih varnostnih standardih in direktive o zdravstvu ter
povezovanje direktive o zunanjih delavcih, direktive o obveščanju
prebivalstva in direktive o visokoaktivnih zaprtih radioaktivnih virih.
Nezakonodajni ukrepi bodo namenjeni obravnavanju vprašanj naravnih virov
sevanja in varstva nečloveških vrst. Ta možnost vključuje revizijo
direktive o temeljnih varnostnih standardih z razširitvijo zahtev na
izpostavljenost sevanju v zdravstvu, obveščanje prebivalstva,
izpostavljenost zunanjih delavcev in visokoaktivne zaprte radioaktivne vire. V
skladu s to možnostjo politike bodo združeni Direktiva TVS 96/29 in
povezani zakonodajni akti (direktiva o zdravstvu 97/43/Euratom, direktiva
o zunanjih delavcih 90/641/Euratom, direktiva HASS 2003/122/Euratom,
direktiva o obveščanju prebivalstva 89/618/Euratom in
Priporočilo Komisije 90/143/Euratom), hkrati pa bodo zahteve
direktive TVS in direktive o zdravstvu posodobljene glede na najnovejša
znanstvena dognanja in regulativne izkušnje. Možnost 4: Revizija direktive o temeljnih
varnostnih standardih in razširitev področja uporabe, da bi
vključevalo izpostavljenost naravnim virom sevanja doma. V skladu s to
možnostjo bo celovit pristop k upravljanju izpostavljenosti naravnim virom
sevanja vključen v celoten niz zahtev direktive TVS Euratom. Zahteve bodo
izražale razliko med načrtovanimi in obstoječimi primeri izpostavljenosti,
kot je navedeno v Publikaciji ICRP št. 103. Ker poklicno izpostavljenost
naravnim virom sevanja (in javno izpostavljenost ostankom ali izpustom iz
industrij NORM) že vsebujejo možnosti od 1 do 3, bo izpostavljenost naravnim
virom sevanja, ki bo izrecno vključena, povezana z izpostavljenostjo
prebivalstva sevanju v domačem okolju. Možnost 5: Revizija direktive o temeljnih
varnostnih standardih in razširitev področja uporabe, da bi
vključevalo varstvo nečloveških vrst. Predmet in splošni namen Direktive
TVS 96/29/Euratom je varstvo zdravja prebivalcev in delavcev pred
nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja. Ta direktiva se uporablja za
varstvo človekovega okolja, vendar le kot pot od okoljskih virov do
izpostavljenosti človeka. Direktiva bo v skladu z novimi priporočili
ICRP dopolnjena, s posebnim poudarkom na izpostavljenosti živih organizmov v
okolju kot celoti. Države članice bi bile v skladu s ciljem te možnosti
zavezane uvedbi ustreznega varstva nečloveških vrst v svojo zakonodajo o
varstvu pred sevanjem. Možnost 6: Revizija in konsolidacija
direktive o temeljnih varnostnih standardih in direktive o zdravstvu ter
povezovanje direktive o zunanjih delavcih, direktive o obveščanju
prebivalstva in direktive o visokoaktivnih zaprtih radioaktivnih virih in
razširitev področja uporabe, da bi vključevalo javno izpostavljenost
naravnim virom sevanja in varstvo nečloveških vrst. Ta možnost
vključuje vse elemente možnosti 3 (revizija direktive o temeljnih
varnostnih standardih in povezovanje drugih štirih direktiv). Revizija
temeljnih varnostnih standardov vključuje vsa opredeljena vprašanja in
širi področje uporabe, da bi vključevalo celoten niz primerov
izpostavljenosti, vključno z izpostavljenostjo prebivalstva radonu in
gradbenemu materialu v bivalnem okolju, in vse kategorije izpostavljenosti
ljudi in nečloveških vrst. Učinkovitost predlaganih možnosti je
ocenjena glede na cilje, učinkovitost dodatnih zahtev v smislu njihovega
vpliva na zdravje in okolje, gospodarsko korist in upravne stroške ter skladnost
Direktive s celotno zakonodajo Euratom in EU. Spremembe temeljnih varnostnih
standardov in direktive o zdravstvu bodo imele znaten učinek na naslednja
področja: – Socialni in zdravstveni učinek:
Socialni učinek je povezan z zagotavljanjem ustreznega varstva delavcem v
industrijah NORM. Zdravstveni učinek bo najbolj očiten v zvezi z
izpostavljenostjo sevanju v zdravstvu, zlasti pri preprečevanju nepotrebno
pogostih radioloških preiskav ali radioloških preiskav z visoko dozo sevanja
(npr. CT-slikanju) bolnikov, ki povečujejo pojavnost raka v prihodnosti.
Posebnim skupinam izvedencev (na primer kardiologom) bosta koristila zmanjšanje
meje doze za očesno lečo, s čimer bodo lahko preprečili
nastanek očesne mrene zaradi sevanja. – Gospodarski učinek: Čeprav na tej
stopnji ni mogoče izvesti kvantitativne gospodarske ocene, je jasno, da bo
industrijam NORM koristila uskladitev zahtev med državami članicami. – Upravni stroški: Medtem ko je načelo
optimizacije varstva, ki zahteva, naj bodo doze „tako nizke, kolikor je to
razumno mogoče doseči“ (ALARA – „as low as reasonably achievable“),
ob upoštevanju socialnih in gospodarskih dejavnikov, ključno za
zagotovitev ustreznega ravnotežja med koristmi in stroški na področju
operativnega varstva pred sevanjem, novi pojem „stopnjevalnega pristopa“
razširja to načelo, da bi se povečala učinkovitost regulativnega
nadzora in zmanjšali upravni stroški za industrije. Dodatne spremembe, uvedene v treh drugih
direktivah, so naslednje: – uskladitev opredelitve visokoaktivnih zaprtih
radioaktivnih virov (HASS) z mednarodnimi standardi; – posebne zahteve za varstvo zunanjih delavcev
z jasno opredelitvijo odgovornosti njihovih delodajalcev in podjetij, ki
izvajajo dejavnosti, pri katerih so izpostavljeni tveganju; – zahteve za obveščanje prebivalstva pred
in med izrednim dogodkom v okviru celotnega revidiranega obsega upravljanja
izpostavljenosti v primeru izrednega dogodka. Združitev petih direktiv je velik dosežek v
smislu skladnosti zakonodaje Skupnosti Euratom. Prestrukturiranje, ki je
potrebno za sprejetje tega širšega področja uporabe direktive TVS, dodatno
povečuje jasnost besedila in zagotavlja boljše operativno izvajanje
zahtev. Širše področje uporabe nove direktive zahteva
nadaljnje bistvene spremembe. V zvezi z „obstoječimi primeri
izpostavljenosti“ so referenčni nivoji določeni za koncentracije
radona v bivalnem okolju in zunanjo izpostavljenost iz gradbenih materialov.
Države članice bodo morale oblikovati celovit in pregleden akcijski
načrt za radon, prilagojen nacionalnim potrebam in geološkim
značilnostim različnih regij. Usklajene zahteve glede gradbenega
materiala bodo omogočile nadaljnjo standardizacijo v okviru direktive o
gradbenih izdelkih (Direktiva Sveta 89/106/EGS). Potrošnikom in gradbenim
poklicem bo koristil nadzor in označevanje materialov, hkrati pa se bo
zmanjšalo upravno breme za industrijo na najmanjšo možno raven, in sicer z
ustrezno izbiro referenčnih nivojev in s seznamom vrst materialov, ki
vzbujajo zaskrbljenost. Ustrezne zahteve v direktivi TVS Euratom glede
varstva nečloveških vrst bodo omogočile državam članicam, da to
vključijo v nacionalne okoljske politike, in sicer v skladu s sedanjimi
pristopi k varovanju zdravja pred ionizirajočim sevanjem. Ocena okoljskega
učinka v okviru teh novih zahtev se nanaša predvsem na preprečevanje okoljske
škode v primeru nesreče. Pri normalnem obratovanju obrata pa je predvsem
dokaz, da ni vpliva na okolje. 3. Pravni elementi predloga Prenova petih direktiv prinaša eno obsežno
direktivo z več kot 100 členi in številnimi prilogami. Glede na obseg
in zapletenost sprememb se ne izvaja uradni postopek prenove. Poudarjanje
vsakega elementa predloga ni mogoče. Naslednji razdelki povzemajo glavne
značilnosti vsakega poglavja. 3.1. Poglavje I: Predmet in področje
uporabe To poglavje opredeljuje področje uporabe
nove direktive (splošni namen Direktive za različne kategorije in primere
izpostavljenosti ter posebni nameni glede na vključitev zahtev za
visokoaktivne zaprte radioaktivne vire in obveščanje prebivalstva ter
izključitev nenadzorovane izpostavljenosti). Področje uporabe je bilo
razširjeno, da bi vključevalo izpostavljenost vesoljske posadke
kozmičnemu sevanju, domačo izpostavljenost radonu v notranjem zraku,
zunanjo izpostavljenost gama sevanju iz gradbenih materialov in varstvo okolja,
ki presega vidik okoljskih poti, prek katerih je človek izpostavljen. 3.2. Poglavje II: Opredelitve pojmov To poglavje vsebuje vse opredelitve pojmov iz
prejšnjih direktiv z nekaterimi prilagoditvami, namenjenimi odpravi
neskladnosti in uskladitvi z novo terminologijo, uvedeno v Publikaciji ICRP
št. 103 in osnutku mednarodnih temeljnih varnostnih standardov. 3.3. Poglavje III: Sistem varstva pred
sevanjem Ta naslov vsebuje splošna načela varstva
pred sevanjem: upravičenost, optimizacijo in meje doz. Razlaga pomembnejšo
vlogo doznih ograd in referenčnih nivojev v postopku optimizacije, pri
čemer so v Prilogi I navedeni razponi referenčnih nivojev, ki
jih je predlagala komisija ICRP za obstoječe primere izpostavljenosti in
izpostavljenost v primeru izrednih dogodkov. Meje doz niso spremenjene, razen
enotne opredelitve letne meje doze za poklicno izpostavljenost (brez
upoštevanja povprečja 5-letnega obdobja) in nižje meje doze za očesno
lečo, v skladu s priporočilom ICRP. Nova direktiva ne vključuje
več tehničnih meritev za opredelitev efektivne doze in drugih
dejavnikov za oceno doz, vendar se v ta namen sklicuje na Publikacijo ICRP
št. 103. Poleg tega Direktiva ne vključuje dolgih seznamov doznih
koeficientov, specifičnih za posamezne radionuklide (doze na enoto vnosa z
zaužitjem ali vdihavanjem), ampak se sklicuje na prihodnjo konsolidirano
publikacijo ICRP, ki jo je mogoče brezplačno sneti z interneta. 3.4. Poglavje IV: Zahteve za izobraževanje,
usposabljanje in obveščanje na področju varstva pred sevanjem To poglavje združuje različne zahteve, ki
veljajo za izobraževanje in usposabljanje v različnih direktivah, in
vključuje določbe glede priznavanja „strokovnjaka za varstvo pred
sevanjem“ in „izvedenca medicinske fizike“. 3.5. Poglavje V: Upravičenost in
regulativni nadzor dejavnosti Uporaba načela upravičenosti je še
vedno v nacionalni pristojnosti. Posebna pozornost je namenjena
upravičenosti dejavnosti, ki vključujejo namerno izpostavljenost
ljudi nemedicinskemu slikanju (npr. varnostni pregledi na letališčih). Sistem regulativnega nadzora je zdaj razdeljen
na tri stopnje (obveščanje, registracija, izdaja dovoljenja), ki
nadomešča prejšnji dvostopenjski sistem poročanja in „predhodnega
dovoljenja“. Pripravljen je bil natančnejši seznam vrst dejavnosti, ki
zahtevajo bodisi registracijo bodisi izdajo dovoljenja. Kot del koncepta
„stopnjevalnega pristopa“ k regulativnemu nadzoru je navedena izrecna
določba glede posebnega izvzetja dejavnosti (iz obveznosti obveščanja
in uporabe dovoljenja) na nacionalni ravni. Privzete vrednosti za izvzetje na
podlagi koncentracij aktivnosti so zdaj v skladu z Varnostnimi navodili IAEA
RS-G-1.7. Iste privzete vrednosti se uporabljajo za oprostitev od regulativnega
nadzora (nivoji za odpravo nadzora), vendar dopuščajo posebne vrednosti v
evropskih smernicah. Države članice bodo lahko v veljavni nacionalni
zakonodaji ohranile privzete nivoje za odpravo nadzora in obstoječe
vrednosti za izvzetje za zmerne količine materiala. Podrobnosti meril za
izvzetje ter nivoji za izvzetje in odpravo nadzora so navedeni v
Prilogi VI. To poglavje vključuje tudi
natančnejše zahteve glede informacij, ki jih je treba priložiti zahtevku
za izdajo dovoljenja (izdaja dovoljenj za atmosferske in tekočinske
radioaktivne izpuste je zajeta v Poglavju VIII). 3.6. Poglavje VI: Varstvo delavcev,
praktikantov in študentov Ta naslov vključuje rahlo spremenjene
določbe o poklicni izpostavljenosti iz Direktive 96/29/Euratom. Prav
tako vsebuje posebne zahteve iz direktive o zunanjih delavcih ter uvaja jasno
razdelitev odgovornosti med delodajalcem in podjetjem, ki izvajata zadevne
dejavnosti. Podatkovni sistem za individualni nadzor obsevanosti izpostavljenih
delavcev in minimalni niz podatkov, ki morajo biti predloženi zunanjim
delavcem, sta bila posodobljena v skladu s priporočili HERCA. To poglavje ne razlikuje med upravljanjem
poklicne izpostavljenosti v industrijah NORM in drugimi dejavnostmi, vendar se
bo upravljanje poklicne izpostavljenosti izboljšalo s stopnjevalnim pristopom k
regulativnemu nadzoru, ki temelji na prevladujoči izpostavljenosti in
možnosti njenega prihodnjega povečanja. To poglavje zdaj zajema poklicno
izpostavljenost v vseh primerih izpostavljenosti, kar zagotavlja boljše varstvo
reševalnega osebja ter delavcev, izpostavljenih visokim ravnem radona na
delovnem mestu. 3.7. Poglavje VII: Varstvo bolnikov in
drugih posameznikov, ki so izpostavljeni sevanju v zdravstvu To poglavje vključuje pomembne zahteve iz
direktive o zdravstvu in jih poostruje, zlasti glede: – uporabe načela upravičenosti; – obveščanja bolnikov o tveganjih in
koristih za zdravje; – obveščanja o dozah; – diagnostičnih referenčnih nivojev; – udeležbe izvedencev medinske fizike; – preprečevanja nezgodne in nenamerne
izpostavljenosti v zdravstvu. 3.8.
Poglavje VIII: Varstvo posameznikov iz prebivalstva To poglavje vključuje zahteve glede javne
izpostavljenosti iz Direktive 96/29/Euratom z večjim poudarkom na
izdaji dovoljenj za radioaktivne izpuste (vključno s sklicevanjem na
Priporočilo Komisije 2004/2/Euratom). Razdelek o izpostavljenosti v primeru izrednih
dogodkov vključuje zahteve iz direktive o obveščanju prebivalstva. Razdelek o obstoječih primerih
izpostavljenosti obravnava izpostavljenost radonu v bivalnem okolju, pri
čemer velja nekoliko nižji maksimalni referenčni nivo za
obstoječa bivalna območja od nivoja v Priporočilu
Komisije 90/143/Euratom, kot priporočata ICRP in SZO. Prav tako
vključuje zahteve za razvrščanje gradbenega materiala na podlagi
indeksa radioaktivnosti in enotnega referenčnega nivoja za letno dozo, ki nastane
zaradi bivanja v stavbi, zgrajeni s takimi materiali. 3.9. Poglavje IX: Varstvo okolja To poglavje je v skladu s širšim
področjem uporabe Direktive v skladu z mednarodnimi temeljnimi varnostnimi
standardi namenjeno zagotovitvi sredstva za prikaz skladnosti z okoljskimi
merili. Komisija ICRP je že objavila metodologijo za oceno doze za žive
organizme, objaviti pa mora še publikacijo o uporabi meril. Do objave teh
nadaljnjih smernic so nacionalni organi odgovorni za oceno doz za reprezentativne
živali in rastline v smislu varstva ekosistema. Prav tako je treba sprejeti ustrezne
tehnične ukrepe za preprečevanje posledic nenamernega izpusta za
okolje in spremljanje obstoječih ravni radioaktivnosti v okolju, tako z
vidika varstva okolja in zdravja ljudi. 3.10. Poglavje X: Zahteve v zvezi z
regulativnim nadzorom To poglavje vključuje vse obveznosti
regulativnih organov v vseh primerih izpostavljenosti. Naslednji razdelki
zagotavljajo jasno strukturo: – institucionalna infrastruktura; – nadzor zaprtih radioaktivnih virov (s
prilogami II, XII, XIII, XIV in XV, ki vključujejo različne
vidike direktive o visokoaktivnih zaprtih radioaktivnih virih); – viri neznanega izvora (z novimi zahtevami
glede onesnaženja kovin); – izpostavljenost v primeru izrednega dogodka
(vzpostavitev sistema obvladovanja izrednih dogodkov in mednarodnega
sodelovanja, medtem ko so zahteve za varstvo delavcev in posameznikov iz
prebivalstva pri izpostavljenosti v primeru izrednega dogodka obravnavane v
poglavjih V in VIII); – obstoječi primeri izpostavljenosti
(splošne določbe za upravljanje okuženih območij, akcijski načrt
za radon); – sistem izvrševanja (inšpekcijski program in
odziv na pomanjkljivosti). Prvi razdelek o „institucionalni
infrastrukturi“ zahteva jasno opredelitev obveznosti različnih organov.
Komisija mora prejemati redno posodobljene informacije in jih objaviti v
Uradnem listu. Tudi ta razdelek opredeljuje obveznosti „strokovnjaka za varstvo
pred sevanjem“ in „uradnika za varstvo pred sevanjem“ (v sedanjih temeljnih
varnostnih standardih sta bila ta dva pojma združena v funkcijo „strokovnega
izvedenca“) in „izvedenca medicinske fizike“. 3.11. Poglavje XI: Končne določbe
Za prenos nove direktive v nacionalno
zakonodajo naj ne bi bilo potrebnega velikega truda, zato se šteje 2-letni rok
za prenos za ustrezen. Posebni novi elementi, kot je varstvo okolja, se lahko
prenesejo pozneje. V skladu s Pogodbo Euratom je treba temeljne
standarde v državah članicah uporabljati enotno, vendar brez poseganja v
zahteve, katerih prožnost je razvidna iz besedila. Vseeno meje doz, privzete
vrednosti za izvzetje, referenčni nivo za gradbene materiale itd. izrecno
zahtevajo enoten prenos in uporabo. 4. Proračunske posledice Predlog ne vpliva na proračun EU. 2011/0254 (NLE) Predlog DIREKTIVA SVETA o določitvi temeljnih varnostnih
standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja SVET EVROPSKE UNIJE JE – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske
skupnosti za atomsko energijo ter zlasti členov 31 in 32 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije, oblikovanega
po pridobitvi mnenja skupine oseb, ki jih imenuje Znanstveno-tehnični
odbor izmed znanstvenih izvedencev iz držav članic, in po posvetovanju z
Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, ob upoštevanju mnenja Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora, ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta, ob upoštevanju naslednjega: (1)
člen 2(b) Pogodbe predvideva
določitev enotnih varnostnih standardov za varovanje zdravja delavcev in
prebivalstva, člen 30 Pogodbe pa določa „temeljne standarde“ za
varovanje zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki izvirajo iz
ionizirajočih sevanj. (2)
Skupnost je zato, da bi opravila svojo nalogo,
prvič določila temeljne standarde že leta 1959 v skladu s
členom 218 Pogodbe z direktivami z dne 2. februarja 1959,
ki določajo temeljne standarde za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva
pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja[9]. Direktive so bile večkrat
revidirane, nedavno leta 1996 z Direktivo Sveta 96/29/Euratom z dne
13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za
varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi
ionizirajočega sevanja[10],
ki je razveljavila prejšnje direktive. (3)
Direktiva 96/29/Euratom določa temeljne
varnostne standarde. Ta direktiva se uporablja za običajne in nujne
primere ter je bila dopolnjena z bolj specifično zakonodajo. (4)
Direktiva Sveta 97/43/Euratom z dne
30. junija 1997 o varstvu zdravja posameznikov pred nevarnostjo
ionizirajočega sevanja zaradi izpostavljenosti sevanju v zdravstvu in o
razveljavitvi Direktive 84/466/Euratom [11],
Direktiva Sveta 89/618/Euratom z dne 27. novembra 1989 o
obveščanju prebivalstva o ukrepih zdravstvenega varstva, ki jih je treba
sprejeti, in o pravilih ravnanja v primeru radiološkega izrednega dogodka[12], Direktiva
Sveta 90/641/Euratom z dne 4. decembra 1990 o operativni
zaščiti zunanjih delavcev, ki so med svojimi aktivnostmi na kontroliranih
območjih izpostavljeni nevarnosti ionizirajočega sevanja,[13] in Direktiva
Sveta 2003/122/Euratom z dne 22. decembra 2003 o nadzoru
visokoaktivnih zaprtih radioaktivnih virov in virov neznanega izvora[14] zajemajo različne vidike,
ki dopolnjujejo vidike iz Direktive 96/29/Euratom. (5)
Sčasoma so se opredelitve, ki se uporabljajo v
obstoječi zakonodaji, razvile in prilagodile specifičnemu
področju uporabe, vendar veliko določenih zahtev ustreza prvotnemu
kontekstu v času sprejetja te zakonodaje in jih ni mogoče razširiti
za uporabo v Direktivi 96/29/Euratom. (6)
Skupina izvedencev, ki jih je imenoval
Znanstveno-tehnični odbor, je ugotovila, da morajo temeljni varnostni
standardi, določeni v skladu s členoma 30 in 31 Pogodbe Euratom,
upoštevati nova priporočila Mednarodne komisije za radiološko varstvo
(ICRP), zlasti priporočila v Publikaciji št. 103 (2007)[15], ter da jih je treba
revidirati v skladu z novimi znanstvenimi dokazi in operativnimi izkušnjami. (7)
Ta direktiva mora upoštevati pristop, ki temelji na
posameznem primeru in je bil uveden s Publikacijo ICRP št. 103, in
razlikovati med obstoječimi in načrtovanimi primeri izpostavljenosti
ter izpostavljenostjo v primeru izrednega dogodka. Ob upoštevanju tega novega
okvira mora Direktiva zajemati vse primere in kategorije izpostavljenosti, in
sicer poklicno izpostavljenost, izpostavljenost prebivalstva in izpostavljenost
v zdravstvu. (8)
Prav tako mora ta direktiva upoštevati novo
metodologijo za izračun doz, ki jo je uvedla ICRP na podlagi najnovejših
odkritij glede tveganj zaradi sevanja. (9)
Sedanje letne meje doz za poklicno in javno
izpostavljenost se ohranijo. Vendar ni več treba upoštevati povprečje
petletnega obdobja, razen v posebnih razmerah, določenih v nacionalni
zakonodaji. (10)
Nova znanstvena dognanja o učinkih na tkivo
pozivajo k ustrezni uporabi načela optimizacije doz za organe, da bi bile
doze tako nizke, kolikor je to razumno mogoče doseči. Direktiva mora
upoštevati tudi nove smernice ICRP o meji doze za očesno lečo pri
poklicni izpostavljenosti. (11)
V industrijah, v katerih se predeluje naravno
prisoten radioaktivni material, pridobljen iz zemeljske skorje, so delavci in,
če se material sprošča v okolje, prebivalci izpostavljeni povišani
ravni sevanja. (12)
Varstvo pred naravnimi viri sevanja mora biti v
celoti vključeno v splošne zahteve, namesto da je obravnavano v posebnem
naslovu. Zlasti industrije, v katerih se predelujejo materiali, ki vsebujejo
naravno prisotne radionuklide, je treba upravljati v istem regulativnem okviru
kot druge dejavnosti. (13)
Nove zahteve glede radioaktivnosti gradbenega
materiala morajo omogočati njegov prost pretok. (14)
Nedavne epidemiološke ugotovitve študij o bivalnem
okolju kažejo, da izpostavljenost radonu v bivalnem okolju na ravni 100 Bq m-3
povzroča tveganje za nastanek pljučnega raka. Nov koncept primerov
izpostavljenosti omogoča vključitev določb Priporočila
Komisije 90/143/Euratom o varstvu prebivalstva pred izpostavljenostjo radonu
v zaprtih prostorih[16]
v zavezujoče zahteve temeljnih varnostnih standardov in zadostno prožnost
za izvajanje. (15)
Izpostavljenost letalske posadke kozmičnemu
sevanju je treba obravnavati kot načrtovan primer izpostavljenosti.
Upravljanje vesoljskega plovila je treba vključiti v področje uporabe
te direktive in ga obravnavati kot posebej odobreno izpostavljenost. (16)
Varstvo zdravja prebivalstva omogoča
prisotnost radioaktivnih snovi v okolju. Poleg neposrednih okoljskih poti
izpostavljenosti je treba nameniti pozornost varstvu okolja kot celote,
vključno z izpostavljenostjo živih organizmov, in sicer v celovitem in
usklajenem splošnem okviru. Ker je človeštvo del tega okolja, ta politika
prispeva k dolgoročnemu varstvu zdravja. (17)
Pomemben tehnološki in znanstveni razvoj na
področju medicine je bistveno povečal izpostavljenost bolnikov
sevanju. V zvezi s tem mora Direktiva poudariti potrebo po upravičevanju
izpostavljenosti v zdravstvu, vključno z izpostavljenostjo asimptomatskih
posameznikov, in poostriti zahteve v zvezi z zagotavljanjem informacij
bolnikom, evidentiranjem in poročanjem o dozah pri medicinskih posegih,
uporabo diagnostičnih referenčnih nivojev in razpoložljivostjo naprav
za prikaz doz. (18)
Nezgodna in nenamerna izpostavljenost v zdravstvu še
vedno vzbuja zaskrbljenost. Preprečevanje in spremljanje take
izpostavljenosti, če se pojavi, je treba celovito obravnavati. V zvezi s
tem je treba poudariti vlogo programov zagotavljanja kakovosti, vključno z
analizo tveganja v radioterapiji, da bi se preprečili taki pojavi, v teh
primerih pa je potrebno evidentiranje, poročanje, analiza in korektivni
ukrepi. (19)
Tako imenovana „medicinsko-pravna“ izpostavljenost
iz Direktive 97/43/Euratom je zdaj jasno opredeljena kot namerna
izpostavljenost posameznikov za nezdravstvene namene ali „izpostavljenost
nemedicinskemu slikanju“. Take dejavnosti je treba ustrezno regulativno
nadzorovati in upravičiti podobno kot izpostavljenost v zdravstvu. Vseeno
je potreben drugačen pristop za postopke, ki jih zdravstveno osebje izvaja
z medicinsko opremo, in postopke, ki jih izvaja nezdravstveno osebje z
nemedicinsko opremo. Na splošno je treba uporabljati letne meje doz in ustrezne
ograde za javno izpostavljenost. (20)
Države članice morajo za določene
dejavnosti, ki vključujejo nevarnosti zaradi ionizirajočega sevanja,
vzpostaviti sistem regulativnega nadzora ali pa jih prepovedati. Države
članice morajo uporabljati stopnjevalni pristop k regulativnemu nadzoru,
ki mora biti sorazmeren z ravnjo in verjetnostjo izpostavljenosti, ki izhaja iz
teh dejavnosti, in z vplivom, ki ga lahko ima regulativni nadzor na
zmanjševanje take izpostavljenosti ali izboljševanje varnosti objektov. (21)
Koristno je imeti enake vrednosti koncentracije
aktivnosti tako za izvzetje dejavnosti iz regulativnega nadzora kot za odpravo
nadzora za materiale iz reguliranih dejavnosti. Po izčrpnem pregledu je
bilo ugotovljeno, da je mogoče vrednosti, priporočene v dokumentu
IAEA RS-G-1.7[17],
uporabiti tako kot privzete vrednosti za izvzetje, ki nadomeščajo
vrednosti koncentracije aktivnosti, določene v Prilogi I k
Direktivi 96/29/Euratom, ter kot splošne nivoje za odpravo nadzora, ki
nadomeščajo vrednosti, ki jih priporoča Komisija v publikaciji
Varstvo pred sevanjem št. 122[18]. (22)
Države članice lahko odobrijo posebno izvzetje
nekaterih dejavnosti, ki vključujejo dejavnosti nad vrednostmi za
izvzetje, iz uporabe dovoljenja. (23)
Posebni nivoji za odpravo nadzora, ki presegajo
privzete vrednosti za izvzetje in odpravo nadzora, ter ustrezna navodila
Skupnosti[19],
so še vedno pomembna orodja za upravljanje velikih količin materiala, ki
nastanejo pri demontaži licenciranih objektov. (24)
Države članice morajo zunanjim delavcem
zagotoviti enako varstvo kot delavcem, izpostavljenim sevanju v podjetjih, ki
izvajajo dejavnosti z viri sevanja. Posebne ureditve za zunanje delavce v
Direktivi 90/641/Euratom je treba razširiti, da bi vključevale tudi
delo na nadzorovanih območjih. (25)
V zvezi z upravljanjem izpostavljenosti v primeru
izrednega dogodka je treba sedanji pristop, ki temelji na intervencijskih
nivojih, nadomestiti s celovitejšim sistemom, ki zajema analizo nevarnosti, splošni sistem ravnanja v izrednih
dogodkih, načrte ukrepov za primer nesreče, če so ugotovljene
nevarnosti, in vnaprej oblikovane strategije za ravnanje v vsakem predpostavljenem
dogodku. (26)
Uvedba referenčnih nivojev pri
izpostavljenosti v primeru izrednega dogodka in obstoječih primerih
izpostavljenosti zagotavlja varstvo posameznikov in uporabo drugih družbenih
meril na enak način kot meje doz in doznih ograd za načrtovane primere
izpostavljenosti. (27)
Za učinkovito ravnanje v primeru jedrskega
izrednega dogodka s čezmejnimi posledicami je potrebno okrepljeno
sodelovanje med državami članicami pri načrtovanju in ukrepanju v
primeru izrednih razmer. (28)
Mednarodna agencija za atomsko energijo skupaj s
Svetovno zdravstveno organizacijo, Organizacijo za prehrano in kmetijstvo,
Mednarodno organizacijo dela, Agencijo za jedrsko energijo Organizacije za
gospodarsko sodelovanje in razvoj ter Vseameriško zdravstveno organizacijo
izvaja revizijo mednarodnih temeljnih varnostnih standardov v skladu z novo
Publikacijo ICRP št. 103. (29)
Pojasniti je treba vlogo in obveznosti nacionalnih
služb in strokovnjakov, ki zagotavljajo upravljanje tehničnih in
praktičnih vidikov varstva pred sevanjem z visoko stopnjo usposobljenosti. (30)
Uvesti je treba natančnejše zahteve za izdajo
dovoljenj za izpuste in spremljanje izpustov. Priporočilo Komisije 2004/2/Euratom z dne 18. decembra 2003 o standardiziranih
podatkih o atmosferskih in tekočinskih radioaktivnih izpustih v okolje iz
reaktorjev jedrskih elektrarn in obratov za predelavo med normalnim
obratovanjem[20] je uvedlo standardizirane podatke za poročanje
podatkov o izpustih iz reaktorjev jedrskih elektrarn in obratov za predelavo. (31)
Najnovejše Direktive 2003/122/Euratom o nadzoru
visokoaktivnih zaprtih radioaktivnih virov in virov neznanega izvora ni treba
bistveno spremeniti, vendar je treba razširiti nekatere zahteve, tako da bi
vključevale vse zaprte radioaktivne vire. Vseeno obstajajo nerešene težave
v zvezi z viri neznanega izvora, prav tako pa je bilo več primerov uvoza
onesnaženih kovin iz tretjih držav. V skladu s tem je treba uvesti zahtevo za
obveščanje o incidentih z viri neznanega izvora ali onesnaženjem kovin.
Prav tako je treba na področju mednarodne varnosti uskladiti ravni, nad
katerimi se vir šteje za visokoaktivni zaprti vir, z ravnmi, ki jih je
določila IAEA. (32)
V skupni politični izjavi o
obrazložitvenih dokumentih z dne 28. septembra 2011 so se države članice
in Komisija zavezale, da bodo obvestilu o ukrepih za prenos v upravičenih
primerih priložile en ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje
med sestavnimi deli direktive in pripadajočimi deli nacionalnih
instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je predložitev takšnih
dokumentov v primeru te direktive upravičeno. (33)
Direktive 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom,
97/43/Euratom in 2003/122/Euratom je zato treba razveljaviti – SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO: POGLAVJE I PREDMET IN PODROČJE UPORABE Člen 1 Predmet 1.
Ta direktiva določa temeljne varnostne
standarde za varstvo zdravja delavcev, prebivalstva, bolnikov in drugih
posameznikov, ki so izpostavljeni sevanju v zdravstvu, pred nevarnostmi
ionizirajočega sevanja, z namenom, da bi jih države članice
uporabljale enotno. 2.
Ta direktiva se uporablja za varstvo okolja kot pot
od virov sevanja do izpostavljenosti človeka in je, kjer je ustrezno,
dopolnjena s posebnim poudarkom na izpostavljenosti živih organizmov v okolju
kot celoti. 3.
Ta direktiva določa zahteve za nadzor varnosti
in zaščite radioaktivnih virov ter vsebuje določbe o ustreznem
obveščanju pri izpostavljenosti v primeru izrednega dogodka. 4.
Ta direktiva določa zahteve za
preprečevanje izpostavljenosti delavcev in posameznikov iz prebivalstva
ionizirajočemu sevanju, ki je posledica virov neznanega izvora in
neustreznega nadzora visokoaktivnih zaprtih radioaktivnih virov, ter za
usklajevanje nadzora, ki velja v državah članicah, z opredelitvijo
posebnih zahtev, ki zagotavljajo, da je pod nadzorom vsak tak vir. 5.
Ta direktiva na ravni Skupnosti določa skupne
cilje glede ukrepov in postopkov za obveščanje prebivalstva z namenom
izboljšanja neposredne zdravstvene zaščite v primeru izrednega dogodka. Člen 2 Področje uporabe 1.
Ta direktiva se uporablja za vse primere
načrtovane in obstoječe izpostavljenosti ter izpostavljenosti v
primeru izrednega dogodka, pri katerih obstaja tveganje izpostavljenosti
ionizirajočemu sevanju, ki ga s stališča varstva pred sevanjem ne
smemo zanemariti na področju varstva zdravja delavcev, prebivalstva,
bolnikov in drugih posameznikov, ki so izpostavljeni sevanju v zdravstvu, ali
na področju varstva okolja. 2.
Ta direktiva se uporablja za vse dejavnosti, ki
vključujejo vire sevanja, in sicer: (a)
pridobivanje, predelava, rokovanje, uporaba,
skladiščenje, hramba, prevoz, odprema, uvoz v Skupnost in izvoz iz nje ter
odlaganje radioaktivnega materiala; (b)
delovanje električne opreme, ki oddaja
ionizirajoče sevanje, in delovanje vsakršne električne opreme, ki
deluje pri razliki potencialov, večji od 5 kV; (c)
dejavnosti, ki vključujejo prisotnost naravnih
virov sevanja, ki vodijo k pomembnemu povečanju izpostavljenosti delavcev
ali prebivalstva, zlasti: i) upravljanje zračnih in
vesoljskih plovil; ii) izpostavljenost radonu na
delovnem mestu; iii) aktivnosti v industrijah, v
katerih se predelujejo materiali, ki vsebujejo naravno prisotne radionuklide,
ali dejavnosti, povezane s tako predelavo. (d)
kakršna koli druga dejavnost, ki jo določi
država članica. 3.
Ta direktiva se uporablja za upravljanje
obstoječih primerov izpostavljenosti, zlasti izpostavljenosti prebivalstva
radonu v bivalnem okolju, zunanje izpostavljenosti sevanju iz gradbenih
materialov in primerov trajne izpostavljenosti, ki izvira iz dolgotrajnih
posledic izrednih dogodkov ali pretekle aktivnosti. 4.
Ta direktiva se uporablja za upravljanje
izpostavljenosti v primerih izrednih dogodkov, če se šteje, da ti
upravičujejo intervencijo za zagotovitev varstva zdravja prebivalstva ali
delavcev ali varstva okolja; potencialna izpostavljenost ter pripravljenost na
izredne razmere in načrtovanje so del načrtovanih primerov
izpostavljenosti. Člen 3 Izključitev iz področja uporabe Ta direktiva se ne uporablja za radionuklide,
ki so naravno prisotni v človekovem telesu, kozmično sevanje na
površini zemlje in nadzemno izpostavljenost radionuklidom, ki so v nedotaknjeni
zemeljski skorji. POGLAVJE II OPREDELITVE POJMOV Člen 4 V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve: (1)
Izpostavljenost v zdravstvu pomeni izpostavljenost
bolnikov ali asimptomatskih posameznikov kot del njihove zdravstvene ali
zobozdravstvene diagnoze ali zdravljenja, ki je namenjeno izboljšanju njihovega
zdravja ali dobrega počutja, ter izpostavljenost negovalcev in tolažilcev
ter prostovoljcev v biomedicinskih raziskavah; (2)
Ionizirajoče sevanje pomeni prenos energije v
obliki delcev ali elektromagnetnih valov z valovno dolžino 100 nanometrov ali
manj (frekvenca 3 x 1015 Hz ali več), ki lahko posredno ali
neposredno proizvaja ione; (3)
Izredni dogodek pomeni nerutinske razmere ali
dogodek, ki zahteva takojšnje ukrepanje, ki je namenjeno predvsem ublažitvi
tveganj ali škodljivih posledic za zdravje in varnost ljudi, kakovost
življenja, lastnino ali okolje. To vključuje jedrske in radiološke
nevarnosti; (4)
Izpostavljenost v primeru izrednega dogodka pomeni
primer izpostavljenosti zaradi nepričakovanega dogodka, ki zahteva hitro
odločanje za obvladovanje primera; ta dogodek lahko povzroči
nesreča (predvidena kot potencialna izpostavljenost ali ne) ali zlonamerno
dejanje; (5)
Izpostavljenost pomeni dejanje izpostavljanja ali
položaj izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju, ki se sprošča zunaj
telesa (zunanja izpostavljenost) ali znotraj telesa (notranja izpostavljenost); (6)
Primer izpostavljenosti pomeni primer, ki
povzroča izpostavljenost, vključno z viri sevanja in aktivnostmi ali
ukrepi, ki lahko povzročijo izpostavljenost zaradi teh virov sevanja; (7)
Posamezniki iz prebivalstva pomenijo posameznike,
ki so predmet javne izpostavljenosti; (8)
Vir sevanja pomeni entiteto, ki lahko povzroči
izpostavljenost sevanju, npr. z oddajanjem ionizirajočega sevanja ali
radioaktivnega materiala, in jo je mogoče za namen zaščite in
varnosti obravnavati kot eno entiteto; (9)
Radioaktivni vir pomeni vir sevanja, ki vsebuje
radioaktivni material za namen uporabe njegove radioaktivnosti; (10)
Radioaktivni material pomeni material, ki vsebuje
radioaktivne snovi; (11)
Vir neznanega izvora pomeni zaprti vir, ki ni niti
izvzet iz regulativnega nadzora niti ni pod regulativnim nadzorom, npr. zato,
ker ni nikoli bil pod regulativnim nadzorom, ali zato, ker je bil opuščen,
izgubljen, založen, ukraden ali drugače prenesen brez ustreznega
dovoljenja; (12)
Gradbeni material pomeni gradbeni proizvod, ki je
izdelan za trajno vgraditev v gradbeni objekt; (13)
Odlaganje pomeni namestitev radioaktivnih odpadkov
ali izrabljenega goriva v odobreni objekt brez namena njihove odstranitve; (14)
Obstoječi primer izpostavljenosti pomeni
primer izpostavljenosti, ki že obstaja, ko je treba sprejeti odločitev o
njegovem nadzoru, in ki ne zahteva ali ne zahteva več izvajanja nujnih ukrepov; (15)
Naravni viri sevanja pomenijo vire
ionizirajočega sevanja naravnega zemeljskega ali kozmičnega izvora; (16)
Načrtovan primer izpostavljenosti pomeni
primer izpostavljenosti zaradi načrtovane uporabe ali uvedbe vira sevanja
ali zaradi aktivnosti, ki spreminjajo poti izpostavljenosti, z namenom
povzročitve izpostavljenosti ali potencialne izpostavljenosti ljudi ali
okolja. Načrtovani primeri izpostavljenosti lahko vključujejo tako
običajno kot potencialno izpostavljenost; (17)
Potencialna izpostavljenost pomeni izpostavljenost,
za katero ne moremo z gotovostjo trditi, da bo do nje prišlo, obstaja pa
verjetnost, da bo nastopila zaradi dogodka ali niza dogodkov, vključno z
okvarami opreme in operativnimi napakami. (18)
Varstvo pred sevanjem pomeni varstvo ljudi pred škodljivimi
učinki izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju ter sredstva za
zagotavljanje takega varstva; (19)
Dejavnost pomeni katero koli aktivnost, ki
vključuje uporabo ali uvedbo virov sevanja ali ki spreminja poti
izpostavljenosti ter se obravnava kot načrtovan primer izpostavljenosti; (20)
Radon pomeni izotop Rn-222 in njegove potomce, kot
je ustrezno (izpostavljenost radonu pomeni izpostavljenost potomcem radona); (21)
Shranjevanje pomeni hranjenje radioaktivnih virov
ali odpadkov v objektu, ki je primeren za njihovo skladiščenje, z namenom
njihove odstranitve; (22)
Optimizacija pomeni v prihodnost usmerjen
iterativni proces določanja ustreznih zaščitnih ukrepov, ob
upoštevanju prevladujočih okoliščin, razpoložljivih možnosti in vrste
primera izpostavljenosti, z namenom ohranjanja razsežnosti in verjetnosti
izpostavljenosti ter števila izpostavljenih ljudi na tako nizki ravni, kolikor
je to razumno mogoče doseči; (23)
Javna izpostavljenost pomeni izpostavljenost
posameznikov, razen poklicne izpostavljenosti in izpostavljenosti v zdravstvu; (24)
Poklicna izpostavljenost pomeni izpostavljenost
delavcev v času njihovega dela; (25)
Škoda za zdravje pomeni oceno tveganja za
zmanjšanje dolžine in kakovosti življenja, ki se pokaže pri prebivalstvu po
izpostavljenosti. To vključuje škodo zaradi učinkov na tkivo, raka in
resnih poškodb genov; (26)
Efektivna doza (E) pomeni vsoto uteženih
ekvivalentnih doz na vsa tkiva in organe telesa, prejetih zaradi notranjega in
zunanjega obsevanja. Določena je z izrazom: pri čemer je: DT,R povprečje absorbirane doze za
tkivo ali organ T, zaradi sevanja R, wR utežni faktor sevanja in wT tkivni utežni faktor za tkivo ali
organ T. Ustrezne vrednosti wT in wR
so navedene v Publikaciji št. 103 Mednarodne komisije za radiološko
varstvo. Enota za efektivno dozo je sivert; (27)
Meja doze pomeni vrednost efektivne ali
ekvivalentne doze v določenem obdobju za posameznika, ki se ne sme
preseči. Meja doze se uporablja za vsoto izpostavljenosti, ki izhajajo iz
vseh odobrenih dejavnosti; (28)
Dozna ograda pomeni omejitev, določeno kot
predvidena zgornja meja posamezne doze, ki se uporablja za določitev
razpona možnosti, upoštevanih v procesu optimizacije za zadevni vir sevanja v
načrtovanem primeru izpostavljenosti; (29)
Ekvivalentna doza (HT) pomeni
absorbirano dozo na tkivo ali organ T, uteženo za vrsto in kakovost sevanja R.
Dana je z: pri čemer je: – DT,R povprečje absorbirane doze za
tkivo ali organ T, zaradi sevanja R, – wR utežni faktor sevanja. Kadar je sevalno polje sestavljeno iz vrst sevanja
in energij z različnimi vrednostmi wR, je skupna ekvivalentna
doza, HT, dana z: Ustrezne vrednosti wR so navedene v
Publikaciji 103 Mednarodne komisije za radiološko varstvo. Enota za
ekvivalentno dozo je sivert; (30)
Zunanji delavec pomeni katerega koli
izpostavljenega delavca kategorije A, ki ni zaposlen v podjetju, odgovornem za
nadzorovana in kontrolirana območja, ampak opravlja dejavnosti na teh
območjih, vključno s pripravniki, praktikanti in študenti; (31)
Podjetje pomeni kakršno koli fizično ali
pravno osebo, ki je zakonsko odgovorna za opravljanje dejavnosti ali za vir
sevanja (vključno s primeri, v katerih lastnik ali imetnik vira sevanja ne
izvaja zadevnih aktivnosti); (32)
Omejitev tveganja pomeni omejitev posameznega
tveganja, ki ga vključuje vir sevanja (pri čemer tveganje pomeni
verjetnost škode za zdravje zaradi potencialne izpostavljenosti, ki je funkcija
verjetnosti pojava nenamernega dogodka, ki vključuje nevarno dozo, in
verjetnosti škode zaradi te doze); (33)
Negovalci in tolažilci pomenijo posameznike, ki se zavestno
in prostovoljno izpostavljajo ionizirajočemu sevanju, ko pomagajo (izven
okvira svojega poklica) pri negi in skrbi za udobje posameznikov, ki so ali so
bili izpostavljeni ionizirajočemu sevanju v zdravstvu; (34)
Referenčni nivo pri izpostavljenosti v primeru
izrednega dogodka ali obstoječem primeru izpostavljenosti pomeni velikost
doze ali tveganja, nad katero se izpostavljenost šteje za neustrezno, in pod
katero je treba še naprej izvajati optimizacijo varstva; (35)
Izpostavljeni delavec pomeni osebo, bodisi zasebnika
bodisi osebo, ki dela za delodajalca, izpostavljeno zaradi dela v dejavnostih,
ki jih obsega ta direktiva, in za katero je verjetno, da bo njena izpostavljenost
presegla katero od meja doz za javno izpostavljenost; (36)
Sivert (Sv) pomeni posebno ime za enoto
ekvivalentne ali efektivne doze. En sivert je enak enemu džulu na kilogram: 1
Sv = 1 J kg-1; (37)
Vnos pomeni aktivnosti radionuklidov, ki vstopajo v
telo iz zunanjega okolja; (38)
Praktikant pomeni osebo, ki se usposablja ali
uči v okviru podjetja za opravljanje posebnih strokovnih opravil; (39)
Predvidena efektivna doza (E(t)) pomeni vsoto predvidenih
ekvivalentnih doz na organ ali tkivo HT(t), ki so posledica vnosa,
vsaka pomnožena z ustreznim tkivnim utežnim faktorjem wT.
Določena je z: Pri določanju E(t), je t dan s številom let, ki se
uporablja pri integriranju. Za namen usklajenosti z mejami doz, določenimi
v tej direktivi, jet obdobje 50 let po vnosu za odrasle in obdobje do 70 let za
otroke. Enota za predvideno ekvivalentno dozo je sivert; (40)
Izvedenec medicinske fizike pomeni posameznika, ki
ima znanje, usposobljenost in izkušnje, da lahko deluje oziroma svetuje glede
fizike ionizirajočih sevanj, ki velja za izpostavljenost v zdravstvu,
čigar delovanje v tem smislu odobrijo pristojni organi; (41)
Zdravstvena služba medicine dela pomeni zdravstvenega
strokovnega delavca ali organ, ki je odgovoren za zdravstveni nadzor
izpostavljenih delavcev in katerega delovanje v tem smislu odobrijo pristojni
organi; (42)
Strokovnjak za varstvo pred sevanjem pomeni
posameznika, ki ima znanje, usposobljenost in izkušnje, da lahko svetuje glede
varstva pred sevanjem, da bi zagotovil učinkovito varstvo posameznikov,
ter čigar delovanje v tem smislu odobrijo pristojni organi; (43)
Visokoaktivni zaprti vir pomeni zaprti vir,
katerega vsebnost radioaktivnega materiala presega vrednosti iz Priloge II; (44)
Načrt ukrepov za primer nesreče pomeni
dogovorjeni načrt ustreznih ukrepov pri izpostavljenosti v primeru
izrednega dogodka, povezanega z določenim objektom ali aktivnostjo, na
podlagi predvidenih dogodkov in povezanih scenarijev; (45)
Reševalec pomeni katero koli osebo, ki opravlja
določeno vlogo delavca v izrednem dogodku in ki je lahko izpostavljen med
izvajanjem ukrepov kot odziv na izredni dogodek; (46)
Služba za dozimetrijo pomeni organ ali posameznika,
ki je odgovoren za umerjanje, odčitavanje ali interpretacijo naprav za
osebno dozimetrijo ali za merjenje radioaktivnosti v človekovem telesu ali
v bioloških vzorcih, ali za oceno doz, in katerega delovanje v tem smislu
odobrijo pristojni organi; (47)
Sistem ravnanja v izrednih dogodkih pomeni pravni
ali upravni okvir, ki določa odgovornosti za pripravljenost in odziv na
izredne dogodke ter ureditve glede sprejemanja odločitev pri
izpostavljenosti v primeru izrednega dogodka; (48)
Medicinsko radiološki pomeni nanašajoč se na
radiodiagnostične in radioterapevtske posege ter interventno radiologijo
ali drugo načrtovano in vodeno radiologijo z uporabo ionizirajočega
sevanja; (49)
Praktični vidiki medicinskih posegov, ki
vključujejo izpostavljenost sevanju, pomenijo praktično izvajanje
izpostavljenosti v zdravstvu in vse spremljajoče vidike, vključno z
ravnanjem in uporabo medicinske radiološke opreme ter oceno tehničnih in
fizikalnih parametrov, vključno z dozo sevanja, umerjanjem in vzdrževanjem
opreme, pripravo in aplikacijo radiofarmakov ter obdelavo podob, ki jih med
drugim izvajajo radiološki inženirji in tehnologi v nuklearni medicini in
radioterapiji; (50)
Izvajalec pomeni zdravnik, zdravnik dentalne
medicine ali drug zdravstveni delavec, ki je pooblaščen, da prevzame
klinično odgovornost za vsako individualno izpostavljenost sevanju v
zdravstvu v skladu z nacionalnimi zahtevami; (51)
Diagnostični referenčni nivoji pomenijo
nivoje doz pri radiodiagnostičnih posegih v zdravstvu ali interventni
radiologiji, v primeru radiofarmakov pa nivoje aktivnosti za tipične
preiskave skupin bolnikov standardnih velikosti ali standardne fantome ob
uporabi običajnih vrst medicinske opreme; (52)
Aktivacija pomeni postopek, pri katerem se stabilni
nuklid spremeni v radionuklid z obsevanjem materiala, v katerem je, z delci ali
visoko energijskimi gama žarki; (53)
Radioaktivna snov pomeni vsako snov, ki vsebuje
enega ali več radionuklidov, katerih koncentracije aktivnosti ne moremo
zanemariti s stališča varstva pred sevanji; (54)
Izpostavljenost nemedicinskemu slikanju pomeni
kakršno koli namerno izpostavljenost ljudi za namene slikanja, pri čemer
primarna motivacija za izpostavljenost ni povezana z zdravjem ali dobrim
počutjem izpostavljenega posameznika; (55)
Obvestilo pomeni predložitev dokumenta pristojnemu
organu, s katerim ga obvestimo o svoji nameri opravljati dejavnost v okviru te
direktive; (56)
Registracija pomeni dovoljenje, ki ga podeli
pristojni organ v obliki dokumenta ali ki se podeli v skladu z nacionalno
zakonodajo, za opravljanje aktivnosti v okviru pogojev iz te direktive; (57)
Potrošniški proizvod pomeni napravo ali proizveden
element, v katerega so bili radionuklidi namerno vgrajeni ali so ti nastali z
aktivacijo ali ki ustvarja ionizirajoče sevanje in ki ga je mogoče
prodati ali dati na voljo posameznikom iz prebivalstva brez posebnega spremljanja
ali regulativnega nadzora po prodaji; (58)
Pospeševalnik pomeni napravo ali objekt, v katerem
pospešujejo delce, ki oddajajo ionizirajoče sevanje z energijo, večjo
od 1 megaelektronskega volta (MeV); (59)
Vir sevanja, ki se več ne uporablja pomeni
zaprti vir sevanja, ki se ne uporablja več ali se ne namerava uporabiti za
dejavnosti, za katere je bilo izdano dovoljenje; (60)
Inšpekcija pomeni preiskavo, ki jo izvede kateri
koli pristojni organ, da preveri skladnost z nacionalnimi predpisi; (61)
Povzročitelj sevanja pomeni napravo, ki je
sposobna povzročiti ionizirajoče sevanje, kot so rentgensko sevanje,
nevtroni, elektroni ali drugi naelektreni delci, ki se lahko uporabljajo za
znanstvene, industrijske ali zdravstvene namene; (62)
Radioaktivni odpadek pomeni radioaktiven material,
za katerega ni predvidena nadaljnja uporaba; (63)
Zagotavljanje kakovosti pomeni vse načrtovane
in sistematične dejavnosti, potrebne za zagotavljanje sprejemljive stopnje
zaupanja, da bodo sestava, sistem, njegovi sestavni deli ali postopek izvedeni
zadovoljivo in v skladu z dogovorjenimi standardi. Preverjanje kakovosti je del
zagotavljanja kakovosti; (64)
Licenca pomeni dovoljenje, ki ga podeli pristojni
organ na prošnjo, za izvajanje dejavnosti, za katero veljajo pogoji iz
posebnega dokumenta dovoljenja; (65)
Nivoji za odpravo nadzora pomenijo vrednosti, ki
jih določi pristojni organ ali ki so določene v nacionalni zakonodaji
in so izražene s koncentracijo aktivnosti, pri kateri ali pod katero so lahko
materiali, izvirajoči iz katere koli dejavnosti, za katero se zahteva obvestilo
ali odobritev, izvzeti iz zahtev te direktive; (66)
Nadzorovano območje pomeni območje, ki je
nadzorovano z namenom varstva pred ionizirajočim sevanjem; (67)
Kontrolirano območje pomeni območje, za
katero veljajo posebni predpisi za varstvo pred ionizirajočim sevanjem ali
preprečevanje širjenja radioaktivne kontaminacije in do katerega je dostop
kontroliran; (68)
Nezgodna izpostavljenost pomeni izpostavljenost
posameznikov, razen reševalnega osebja, kot posledica nesreče; (69)
Poklicna izpostavljenost v primeru izrednega
dogodka pomeni poklicno izpostavljenost, ki jo je povzročila
izpostavljenost v primeru izrednega dogodka in ki je prizadela posameznike, ki
izvajajo ukrepe za blažitev posledic izrednega dogodka; (70)
Zgodnja diagnostika pomeni postopek uporabe
medicinskih radioloških objektov za zgodnje odkrivanje bolezni pri
rizičnih skupinah prebivalstva; (71)
Območje, podvrženo radonu, pomeni geografsko
območje ali upravno regijo, določeno na podlagi raziskav, ki kažejo,
da je odstotek stanovanjskih objektov, ki naj bi presegli nacionalni
referenčni nivo, bistveno višji kot v drugih delih države; (72)
Medicinski radiološki poseg pomeni kateri koli
poseg, ki povzroča izpostavljenost v zdravstvu; (73)
Napotni zdravnik pomeni zdravnika, zobozdravnika
ali drugega zdravstvenega strokovnega delavca, ki je pooblaščen, da napoti
posameznike k izvajalcu medicinskega radiološkega posega v skladu z
nacionalnimi zahtevami; (74)
Škoda za zdravje posameznika pomeni klinično
ugotovljive škodljive učinke ionizirajočega sevanja za posameznike
ali njihove potomce, ki se pojavijo takoj ali z zakasnitvijo in v slednjem
primeru pomenijo bolj verjetnost kakor gotovost pojava; (75)
Interventna radiologija pomeni uporabo rentgenskega
slikanja, poleg uporabe slikanja z ultrazvokom ali magnetno resonanco ali
drugih tehnik neionizirajočega sevanja, za vstavljanje in upravljanje
naprav v telesu za namene diagnostike ali zdravljenja; (76)
Radiodiagnostični pomeni nanašajoč se na
in vivo diagnostično nuklearno medicino, medicinsko diagnostično
radiologijo z uporabo ionizirajočega sevanja in radiologijo v dentalni
medicini; (77)
Radioterapevtski pomeni nanašajoč se na
radioterapijo, vključno z nuklearno medicino, za terapevtske namene; (78)
Klinična odgovornost pomeni odgovornost
izvajalca za posamezno izpostavljenost v zdravstvu, predvsem: glede upravičenosti;
glede optimizacije; za klinično oceno izida; za primerno sodelovanje z
drugimi specialisti oziroma zdravstvenim osebjem glede praktičnih vidikov
medicinskih posegov; za pridobivanje ustreznih podatkov o predhodnih pregledih,
če je to primerno; za zagotavljanje obstoječih informacij o
radioloških posegih in/ali dokumentacije drugim izvajalcem in/ali napotnim
zdravnikom, kolikor se to zahteva; za ustrezno seznanjenje bolnikov in drugih
prizadetih posameznikov o tveganju zaradi ionizirajočega sevanja; (79)
Klinična presoja pomeni sistematično
preiskavo ali pregled medicinskih radioloških posegov za izboljšanje kakovosti
in rezultata oskrbe bolnika s strukturiranim pregledom, s katerim se primerjajo
medicinski radiološki posegi in rezultati z dogovorjenimi standardi za dobre
medicinske radiološke posege, s spremembo posegov, kadar je tako indicirano, in
z uporabo novih standardov, če je to potrebno; (80)
Medicinski radiološki objekt pomeni objekt, ki
vsebuje medicinsko radiološko opremo; (81)
Nenamerna izpostavljenost pomeni izpostavljenost v
zdravstvu, ki se bistveno razlikuje od izpostavljenosti v zdravstvu za
določen namen; (82)
Reprezentativna oseba pomeni posameznika, ki prejme
dozo in je tipični predstavnik posameznikov iz prebivalstva, ki so bolj izpostavljeni
sevanju; (83)
Uradnik za varstvo pred sevanjem pomeni
posameznika, ki je strokovno usposobljen na področju varstva pred sevanjem
za posamezno vrsto dejavnosti in ga določi podjetje za nadzor nad
izvajanjem ukrepov podjetja za varstvo pred sevanjem; (84)
Sanacijski ukrepi pomenijo odstranitev vira ali
zmanjšanje njegove velikosti (v smislu aktivnosti ali količine) za namene
preprečevanja ali zmanjševanja doz, ki bi sicer lahko bile prejete v
obstoječem primeru izpostavljenosti. (85)
Zaščitni ukrepi pomenijo ukrepe, razen
sanacijskih ukrepov, namenjene preprečevanju ali zmanjševanju doz, ki bile
drugače prejete pri izpostavljenosti v primeru izrednega dogodka ali
obstoječem primeru izpostavljenosti; (86)
Dovoljenje pomeni pisno dovoljenje, ki ga pristojni
organ podeli podjetju za opravljanje določenih aktivnosti, ki zahtevajo
regulativni nadzor, v obliki registracije ali licence; (87)
Zaprti vir pomeni radioaktivni vir, ki vsebuje
radioaktivni material, ki je trajno zaprt v kapsuli ali tesno povezan v trdni
obliki; (88)
Dobavitelj pomeni vsako fizično ali pravno
osebo, ki dobavi zaprti vir ali ga da na voljo; (89)
Vsebnik vira pomeni ohišje zaprtega vira, ki ni
sestavni del vira, ampak je namenjen zaščiti vira med njegovo uporabo in
prevozom, ravnanjem z njim itd.; (90)
Toron pomeni izotop Rn-220; (91)
Preostala doza pomeni dozo, ki naj bi po
pričakovanjih nastala pri vseh poteh izpostavljenosti po izvedbi vseh
zaščitnih ukrepov ali sprejetju odločitve, da zaščitni ukrepi ne
bodo izvedeni; (92)
Absorbirana doza (D) pomeni energijo, absorbirano
na enoto mase; pri čemer je: – povprečna
energija, ki jo ionizirajoče sevanje preda snovi v nekem prostorninskem
elementu, – dm masa snovi tega prostorninskega elementa. V tej direktivi absorbirana doza pomeni
povprečno dozo na tkivo ali organ. Enota za absorbirano dozo je grej; (93)
Grej (Gy) je enota absorbirane doze. En grej je
enak enemu džulu na kilogram: 1Gy = 1 J kg-1; (94)
Aktivnost (A) pomeni aktivnost, A, za neko
količino radionuklida v danem energijskem stanju v danem trenutku. Je
kvocient dN in dt, kjer je dN pričakovana vrednost
števila spontanih jedrskih transformacij iz tega energijskega stanja v
časovnem intervalu dt: Enota za aktivnost je bekerel; (95)
Bekerel (Bq) pomeni posebno ime za enoto
aktivnosti. En bekerel je enak eni jedrski transformaciji na sekundo: 1 Bq = 1
s-1; (96)
Predvidena ekvivalentna doza (H(t)) pomeni časovni
integral po času (t) hitrosti ekvivalentne doze (na tkivo ali organ T), ki jo bo prejel
posameznik zaradi vnosa. Dana je z: Za vnos v času t0, pri čemer
je: ustrezna hitrost
ekvivalentne doze (na organ ali tkivo T) v času t, t
čas, za katerega je bila izvedena integracija. Pri določanju HT(t), je t dan v letih. Kadar t ni dan, se
računa obdobje 50 let za odrasle in 70 let za otroke. Enota za predvideno
ekvivalentno dozo je sivert; (97)
Običajna izpostavljenost pomeni
izpostavljenost, ki se bo po pričakovanjih pojavila v običajnih
delovnih pogojih objekta ali aktivnosti (vključno z vzdrževanjem,
pregledovanjem, razgradnjo), vključno z morebitnimi manjšimi nezgodami, ki
jih je mogoče nadzorovati, tj. med običajnim delovanjem in
pričakovanimi obratovalnimi dogodki; (98)
Načrtovana doza pomeni dozo, ki naj bi
nastala, če ne bi bili sprejeti zaščitni ukrepi; (99)
Preverjanje kakovosti pomeni vrsto postopkov
(načrtovanje, usklajevanje, izvajanje), namenjenih vzdrževanju ali
izboljšanju kakovosti. Obsega nadzor, ocenjevanje in vzdrževanje zahtevanih
ravni vseh značilnosti delovanja opreme, ki jih je mogoče opredeliti,
meriti in preverjati; (100)
Strategija odziva pomeni vrsto različnih
zaščitnih ukrepov, izvedenih kot odziv na predvidene ali dejanske dogodke,
da bi obvladali izpostavljenost v primeru izrednega dogodka v skladu z
navedenimi cilji. V okviru načrta ukrepov za primer nesreče so
strategije odziva določene za vsak predvideni dogodek in scenarij. POGLAVJE III SISTEM VARSTVA PROTI SEVANJU Člen 5 Splošna načela Države članice določijo pravne
zahteve in ustrezen režim regulativnega nadzora, ki v vseh primerih
izpostavljenosti zagotavljajo sistem varstva pred sevanjem na podlagi naslednjih
načel upravičenosti, optimizacije in mej doz: (a)
upravičenost: odločitve, ki uvajajo ali
spreminjajo vir sevanja, pot izpostavljenosti ali dejansko izpostavljenost,
morajo biti upravičene v smislu, da so sprejete z namenom zagotovitve, da
bo korist za posameznike ali družbo, ki jo prinaša, izravnala škodo, ki jo
lahko povzročijo; (b)
optimizacija: v vseh primerih izpostavljenosti se
varstvo pred sevanjem optimizira z namenom ohranitve razsežnosti in verjetnosti
izpostavljenosti ter števila izpostavljenih ljudi na tako nizki ravni, kolikor
je to razumno mogoče doseči, ob upoštevanju gospodarskih in družbenih
dejavnikov, pri čemer je optimizacija varstva posameznikov, izpostavljenih
v zdravstvu, sorazmerna z medicinskim namenom izpostavljenosti, kot je opisano
v členu 55. To načelo se uporablja v smislu efektivne doze ter
doz za organe, in sicer kot previdnostni ukrep za ohranjanje negotovosti v
zvezi s škodo za zdravje pod pragom determinističnega učinka; (c)
meje doz: v načrtovanih primerih
izpostavljenosti vsota doz vseh reguliranih virov sevanja za posameznike ne sme
presegati mej doz, določenih za poklicno ali javno izpostavljenost. Meje
doz ne veljajo za izpostavljenost v zdravstvu. Razdelek 1 Orodja za optimizacijo Člen 6 Dozne ograde za poklicno in javno
izpostavljenost 1.
Dozna ograda za poklicno izpostavljenost se
določi kot operativno orodje za optimizacijo, ki jo izvaja podjetje pod
stalnim nadzorom pristojnih organov. V primeru zunanjih delavcev se dozna
ograda določi v sodelovanju med delodajalcem in podjetjem. 2.
Dozna ograda za javno izpostavljenost se
določi za dozo, ki so ji posamezniki iz prebivalstva izpostavljeni zaradi
načrtovane uporabe določenega vira sevanja. Pristojni organi
določijo ogrado tako, da zagotovijo skladnost meje doze z vsoto doz za
istega posameznika v vseh odobrenih dejavnostih. 3.
V primeru potencialne izpostavljenosti optimizacija
vključuje ustrezno upravljanje varnosti in zaščite virov in objektov.
Po potrebi se lahko določijo ustrezne omejitve tveganja. 4.
Dozne ograde se določijo glede na efektivne
ali ekvivalentne doze posameznikov v enem letu ali ustreznem krajšem obdobju. 5.
Če se dozne ograde uvedejo z namenom omejitve
nakopičene izpostavljenosti v daljšem časovnem obdobju, se te
določijo glede na letne efektivne ali ekvivalentne doze v organu. Člen 7 Dozne ograde za izpostavljenost v zdravstvu Dozne ograde ne veljajo za izpostavljenost
bolnikov v zdravstvu. Za negovalce in tolažilce ter prostovoljce, ki
sodelujejo v medicinskih in biomedicinskih raziskavah (ki jim izpostavljenost
ne bo prinesla neposredne zdravstvene koristi), se dozne ograde določijo
glede na dozo posameznika, ki v obdobju zadevnega pregleda, zdravljenja ali
raziskave verjetno ne bo presežena. Člen 8 Referenčni nivoji 1.
Referenčni nivoji se določijo za
izpostavljenost v primeru izrednega dogodka in obstoječe primere
izpostavljenosti kot raven efektivne doze ali doze za organ, nad katero se
šteje izpostavljenost v primeru izrednega dogodka ali v obstoječih
primerih za neustrezno. 2.
Optimalne zaščitne strategije se
načrtujejo in izvajajo s ciljem znižanja doz posameznikov pod
referenčne nivoje. Vrednosti, izbrane za referenčne nivoje, so
odvisne od vrste primera izpostavljenosti. 3.
Pri optimizaciji varstva je treba dati prednost
izpostavljenosti nad referenčnimi nivoji. Pri izbiri referenčnih
nivojev je treba upoštevati tako zahteve glede varstva pred sevanjem kot
družbena merila. 4.
Pri izbiri referenčnih nivojev za efektivno
dozo je treba upoštevati tri razpone referenčnih nivojev, določene v
točki 1 Priloge I. Razdelek 2 Meje doz Člen 9 Starostne meje za izpostavljene delavce Ob upoštevanju člena 12(2) se osebam pod
18 let starosti ne sme dodeliti nobenega dela, zaradi katerega bi postali
izpostavljeni delavci. Člen 10 Meje doz za poklicno izpostavljenost 1.
Meja za efektivno dozo za poklicno izpostavljenost
je 20 mSv v katerem koli posameznem letu. Ne glede na to pa je lahko v izjemnih
primerih ali v nekaterih primerih izpostavljenosti, določenih v nacionalni
zakonodaji, v posameznem letu dovoljena višja efektivna doza do 50 mSv,
pod pogojem, da povprečna doza v katerih koli petih zaporednih let ne
presega 20 mSv na leto. V skladu s členom 52 je lahko za
reševalno osebje dovoljena višja efektivna doza. 2.
Poleg mej za efektivno dozo iz odstavka 1 veljajo
naslednje meje za ekvivalentno dozo: (a)
meja za ekvivalentno dozo na očesno lečo
je 20 mSv na leto ali, kadar je ustrezno, enaka meji za efektivno dozo; (b)
meja za ekvivalentno dozo na kožo je 500 mSv na
leto; ta meja se nanaša na katero koli področje površine 1 cm², ne glede
na to, kateri del telesa je izpostavljen; (c)
meja za ekvivalentno dozo na roke, podlahti, noge
in gležnje je 500 mSv na leto. Člen 11 Zaščita nosečnic 1.
Takoj, ko noseča ženska obvesti delodajalca, v
skladu z nacionalno zakonodajo ali nacionalno prakso, o svojem stanju, mora
biti varstvo nerojenega otroka primerljivo z varstvom posameznikov iz
prebivalstva. Pogoji dela za nosečnico morajo biti taki, da bo
ekvivalentna doza nerojenega otroka tako nizka, kot je to razumno mogoče
doseči, in da bo malo verjetno, da bo ta doza presegla 1 mSv vsaj v
preostalem obdobju nosečnosti. 2.
Takoj ko doječa ženska obvesti svojega
delodajalca o svojem stanju, ne sme opravljati del, ki vključujejo znatno
tveganje za vnos radionuklidov. Člen 12 Meje doz za praktikante in študente 1.
Meje doz za praktikante, stare 18 let ali več,
in študente, stare 18 let ali več, ki morajo v času svojega študija
delati z viri sevanja, so enake mejam doz za poklicno izpostavljenost, ki jih
določa člen 10. 2.
Meja efektivne doze za praktikante, stare med 16 in
18 let, in za študente, stare med 16 in 18 let, ki morajo med svojim študijem
delati z viri sevanja, je 6 mSv na leto. Poleg mej za efektivno dozo iz prvega pododstavka
veljajo naslednje meje za ekvivalentno dozo: (a)
meja za ekvivalentno dozo na očesno lečo
je 20 mSv na leto; (b)
meja za ekvivalentno dozo na kožo je 150 mSv na
leto; ta meja se nanaša na katero koli področje površine 1 cm², ne glede
na to, kateri del telesa je izpostavljen; (c)
meja za ekvivalentno dozo na roke, podlahti, noge
in gležnje je 150 mSv na leto. 3.
Meje doz za praktikante in študente, za katere
odstavka 1 in 2 ne veljata, so enake mejam doz za posameznike iz prebivalstva,
ki jih določa člen 13. Člen 13 Meje doz za javno izpostavljenost 1.
Meja za efektivno dozo za javno izpostavljenost je
1 mSv na leto. 2.
Poleg meje doze iz odstavka 1 veljajo naslednje
meje za ekvivalentno dozo: (a)
meja za ekvivalentno dozo na očesno lečo
je 15 mSv na leto; (b)
meja za ekvivalentno dozo na kožo je 50 mSv na
leto; ta meja se nanaša na katero koli področje površine 1 cm², ne
glede na to, kateri del telesa je izpostavljen. Člen 14 Ocena efektivne in ekvivalentne doze Za oceno efektivnih in ekvivalentnih doz se
uporabljajo naslednje vrednosti in razmerja: (a)
za oceno efektivnih in ekvivalentnih doz zunanjega
sevanja se uporabljajo vrednosti in razmerja iz Publikacije št. 103
Mednarodne komisije za radiološko varstvo; (b)
za oceno predvidenih efektivnih doz notranje
izpostavljenosti radionuklidu ali mešanici radionuklidov se uporabljajo
vrednosti in razmerja iz Publikacije št. 103 Mednarodne komisije za
radiološko varstvo ter dozni koeficienti za inhalacijo in zaužitje iz
Publikacije št. 72 Mednarodne komisije za radiološko varstvo. POGLAVJE IV ZAHTEVE ZA IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN
OBVEŠČANJE NA PODROČJU VARSTVA PRED SEVANJEM Člen 15 Splošne obveznosti glede izobraževanja,
usposabljanja in obveščanja 1.
Države članice vzpostavijo ustrezen
zakonodajni in upravni okvir za zagotavljanje primernega izobraževanja,
usposabljanja in obveščanja na področju varstva pred sevanjem
posameznikom, ki za opravljanje svojih nalog potrebujejo posebna znanja na
področju varstva pred sevanjem. Usposabljanje, prekvalifikacija in
obveščanje zadevnih posameznikov se ponavljajo v ustreznih časovnih
presledkih in dokumentirajo. 2.
Države članice določijo izobraževanje,
usposabljanje in prekvalifikacijo, da zagotovijo priznanje strokovnjakov za
varstvo pred sevanjem, izvedencev medicinske fizike, službe medicine dela in
službe za dozimetrijo. Člen 16 Usposabljanje in obveščanje
izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov 1.
Države članice zahtevajo od podjetja ali
delodajalca, da seznani izpostavljene delavce, praktikante in študente, ki so
poklicno izpostavljeni: (a)
o tveganjih za zdravje, ki jih vključuje
njihovo delo; (b)
o splošnih postopkih varstva pred sevanjem in
varstvenih ukrepih, še posebej tistih, ki so povezani z obratovalnimi in
delovnimi pogoji dejavnosti na splošno, in vsako vrsto delovnega mesta ali
dela, ki jim je lahko dodeljeno; (c)
o načrtih ukrepov in postopkih za primer
nesreče; (d)
o pomembnosti izpolnjevanja tehničnih,
zdravstvenih in upravnih zahtev. 2.
Države članice zahtevajo od podjetja ali
delodajalca, da seznani ženske o pomembnosti zgodnje naznanitve nosečnosti
zaradi tveganja izpostavljenosti nerojenega otroka in tveganja kontaminiranja
dojenega otroka po vnosu radionuklidov. 3.
Države članice zahtevajo od podjetja ali
delodajalca, da za svoje osebje zagotovi ustrezne programe usposabljanja in
obveščanja o varstvu pred sevanjem. 4.
Poleg obveščanja in usposabljanja na
področju varstva pred sevanjem iz odstavkov 1, 2 in 3 podjetje, odgovorno
za visokoaktivne zaprte vire, zagotovi, da tako usposabljanje vključuje
posebne zahteve za varno upravljanje in zaščito visokoaktivnih zaprtih
virov, da bi zadevne delavce ustrezno pripravilo na vse dogodke, ki vplivajo na
njihovo varnost, ali varstvo drugih posameznikov pred sevanjem. Pri
obveščanju in usposabljanju so posebej poudarjene nujne varnostne zahteve,
vključene pa so tudi posebne informacije o možnih posledicah, če se
izgubi ustrezen nadzor nad visokoaktivnimi zaprtimi viri. Člen 17 Obveščanje in usposabljanje delavcev,
ki so potencialno izpostavljeni virom neznanega izvora Države članice zagotovijo, da so vodstvo in
delavci v objektih, kjer se zelo verjetno nahajajo ali obdelujejo viri
neznanega izvora, zlasti na velikih odlagališčih odpadnih kovin in v
velikih obratih za predelavo odpadnih kovin, ter v pomembnih tranzitnih
vozliščih: (a)
obveščeni o možnosti, da naletijo na vir; (b)
opremljeni z nasveti in usposobljeni za vidno
odkrivanje virov in njihovih vsebnikov; (c)
obveščeni o osnovnih dejstvih o ionizirajočem
sevanju in njegovih učinkih; (d)
obveščeni o sistemih za odkrivanje; (e)
obveščeni in usposobljeni glede ukrepov, ki
naj se sprejmejo na lokaciji v primeru odkritja ali domnevnega odkritja vira. Člen 18 Obveščanje in usposabljanje
reševalnega osebja 1.
Države članice zagotovijo, da se reševalnemu
osebju in vsem osebam, ki bi lahko bile vključene v organizacijo nujne
pomoči v primeru izrednega dogodka, posredujejo ustrezne in redno
posodobljene informacije o tveganjih za njihovo zdravje, ki jih lahko takšno
posredovanje vključuje, in o preventivnih ukrepih, ki jih je v takšnem
primeru treba sprejeti. Te informacije upoštevajo vrsto možnih primerov
izrednih dogodkov. 2.
Takoj, ko nastopi izredni dogodek, se informacije
iz odstavka 1 ustrezno dopolnijo glede na posebne okoliščine. 3.
Države članice zagotovijo, da reševalno osebje
prejme redno usposabljanje v okviru sistema ravnanja v izrednih dogodkih iz
člena 97. Kadar je ustrezno, to usposabljanje vključuje
praktične vaje. 4.
Države članice zagotovijo, da organizacija,
odgovorna za varstvo reševalnega osebja, kot je določeno v
členu 30(1)(b), poleg usposabljanja za primer nesreče iz
odstavka 3 tega člena zagotovi tem delavcem ustrezno usposabljanje in
obveščanje o varstvu pred sevanjem. Člen 19 Izobraževanje, obveščanje in usposabljanje
na področju izpostavljenosti v zdravstvu 1.
Države članice zagotovijo, da izvajalci in
posamezniki, ki sodelujejo pri praktičnih vidikih medicinskih posegov
opravijo ustrezno izobraževanje, obveščanje ter teoretično in
praktično usposabljanje za izvajanje radioloških posegov in pridobijo
ustrezna znanja s področja varstva pred sevanjem. Države članice v ta namen pripravijo primeren
učni načrt in priznajo ustrezne diplome, potrdila ali formalne
kvalifikacije. 2.
Osebe, ki so vključene v ustrezne programe
usposabljanja, lahko sodelujejo pri praktičnih vidikih medicinskih
postopkov iz člena 56(4). 3.
Države članice zagotovijo, da je na razpolago
nadaljnje izobraževanje in usposabljanje po pridobitvi formalne izobrazbe ter,
v posebnem primeru klinične uporabe novih tehnik, zagotovijo usposabljanje
glede teh tehnik in določijo ustrezne zahteve glede varstva pred sevanjem. 4.
Države članice vzpostavijo mehanizme za
pravočasno razširjanje informacij, potrebnih za varstvo pred sevanjem v
primeru izpostavljenosti v zdravstvu, na podlagi izkušenj, pridobljenih iz
pomembnih dogodkov. 5.
Države članice zagotovijo uvedbo predmeta
varstva pred sevanjem v osnovne učne načrte medicinskih in
stomatoloških izobraževalnih ustanov. POGLAVJE V UPRAVIČENOST IN REGULATIVNI NADZOR
DEJAVNOSTI Člen 20 Upravičenost dejavnosti 1.
Države članice zagotovijo, da se nove vrste
dejavnosti, ki izhajajo iz izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju, pred
odobritvijo upravičijo. 2.
Države članice navedejo odobrene vrste
dejavnosti v zakonodaji ali upravnih aktih. 3.
Upravičenost obstoječih vrst dejavnosti
se pregleda, kadar koli se pojavijo novi in pomembni dokazi o njihovi
učinkovitosti ali možnih posledicah. Člen 21 Upravičenost dejavnosti, pri katerih
se uporabljajo naprave ali proizvodi, ki oddajajo ionizirajoče sevanje 1.
Države članice zahtevajo od podjetja, ki
namerava proizvajati ali uvažati ali izvažati novo vrsto naprave ali proizvoda,
ki oddaja ionizirajoče sevanje, da zagotovi pristojnim organom ustrezne
informacije, kot so določene v razdelku A Priloge III, da se
lahko organi na podlagi ocene informacij iz razdelka B Priloge III
odločijo, ali je mogoče predvideno uporabo naprave ali izdelka
upravičiti. 2.
Pristojni organ izmenjuje informacije, prejete v
skladu z odstavkom 1, s pristojnimi organi drugih držav članic ter
jim tako omogoči sprejetje lastne odločitve o upravičenosti
predvidene uporabe naprave ali izdelka. 3.
Pristojni organi držav članic obvestijo
podjetje o svoji odločitvi v šestih mesecih. Člen 22 Prepoved dejavnosti Države članice prepovejo namerno dodajanje
radioaktivnih snovi pri pridobivanju živil, igrač, osebnega nakita in
kozmetike ter uvoz ali izvor takšnih proizvodov. Brez poseganja v
Direktivo 1999/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta[21] se šteje, da dejavnosti, ki
vključujejo aktivacijo materiala, ki sproži povečanje aktivnosti v
povezanih izdelkih, niso upravičene. Člen 23 Dejavnosti, ki vključujejo namerno
izpostavljenost ljudi sevanju za nemedicinske namene 1.
Države članice zagotovijo identifikacijo
dejavnosti, ki vključujejo izpostavljenost ljudi nemedicinskemu slikanju,
kot je določeno v Prilogi IV, s pomočjo pregledov ali z drugimi
ustreznimi sredstvi. 2.
Države članice zagotovijo, da je posebna
pozornost namenjena upravičenosti dejavnosti, ki vključujejo
izpostavljenost ljudi nemedicinskemu slikanju, zlasti: (a)
vse vrste dejavnosti, ki vključujejo
izpostavljenost nemedicinskemu slikanju, kot je navedeno v Prilogi IV,
morajo biti upravičene vnaprej, še preden so splošno sprejete; (b)
vsako posamezno uporabo splošno sprejete vrste
dejavnosti je treba vnaprej upravičiti; (c)
vsako posamezno izpostavljenost nemedicinskemu
slikanju, določeno v razdelku A Priloge IV, ki jo izvaja zdravstveno
osebje z uporabo medicinske radiološke opreme, je treba vnaprej
upravičiti, upoštevajoč specifične namene posega in značilnosti
izpostavljenega posameznika; (d)
splošno in posebno upravičenost dejavnosti, ki
vključujejo izpostavljenost nemedicinskemu slikanju, kot je določeno
v točkah (a) in (b), mora redno pregledovati pristojni organ. 3.
Če država članica ugotovi, da je posebna
dejavnost, ki vključuje izpostavljenost nemedicinskemu slikanju,
upravičena, zagotovi, da: (a)
se za vsako dejavnost izda dovoljenje; (b)
pristojni organ v ustreznem sodelovanju z drugimi
zadevnimi agencijami in strokovnimi organi določi zahteve za dejavnost, vključno
z merili za posamezno izvajanje; (c)
so dozne ograde določene za vsako dejavnost. Te
so znatno pod mejo doze za posameznike iz prebivalstva in to, če je
izvedljivo, tudi za postopke, ki jih izvaja zdravstveno osebje z uporabo
medicinske opreme iz razdelka A Priloge IV; za druge dejavnosti iz razdelka
B Priloge IV dozne ograde izpolnjujejo zahteve iz člena 6(2); (d)
so izpolnjene ustrezne zahteve iz
Poglavja VII, vključno z zahtevami glede opreme, optimizacije,
obveznosti in posebnega varstva med nosečnostjo, za postopke, ki jih
izvaja zdravstveno osebje z uporabo medicinske radiološke opreme; (e)
se po ustreznem informiranju pridobi soglasje
posameznika, ki bo izpostavljen, pri čemer lahko organi odkrivanja in
pregona v primeru odsotnosti takega soglasja ukrepajo v skladu z nacionalno
zakonodajo; (f)
če se izpostavljenost izvaja rutinsko za
namene varstva, se lahko posamezniki, ki morajo biti slikani, odločijo za
nadomestno tehniko, ki ne vključuje izpostavljenosti ionizirajočemu
sevanju. Člen 24 Identifikacija dejavnosti, ki
vključujejo naravno prisotni radioaktivni material Države članice zagotovijo identifikacijo
dejavnosti, ki vključujejo naravno prisotni radioaktivni material in
povzročajo izpostavljenost delavcev ali posameznikov iz prebivalstva in ki
jih ni mogoče zanemariti s stališča varstva pred sevanji.
Identifikacija se izvaja s pomočjo pregledov ali drugimi ustreznimi
sredstvi, ob upoštevanju industrijskih sektorjev iz Priloge V. Člen 25 Priglasitev 1.
Države članice zahtevajo priglasitev vseh
dejavnosti, vključno z dejavnostmi iz člena 24, razen
upravičenih dejavnosti, ki vključujejo naslednje: (a)
materiale, ki vsebujejo radioaktivne snovi, pri
katerih aktivnosti v celoti ne presegajo izvzetih vrednosti, določenih v
Prilogi VI, ali višjih vrednosti, ki so jih pristojni organi odobrili za
posebne uporabe in ki izpolnjujejo splošna merila o izvzetju in odpravi nadzora
iz Priloge VI; ali (b)
materiale, ki vsebujejo radioaktivne snovi, pri
katerih koncentracije aktivnosti na enoto mase ne presegajo izvzetih vrednosti,
določenih v tabeli A Priloge VI, ali višjih vrednosti, ki so jih
pristojni organi odobrili za posebne uporabe in ki izpolnjujejo splošna merila
o izvzetju in odpravi nadzora iz Priloge VI; ali (c)
kakršno koli cev s katodnimi žarki, predvideno za
prikazovanje vidnih slik, ali drugo električno napravo, ki deluje pri
napetosti, ki ne presega 30 kV, ali katero koli drugo napravo ali
proizvod, katerega vrsto so odobrili pristojni organi države članice, pod
pogojem, da: (i) pri normalnih pogojih delovanja ne
povzroča hitrosti doz, ki presegajo 1 µSv×h–1 na razdalji 0,1 m od
katere koli dosegljive površine naprave; in (ii) če vsebuje radioaktivne snovi, so te
snovi v kapsuli ali pritrjene na trden nosilec; in (iii) so pristojni organi določili pogoje za
odlaganje. 2.
Države članice lahko izvzamejo dodatne vrste
dejavnosti iz zahteve za priglasitev v skladu s splošnimi merili o izvzetju iz
točke 3 Priloge VI ali če ocena optimizacije varstva
pokaže, da je izvzetje najboljša možnost. 3.
Dejavnosti, ki vključujejo naravno prisoten
radioaktivni material, identificirane v skladu s členom 24, in
ostanke iz proizvodnje ali procesov, ki bodo reciklirani v identificirane
gradbene materiale, morajo biti priglašene, če obstaja velika verjetnost,
da bo indeks koncentracije aktivnosti, določen v Prilogi VII, v
gradbenih materialih, ki so bili proizvedeni iz ostankov, presegel vrednost 1.
V tem primeru podjetje obvesti uporabnika ostanka o njegovi koncentraciji
aktivnosti. 4.
V primerih, ki so jih identificirale države
članice in ki vključujejo tveganje, da bo dejavnost, identificirana v
skladu s členom 24, povzročila naravno prisotne radionuklide v
vodi, ki lahko vplivajo na kakovost pitne vode ali na druge poti
izpostavljenosti, lahko pristojni organ z vidika varstva proti sevanju zahteva,
da se dejavnost priglasi, ne glede na odstavek 1(b) tega člena. 5.
Za vrste dejavnosti, ki jih je treba priglasiti,
države članice določijo informacije, ki jih mora zagotoviti podjetje,
da lahko pristojni organ vzpostavi ustrezen regulativni nadzor. 6.
Države članice si za namen izvzetja v skladu z
odstavkom 1(c) izmenjujejo informacije o izdanih odobritvah tipa ter o pomembni
dokumentaciji in oceni. Pristojni organi upoštevajo prejete informacije ter
veljavne evropske in mednarodne standarde pri sprejemanju odločitev v
zvezi z izvzetjem zadevnih dejavnosti. Člen 26 Regulativni nadzor 1.
Države članice zahtevajo regulativni nadzor
priglašenih dejavnosti, ki mora biti sorazmeren z ravnjo in verjetnostjo
izpostavljenosti, ki izhaja iz teh dejavnosti, in z vplivom, ki ga lahko ima
regulativni nadzor na zmanjševanje take izpostavljenosti ali izboljševanje
varnosti objektov. 2.
Priglašene dejavnosti se lahko izvzamejo iz zahteve
za dovoljenje. 3.
V primeru zmernih količin materiala, ki jih
določijo države članice, se lahko za namen izvzetja uporabijo
vrednosti koncentracije aktivnosti iz stolpca 2 tabele B
Priloge VI. 4.
Za priglašene dejavnosti, ki niso izvzete, je
potrebna izdaja dovoljenja s postopkom registracije ali licenciranja. Člen 27 Dovoljenje 1.
V primerih, kjer omejeno tveganje za
izpostavljenost ne zahteva pregleda posameznih primerov in se dejavnost
opravlja v skladu s pogoji, določenimi v nacionalni zakonodaji, lahko
pristojni organi omejijo regulativni nadzor na registracijo dejavnosti in
ustrezno pogostnost inšpekcijskih pregledov. 2.
Države članice zahtevajo licenciranje
naslednjih dejavnosti: (a)
delovanje in razgradnja kakršnega koli objekta v
jedrskem gorivnem krogu ter izkoriščanje in zaprtje rudnikov urana; (b)
namerno dodajanje radioaktivnih snovi pri
proizvodnji in izdelovanju potrošniških ali drugih proizvodov, vključno z
zdravili, ter uvoz ali izvoz takšnih proizvodov; (c)
proizvodnja, uporaba ali posedovanje
visokoaktivnega zaprtega vira; (d)
delovanje, razgradnja in zaprtje objekta za
predelavo, shranjevanje ali odstranjevanje radioaktivnih odpadkov; (e)
dejavnosti, pri katerih obstaja velika verjetnost,
da bodo delavci pri običajnem delovanju in v normalnih delovnih pogojih
prejeli letno efektivno dozo, ki presega 6 mSv; (f)
dejavnosti, ki vključujejo velike
količine atmosferskih ali tekočinskih izpustov v okolje. 3.
Države članice zahtevajo registracijo ali
licenciranje naslednjih dejavnosti: (a)
namerno dajanje radioaktivnih snovi osebam oziroma
– če to vpliva na izpostavljenost ljudi – živalim za namene medicinskega,
oziroma veterinarskega pregleda, zdravljenja ali raziskav; (b)
uporaba povzročiteljev sevanja ali
radioaktivnih virov za industrijsko radiografijo, obdelava izdelkov ali
raziskave in uporaba pospeševalnikov, razen elektronskih mikroskopov; (c)
uporaba povzročiteljev sevanja ali radioaktivnih
virov za izpostavljenost v zdravstvu; (d)
proizvodnja in delovanje električne opreme, ki
oddaja ionizirajoče sevanje, in delovanje pri napetosti nad 30 kV ter
uvoz in izvoz take opreme; (e)
dejavnosti, pri katerih obstaja velika verjetnost,
da bodo delavci pri običajnem delovanju in v normalnih delovnih pogojih
prejeli letno efektivno dozo, ki presega 1 mSv; (f)
industrije, ki vključujejo naravno prisoten
radioaktivni material, ki so ga identificirale države članice v skladu s
členom 24, in ki bodo verjetno povzročile efektivno dozo za
posameznika iz prebivalstva, ki je enaka ali presega 0,3 mSv na leto. 4.
Države članice lahko zahtevajo registracijo
ali licenciranje za vrste dejavnosti, ki niso navedene v odstavkih 2 in 3. Člen 28 Postopek izdaje dovoljenj 1.
Države članice za namene izdaje dovoljenj
zahtevajo predložitev informacij, ki so sorazmerne z vrsto dejavnosti in
povezanimi tveganji. 2.
Informacije, ki se zahtevajo za namen izdaje
licence, vsebujejo vsaj naslednje: (a)
obveznosti in organizacijske ureditve za varnost in
zaščito; (b)
usposobljenost uslužbencev, vključno z
obveščanjem in usposabljanjem; (c)
konstrukcijske značilnosti objekta in vire
sevanja; (d)
predvideno poklicno in javno izpostavljenost pri
normalnem delovanju; (e)
varnostno oceno aktivnosti in objekta, da bi se: (i)opredelili načini pojava potencialne
izpostavljenosti ali nezgodne in nenamerne izpostavljenosti v zdravstvu; (ii) kolikor je to mogoče ocenila verjetnost
in raven potencialne izpostavljenosti; (iii) ocenila kakovost in obseg določb v zvezi
z varnostjo in zaščito, vključno s tehničnimi značilnostmi
in upravnimi postopki; (iv) določili obratovalni pogoji in omejitve; (f)
postopke ob izrednem dogodku in komunikacijske
povezave; (g)
vzdrževanje, preskušanje, inšpekcijske preglede in
servisiranje, da bi vir sevanja in objekt izpolnjevala konstrukcijske zahteve
ter obratovalne pogoje in omejitve v celotni življenjski dobi; (h)
upravljanje radioaktivnih odpadkov in ureditve za
odstranjevanje takih odpadkov v skladu z veljavnimi zakonodajnimi zahtevami; (i)
upravljanje zaprtih virov, ki se več ne
uporabljajo; (j)
zagotavljanje kakovosti. 3.
Licenca vsebuje posebne pogoje, da se zagotovi, da
so elementi licence pravno izvršljivi, ali da se odredijo ustrezne omejitve v
zvezi z obratovalnimi omejitvami ali pogoji. Med pogoje sodi tudi uradno in
dokumentirano izvajanje načela optimizacije. 4.
Kjer je ustrezno, licenca vključuje dovoljenje
za izpuste, izdano v skladu z zahtevami iz Poglavja VIII, ki dovoljuje
tekočinske ali atmosferske radioaktivne izpuste v okolje. 5.
Države članice zahtevajo od podjetja, da
nemudoma sporoči pojav pomembnega dogodka, ki je povzročil ali ki bo
verjetno povzročil izpostavljenost posameznika, ki presega obratovalne
omejitve ali pogoje v zvezi s poklicno ali javno izpostavljenostjo,
določene v zahtevah za licenciranje, ali meje, ki so jih za
izpostavljenost v zdravstvu določili organi. Člen 29 Oprostitev regulativnega nadzora 1.
Za odlaganje, recikliranje ali ponovno uporabo
radioaktivnih materialov, ki izhajajo iz katere koli odobrene dejavnosti, je
potrebno dovoljenje. 2.
Materiali za odlaganje, recikliranje ali ponovno
uporabo se lahko izvzamejo iz zahtev iz te direktive, če koncentracije
aktivnosti na enoto mase: (a)
ne presežejo vrednosti iz dela 1 tabele A
Priloge VI; ali (b)
ustrezajo posebnim nivojem za odpravo nadzora in
povezanim zahtevam za posebne materiale ali materiale, ki izhajajo iz posebnih
vrst dejavnosti; te posebne nivoje za odpravo nadzora, poleg splošnih nivojev
za odpravo nadzora iz točke (a), določi nacionalni pristojni
organ v skladu s splošnimi merili za izvzetje iz točke 3 Priloge VI
in ob upoštevanju tehničnih smernic Skupnosti. 3.
Za odpravo nadzora za materiale, ki vsebujejo
naravno prisotne radionuklide, so vrednosti koncentracij aktivnosti na enoto
mase določene v delu 2 tabele A Priloge VI. Kljub temu
veljajo naslednje zahteve: (a)
za dejavnosti, za katere je potrebna licenca, kot
je določeno v členu 27(3)(f), je treba upoštevati merila glede
doze, ki veljajo za odpravo nadzora za naravno prisotne radionuklide; (b)
za druge licencirane dejavnosti, zlasti tiste, ki
so del jedrskega gorivnega cikla, morajo biti nivoji za odpravo nadzora v
skladu z merili za odpravo nadzora za materiale, ki vsebujejo umetne
radionuklide v določenih dozah; (c)
za odobrene dejavnosti, ki jih je treba priglasiti,
kot je določeno v členu 25(3), je treba upoštevati ustrezne
zahteve za dajanje gradbenih materialov v promet. 4.
Namerno redčenje radioaktivnih ostankov, razen
mešanja materialov, ki se izvaja pri normalnem delovanju, pri katerem ni
nevarnosti radioaktivnosti, ni dovoljeno. Pristojni organ lahko v posebnih
primerih dovoli mešanje radioaktivnih ostankov, ki vsebujejo naravno prisoten
radioaktivni material, z drugimi materiali, da bi se spodbudila ponovna uporaba
in recikliranje teh materialov ter da bi se zmanjšala javna izpostavljenost. POGLAVJE VI VARSTVO DELAVCEV, PRAKTIKANTOV IN ŠTUDENTOV Člen 30 Odgovornosti 1.
Zahteve za poklicno izpostavljenost iz tega poglavja
ter členov 9, 10, 11 in 12 veljajo za varstvo delavcev v katerem koli
primeru izpostavljenosti, v katerem je njihova izpostavljenost pri delu ali
zaradi dela pravna odgovornost podjetja ali druge pravne osebe, vključno
z: (a)
delodajalcem zunanjih delavcev; (b)
organizacijo, odgovorno za varstvo reševalnega
osebja; (c)
organizacijo, odgovorno za sanacijo onesnažene
zemlje, stavb in drugih konstrukcij; (d)
delodajalcem, ki je pravno odgovoren za izpostavljenost
delavcev radonu pri delu v primeru iz člena 53(4). 2.
Odgovornost podjetja za poklicno izpostavljenost
zajema tudi praktikante in študente, ki morajo med svojim študijem delati z
viri sevanja, in posameznike, ki so samozaposleni ali delajo prostovoljno ali
za dobrodelno organizacijo. 3.
Delodajalec je odgovoren za oceno in izvajanje
ukrepov za varstvo izpostavljenih delavcev pred sevanjem. Člen 31 Operativna zaščita delavcev Operativna zaščita izpostavljenih
delavcev temelji na: (a)
predhodni oceni narave in velikosti radiološkega
tveganja za izpostavljene delavce; (b)
izvajanju optimizacije varstva pred sevanjem v vseh
delovnih pogojih; (c)
razvrstitvi delavcev v različne kategorije; (d)
izvajanju nadzornih ukrepov in spremljanja v zvezi
z različnimi področji in delovnimi pogoji, vključno z osebno
dozimetrijo; (e)
zdravstvenem nadzoru. Člen 32 Posvetovanje s strokovnjakom za varstvo
pred sevanjem Države članice od podjetja zahtevajo, da
se posvetuje s strokovnjakom za varstvo pred sevanjem o preverjanju in
preskušanju zaščitnih sredstev in merilnih instrumentov, zlasti: (a)
pred zaključnim podrobnejšim pregledom
načrtov za obrate ali naprave s stališča varstva pred sevanji; (b)
ob začetku obratovanja novih ali spremenjenih
virov sevanja s stališča varstva pred sevanjem; (c)
ob rednem preverjanju učinkovitosti
zaščitne opreme in postopkov; (d)
ob rednem umerjanju merilnih instrumentov ter
rednem pregledovanju njihove uporabnosti in pravilne uporabe. Člen 33 Ureditev delovnih mest 1.
Za namene varstva pred sevanji mora biti urejeno
vse potrebno kar zadeva delovna mesta, na katerih je možna izpostavljenost
ionizirajočemu sevanju, ki presega efektivno dozo 1 mSv na leto ali
ekvivalentno dozo 15 mSv na leto za očesno lečo ali 50 mSv
na leto za kožo in okončine. Takšne ureditve morajo ustrezati naravi
objektov in virov ter velikosti in naravi tveganj. 2.
Za dejavnosti, ki vključujejo naravno prisoten
radioaktivni material, pri katerih obstaja verjetnost, da bo efektivna doza za
delavce presegla 6 mSv na leto, veljajo zahteve iz tega poglavja. Če
je efektivna doza za delavce manjša ali enaka 6 mSv na leto, pristojni
organi od podjetij zahtevajo vsaj, da redno preverjajo ravni izpostavljenosti,
ob upoštevanju možnosti za izboljšanje varstva oziroma možnosti, da se doze
sčasoma povečajo ali da se povečajo zaradi spremembe postopkov
ali ureditev dela. 3.
Za podjetja, ki opravljajo letalski prevoz, pri
katerem obstaja verjetnost, da bo efektivna doza izpostavljenosti posadke
kozmičnemu sevanju presegla 6 mSv na leto, veljajo ustrezne zahteve
iz tega poglavja. Če je efektivna doza za posadko manjša ali enaka
6 mSv na leto in obstaja verjetnost, da bo presegla 1 mSv na leto,
pristojni organi od podjetij zahtevajo vsaj, da redno preverjajo ravni
izpostavljenosti, ob upoštevanju možnosti, da se doze sčasoma spremenijo
ali da se spremenijo zaradi spremembe ureditev dela. Podjetja morajo ustrezno
ukrepati, zlasti: (e)
oceniti izpostavljenost take posadke; (f)
upoštevati ocenjeno izpostavljenost pri
organiziranju delovnih razporedov, tako da čim bolj zmanjšajo doze
močno izpostavljene posadke; (g)
obvestiti zadevne delavce o tveganjih za zdravje,
ki jih vključuje njihovo delo, in o dozah posameznikov. Člen 34 Razvrstitev delovnih mest 1.
Delovna mesta se razvrstijo v različna
območja, kjer je to primerno, glede na oceno pričakovanih letnih doz
ter verjetnost in velikost potencialnih izpostavljenosti. 2.
Razlikovati je treba med kontroliranimi in
nadzorovanimi območji. Pristojni organi določijo smernice za
razvrstitev na kontrolirana in nadzorovana območja, ki ustreza danim
okoliščinam. 3.
Podjetje mora stalno pregledovati delovne pogoje na
kontroliranih in nadzorovanih območjih. Člen 35 Zahteve za kontrolirana območja 1.
Najmanjše zahteve za kontrolirana območja so: (a)
kontrolirano območje mora biti označeno,
dostop do njega pa mora biti omejen na posameznike, ki so prejeli ustrezna
navodila, in mora biti kontrolirano v skladu s pisnimi postopki, ki jih
zagotovi podjetje. Kjerkoli obstaja znatno tveganje za razširjanje radioaktivne
kontaminacije, je treba izvesti posebne ukrepe, vključno z dostopom in izhodom
posameznikov in blaga ter spremljanjem kontaminacije v kontroliranem in
sosednjem območju; (b)
ob upoštevanju narave in obsega radioloških tveganj
na kontroliranih območjih se radiološki nadzor delovnega okolja organizira
v skladu s členom 37; (c)
namestijo se oznake, ki označujejo vrsto
območja, naravo vira in njihova pripadajoča tveganja; (d)
izdelajo se delovna navodila, ki ustrezajo
radiološkemu tveganju, ki je povezano z viri in njihovim delovanjem. 2.
Za izvajanje teh zahtev je odgovorno podjetje po
posvetovanju s strokovnjakom za varstvo pred sevanjem. Člen 36 Zahteve za nadzorovana območja 1.
Zahteve za nadzorovana območja so: (a)
ob upoštevanju narave in obsega radioloških tveganj
na nadzorovanih območjih se radiološki nadzor delovnega okolja organizira
v skladu s členom 37; (b)
namestijo se oznake, ki označujejo vrsto
območja, naravo vira in njihova pripadajoča tveganja; (c)
izdelajo se delovna navodila, ki ustrezajo
radiološkemu tveganju, ki je povezano z viri in njihovim delovanjem. 2.
Za izpolnitev teh zahtev je odgovorno podjetje po
posvetovanju s strokovnjakom za varstvo pred sevanjem. Člen 37 Radiološki nadzor delovnega okolja 1.
Radiološki nadzor delovnega okolja iz členov
35(1)(b) in 36(1)(a) po potrebi obsega: (a)
meritve hitrosti doz zunanjega sevanja, pri
čemer je navedena narava in kakovost tega sevanja; (b)
meritve koncentracije aktivnosti v zraku in
površinske gostote za radionuklide, ki povzročajo kontaminacijo, pri
čemer je navedena njihova narava ter fizikalna in kemijska stanja; (c)
meritev koncentracij radona na delovnem mestu. 2.
Rezultate teh meritev je treba zabeležiti in po
potrebi uporabiti za oceno posameznih izpostavljenosti, kot to določa
člen 39. Člen 38 Kategorizacija izpostavljenih delavcev 1.
Za namene spremljanja stanja in nadzora se
razlikuje med dvema kategorijama izpostavljenih delavcev: (d)
kategorija A: izpostavljeni delavci, za katere
je verjetno, da bodo prejeli efektivno dozo, večjo od 6 mSv na leto,
ali ekvivalentno dozo, večjo od 15 mSv na leto, za očesno
lečo ali večjo od 150 mSv na leto za kožo in okončine; (e)
kategorija B: izpostavljeni delavci, ki niso
razvrščeni med delavce A kategorije. 2.
Razlikovanje med kategorijama izpostavljenih
delavcev iz odstavka 1 se določi pred zaposlitvijo na delovno mesto,
ki vključuje izpostavljenost, in se redno pregleduje na podlagi delovnih
pogojev in zdravstvenega nadzora. 3.
Za reševalno osebje razlikovanje med kategorijama
izpostavljenih delavcev iz odstavka 1 tega člena, kadar je ustrezno,
ne posega v zahteve glede spremljanja iz členov 37, 39–43, če delavci
niso udeleženi pri dejanski izpostavljenosti v primeru izrednega dogodka. Člen 39 Osebna dozimetrija 1.
Osebna dozimetrija za delavce iz kategorije A mora
biti sistematična in temeljiti na posamičnih meritvah, ki jih
opravlja služba za dozimetrijo. V primerih, kjer obstaja verjetnost za znatno
notranjo izpostavljenost delavcev kategorije A ali znatno izpostavljenost
očesne leče ali okončin, je treba vzpostaviti ustrezen sistem za
dozimetrijo. Pristojni organ nameni posebno pozornost identifikaciji teh
delavcev. 2.
Dozimetrija delavcev kategorije B mora
zadoščati vsaj za potrditev pravilnosti razvrstitve delavcev v kategorijo
B. Države članice lahko zahtevajo osebno dozimetrijo tudi za delavce
kategorije B, in če je to potrebno, posamezne meritve, ki jih opravi
služba za dozimetrijo. 3.
V primerih, ko posamične meritve prejetih doz
niso mogoče ali so neustrezne, osebna dozimetrija temelji na oceni, ki
temelji na osnovi rezultatov osebne dozimetrije drugih izpostavljenih delavcev
ali iz rezultatov nadzora delovnega okolja, ki ga določa člen 37. Člen 40 Dozimetrija v primeru nezgodne
izpostavljenosti V primeru nezgodne izpostavljenosti podjetje v
sodelovanju s službo za dozimetrijo oceni ustrezne doze in njihovo porazdelitev
v telesu. Člen 41 Beleženje rezultatov in poročanje o
njih 1.
Zapis, ki vsebuje rezultate osebne dozimetrije, se
izdela za vsakega izpostavljenega delavca, za katerega se izvaja dozimetrija. 2.
Za namene odstavka 1 se hranijo naslednje
informacije o izpostavljenih delavcih: (a)
zapis doz posameznikov, zapis izmerjenih ali
ocenjenih izpostavljenosti, odvisno od primera, v skladu s členi 39, 40,
51 in 52; (b)
poročila o okoliščinah in izvedenih
aktivnostih v primerih izpostavljenosti, navedenih v členih 40 in 52; (c)
rezultate radiološkega nadzora delovnega mesta,
uporabljene za oceno doz posameznikov, kjer je to potrebno. 3.
Informacije iz odstavka 1 se hranijo v času
delovne dobe delavcev, ki vključuje izpostavljenost ionizirajočemu
sevanju, in pozneje, dokler ne dosežejo starosti 75 let, v nobenem primeru pa
ne manj kot 30 let po prenehanju dela, ki je vključevalo izpostavljenost. 4.
Izpostavljenost, na katero se nanašajo členi
40, 51 in 52, se beleži ločeno v zapisu iz odstavka 1. 5.
Če se rezultati dozimetrije uporabljajo za
obvladovanje načrtovanih primerov izpostavljenosti, se sprejmejo ustrezni
dogovori, da v zapise ne bodo vključene izpostavljenosti, ki izhajajo iz
obstoječih primerov izpostavljenosti, tj. zunanje sevanje iz okolja ali
vnos radona iz zemlje pri industrijah, v katerih se predeluje naravno prisoten
radioaktivni material. Člen 42 Dostop do rezultatov 1.
Države članice zahtevajo, da so rezultati
osebne dozimetrije iz členov 39, 40 in 52: (a)
na razpolago pristojnim organom, podjetju in
delodajalcu zunanjih delavcev; (b)
na razpolago delavcu v skladu s členom 43(1); (c)
predloženi službam medicine dela, da bi lahko
ocenile njihov vpliv na zdravje ljudi, kot je določeno v členu 44; (d)
predloženi podatkovnemu sistemu za individualni
nadzor obsevanosti, ki ga vzpostavi država članica v skladu z
odstavkom 2. 2.
Države članice določijo način za
prenos rezultatov osebne dozimetrije. 3.
V okviru podatkovnega sistema za individualni
nadzor obsevanosti se predložijo vsaj podatki iz razdelka A
Priloge VIII. 4.
V primeru nezgodne izpostavljenosti ali
izpostavljenosti v primeru izrednega radiološkega dogodka se rezultati osebne
dozimetrije predložijo brez odlašanja. Člen 43 Dostop delavcev do rezultatov 1.
Države članice zahtevajo, da imajo delavci na
svojo zahtevo dostop do rezultatov osebne dozimetrije, vključno z
rezultati meritev, ki so morda bili uporabljeni za oceno teh rezultatov, ali do
rezultatov ocene njihovih doz, določenih na osnovi meritev na delovnih
mestih. 2.
Države članice olajšajo izmenjavo vseh
ustreznih podatkov o dozah, ki so jih prej prejeli delavci, med pristojnimi
organi, službami medicine dela, strokovnjaki za varstvo pred sevanjem ali
službami za dozimetrijo znotraj Unije, z namenom opravljanja zdravniških
pregledov pred zaposlitvijo ali razvrstitvijo med delavce kategorije A v skladu
s členom 44 in z namenom nadziranja nadaljnje izpostavljenosti
delavcev. Člen 44 Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev 1.
Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev temelji
na načelih, ki splošno veljajo za medicino dela. 2.
Za zdravstveni nadzor delavcev kategorije A so
odgovorne službe medicine dela. Ta zdravstveni nadzor mora upoštevati oceno
zdravstvenega stanja delavcev pod nadzorom glede njihove zmožnosti za naloge,
ki so jim dodeljene. V ta namen morajo imeti službe medicine dela dostop do
kakršnih koli ustreznih podatkov, ki jih potrebujejo, vključno z razmerami
v njihovih delovnih prostorih. 3.
Zdravstveni nadzor vključuje: (e)
zdravniški pregled pred zaposlitvijo ali
razvrstitvijo med delavce kategorije A za določitev delavčeve
sposobnosti za delovno mesto delavca kategorije A, na katero se je prijavil; (f)
redne zdravniške preglede. Zdravstveno stanje vseh delavcev kategorije A se
pregleduje najmanj enkrat letno, da se preveri njihova sposobnost za
opravljanje svojega dela. Narava teh pregledov, ki jih lahko opravljajo
tolikokrat, kot služba medicine dela meni, da je potrebno, je odvisna od vrste
dela in zdravstvenega stanja posameznega delavca. 4.
Službe medicine dela lahko naznačijo potrebo
po nadaljevanju zdravstvenega nadzora po prenehanju dela, za toliko časa,
kot menijo, da je potrebno za varovanje zdravja določene osebe. Člen 45 Zdravstvena klasifikacija Glede na delavčevo zmožnost za delo
delavca kategorije A se določi naslednja zdravstvena klasifikacija: (a)
zmožen; (b)
zmožen, pod določenimi pogoji; (c)
nezmožen. Člen 46 Prepoved zaposlovanja ali razvrstitve
nezmožnih delavcev Nobenega delavca se ne sme zaposliti ali
razvrstiti za kateri koli čas na določeno delovno mesto kot delavca
kategorije A, če je po zdravstvenih ugotovitvah nezmožen za to delovno
mesto. Člen 47 Zdravstvene kartoteke 1.
Zdravstvena kartoteka se odpre za vsakega delavca kategorije
A in se sproti dopolnjuje, dokler ostaja delavec te kategorije. Potem se hrani,
dokler posameznik ne dopolni 75 let, nikakor pa ne manj kot 30 let po
prenehanju dela, ki je vključevalo izpostavljenost ionizirajočemu
sevanju. 2.
Zdravstvena kartoteka vključuje informacije o
naravi zaposlitve, rezultatih zdravniških pregledov pred zaposlitvijo ali
razporeditvijo med delavce kategorije A, rednih zdravstvenih pregledih in zapis
doz, ki jih zahteva člen 41. Člen 48 Posebni zdravstveni nadzor 1.
Poleg zdravstvenega nadzora izpostavljenih
delavcev, določenega v členu 44, se mora urediti vse potrebno za
vsako nadaljnjo aktivnost, za katero službe medicine dela menijo, da je
potrebna za zdravstveno varstvo izpostavljenega posameznika, na primer
nadaljnji pregledi, ukrepi za dekontaminacijo ali nujni sanacijski ukrepi. 2.
Posebni zdravstveni nadzor se zagotovi v vsakem
primeru, ko je bila presežena letna efektivna doza 50 mSv na leto ali
katera koli druga meja doze iz člena 10(2). 3.
Nadaljnji pogoji izpostavljenosti so predmet
soglasja služb medicine dela. Člen 49 Pritožbe Države članice morajo določiti postopek
za pritožbe zoper ugotovitve in sklepe, sprejete v skladu s členi 45, 46
in 48. Člen 50 Varstvo zunanjih delavcev 1.
Vsaka država članica zagotovi, da sistem
individualnega nadzora obsevanosti zunanjim delavcem zagotavlja enako varstvo,
kakor ga imajo stalno zaposleni delavci podjetja. 2.
Podjetje je neposredno ali na podlagi pogodbe z
delodajalcem zunanjih delavcev odgovoren za operativne vidike varstva zunanjih
delavcev pred sevanjem. 3.
Podjetje predvsem: (a)
preveri, ali je bilo ugotovljeno, da je zadevni
zunanji delavec zdravstveno sposoben opravljati aktivnosti, ki naj bi mu bile
dodeljene; (b)
zagotovi, da je zunanji delavec poleg osnovnega
usposabljanja za varstvo pred sevanjem iz člena 16 deležen tudi posebnega
usposabljanja v zvezi z značilnostmi kontroliranega območja in
aktivnosti; (c)
zagotovi, da je zunanji delavec prejel potrebno
osebno zaščitno opremo; (d)
zagotovi, da zunanji delavec prejme individualni
nadzor obsevanosti, ki ustreza vrsti aktivnosti, in katero koli operativno
osebno dozimetrijo, ki bi bila morda potrebna; (e)
zagotovi skladnost s sistemom varstva iz
Poglavja III; (f)
zagotovi ali sprejme vse potrebne ukrepe za
zagotovitev, da so po vsaki aktivnosti zabeleženi radiološki podatki
individualnega nadzora obsevanosti za vsakega zunanjega delavca iz točke 2
dela B Priloge VIII. 4.
Delodajalci zunanjih delavcev neposredno ali s
pogodbenimi sporazumi s podjetjem zagotovijo varstvo svojih delavcev pred
sevanjem v skladu z ustreznimi določbami iz te direktive, zlasti z: (a)
zagotavljanjem skladnosti s sistemom varstva iz
Poglavja III; (b)
zagotavljanjem obveščanja in usposabljanja na
področju varstva pred sevanjem, na katero se nanaša člen 16; (c)
jamčenjem ocenjevanja izpostavljenosti njihovih
delavcev in njihovega zdravstvenega nadzora pod pogoji, ki so določeni v
členih 37 ter od 39 do 48; (d)
zagotavljanjem, da se radiološki podatki na podlagi
individualnega nadzora obsevanosti vseh njihovih delavcev v skladu s
točko 1 razdelka B Priloge VIII redno posodabljajo v
podatkovnem sistemu za individualni nadzor obsevanosti iz
člena 42(1)(d). 5.
Vsi zunanji delavci morajo, kolikor je le
mogoče, sami prispevati k zaščiti, ki jim je namenjena s sistemom
nadzora obsevanosti iz odstavka 1. Člen 51 Posebej dovoljene izpostavljenosti 1.
V izjemnih primerih, ki jih je potrebno obravnavati
posamično, razen izrednih dogodkov, lahko pristojni organi dovolijo
opredeljenim prostovoljnim delavcem poklicno izpostavljenost sevanju, ki
presega meje doz iz člena 10, če so takšni primeri izpostavljenosti
časovno omejeni, potekajo na določenih omejenih delovnih
območjih in ne presegajo največjih ravni izpostavljenosti, ki jih za
tak poseben primer določijo pristojni organi. Upoštevati je treba naslednje
pogoje: (a)
samo delavci kategorije A, ki so opredeljeni v
členu 38, lahko dobijo dovoljenje za take izpostavljenosti; (b)
praktikante, študente, nosečnice in, če
obstaja tveganje vnosa radionuklidov, doječe ženske je treba
izključiti iz takšnih izpostavljenosti; (c)
podjetja mora vnaprej skrbno upravičiti takšne
izpostavljenosti in se o njih temeljito pogovoriti s prostovoljnimi delavci,
njihovimi predstavniki, službami medicine dela ali strokovnjakom za varstvo
pred sevanjem; (d)
ustrezne delavce je treba vnaprej obvestiti o
vključenih tveganjih in zaščitnih ukrepih, ki jih je treba izvajati
med nalogo; (e)
vse doze v zvezi s takšnimi izpostavljenostmi je
treba ločeno zabeležiti v zdravstveni kartoteki iz člena 47 in v
osebnem kartonu iz člena 41. 2.
Preseganje mej doz zaradi posebej dovoljenih izpostavljenosti
ne sme predstavljati delodajalcu zadostnega razloga za izključitev
delavcev iz njihovih običajnih delovnih mest ali njihovo premestitev na
drugo delovno mesto, brez soglasja delavcev. 3.
Izpostavljenost vesoljske posadke nad mejami doz se
obravnava kot posebej dovoljena izpostavljenost. Člen 52 Poklicna izpostavljenost v primeru
izrednega dogodka 1.
Organizacije za odziv na izredne dogodke
zagotovijo, da nihče od reševalnega osebja ne izvaja aktivnosti, ki
povzročajo doze, večje od 50 mSv, razen v posebnih primerih,
opredeljenih v nacionalnem načrtu ukrepov v primeru izrednega dogodka. V
teh primeru se določijo ustrezni referenčnih nivoji nad 50 mSv.
V izjemnih primerih, ko gre za reševanje življenja, preprečevanje resnih učinkov
sevanja za zdravje ali preprečevanje razvoja resnih pogojev, se lahko
določi referenčni nivo nad 100 mSv. 2.
Organizacije za odziv na izredne dogodke
zagotovijo, da reševalno osebje, ki bo verjetno izvajalo aktivnosti s preseženo
dozo 50 mSv, sestavljajo prostovoljci, ki so bili vnaprej jasno in
natančno obveščeni o povezanih tveganjih za zdravje in razpoložljivih
zaščitnih ukrepih. 3.
Države članice pri izpostavljenosti v primeru
izrednega dogodka zahtevajo nadzor sevanja in zdravstveni nadzor reševalnega
osebja. Osebno dozimetrijo ali oceno doz posameznikov je treba izvajati glede
na okoliščine. Člen 53 Radon na delovnem mestu 1.
V okviru akcijskega načrta iz
člena 103 države članice določijo nacionalne
referenčne nivoje za koncentracije radona v bivalnem okolju. Ti
referenčni nivoji ne smejo preseči letnega povprečja 1 000
Bq m-3 za delovna mesta. 2.
Države članice v skladu z nacionalnim
akcijskim načrtom zagotovijo, da se meritve radona izvajajo na delovnih
mestih v pritličju ali kleti znotraj območij, podvrženih radonu, in
na posebnih delovnih mestih, kot je določeno v akcijskem načrtu. 3.
Države članice zahtevajo od podjetij, v
katerih je nacionalni referenčni nivo za obstoječa delovna mesta
presežen, da sprejmejo ustrezne ukrepe za zmanjšanje koncentracij radona ali
izpostavljenosti v skladu z načelom optimizacije iz Poglavja III. 4.
Če je referenčni nivo na delovnih mestih
ali v posebnih prostorih stavbe še vedno presežen, kljub ukrepom, sprejetim v
skladu z odstavkom 3, države članice obravnavajo ta primer kot
načrtovan primer izpostavljenosti in uvedejo ustrezne zahteve za poklicno
izpostavljenost, kot je določeno v členu 30.1(d). POGLAVJE VII VARSTVO BOLNIKOV IN DRUGIH POSAMEZNIKOV, KI
SO IZPOSTAVLJENI SEVANJU V ZDRAVSTVU Člen 54 Upravičenost 1.
Čista korist zaradi izpostavljenosti sevanju v
zdravstvu, ob upoštevanju njene celotne potencialne diagnostične ali
terapevtske koristi, vključno z neposredno koristjo za zdravje ali dobre
počutje posameznika in koristjo za družbo, mora odtehtati škodo za zdravje
posameznika, ki jo lahko povzroči izpostavljenost sevanju, pri čemer
je treba upoštevati učinkovitost, koristi in tveganja pri uporabi
alternativnih razpoložljivih tehnik, ki imajo isti cilj, a ne vključujejo
izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju ali pa je ta manjša. Prav tako je treba upoštevati škodo za zdravje
posameznika, ki jo lahko povzroči izpostavljenost zdravstvenega
radiološkega osebja in drugih posameznikov. Upoštevati je treba zlasti naslednje zahteve: (a)
vse nove vrste dejavnosti, ki vključujejo
izpostavljenost sevanju v zdravstvu, morajo biti upravičene, še preden se
začnejo splošno izvajati; (b)
obstoječe vrste dejavnosti, ki
vključujejo izpostavljenost sevanju v zdravstvu, se ponovno preučijo,
kadar koli se pojavijo novi pomembni dokazi o njihovi učinkovitosti ali
posledicah; (c)
vsako posamezno izpostavljenost sevanju v zdravstvu
je treba vnaprej upravičiti, upoštevajoč specifične namene
izpostavljenosti sevanju in značilnosti izpostavljenega posameznika. Če vrsta dejavnosti, ki vključuje
izpostavljenost sevanju v zdravstvu, na splošno ni upravičena, je lahko
neka specifična izpostavljenost te vrste v posebnih okoliščinah
upravičena, vendar jo je treba za vsak primer posebej upravičiti in
dokumentirati. Napotni zdravnik in izvajalec si prizadevata,
kadar je to izvedljivo, za pridobitev poprejšnjih diagnostičnih podatkov
ali zdravstvene dokumentacije, pomembne za načrtovano izpostavljenost
sevanju, in preučitev teh podatkov, da bi se izognila nepotrebni
izpostavljenosti sevanju. 2.
Izpostavljenost sevanju v zdravstvu za
biomedicinske ali medicinske raziskave mora preveriti odbor za etična
vprašanja, ki je ustanovljen v skladu z nacionalnimi predpisi in/ali ga
ustanovijo pristojni organi. 3.
Posebno upravičenost medicinskih radioloških
posegov, ki jih je treba izvajati kot del programa zgodnje diagnostike, potrdi
zdravstveni organ, skupaj z ustreznimi strokovnimi organi. 4.
Izpostavljenost negovalcev in tolažilcev mora imeti
čisto korist, ob upoštevanju neposrednih koristi za zdravje bolnikov,
koristi za negovalca / tolažilca in škode, ki jo lahko povzroči
izpostavljenost. 5.
Kakršen koli medicinski radiološki poseg, izveden
na asimptomatskem posamezniku za namene zgodnjega odkrivanja bolezni, je del
programa zgodnje diagnostike ali zahteva posebno dokumentirano
upravičenost za zadevnega posameznika, ki jo potrdi izvajalec po
posvetovanju z napotnim zdravnikom in ob upoštevanju smernic ustreznih
strokovnih in pristojnih organov. Posebno pozornost je treba nameniti
zagotavljanju informacij bolnikom, kot je predpisano v členu 56(3). 6.
Če izpostavljenosti sevanju ni mogoče
upravičiti v skladu z odstavki 1 do 5, jo je treba prepovedati. Člen 55 Optimizacija 1.
Vse doze zaradi izpostavljenosti sevanju v
zdravstvu v namene radiodiagnostike in interventne radiologije morajo biti tako
nizke, kolikor je to razumno mogoče doseči pri pridobivanju zahtevanih
informacij na podlagi slikanja, ob upoštevanju ekonomskih in socialnih
dejavnikov. Za vsako izpostavljenost posameznikov sevanju v
zdravstvu v radioterapevtske namene mora biti obsevanost ciljnih prostornin
posamezno načrtovana, pri čemer morajo biti doze neciljnih prostornin
in tkiv tako nizke, kolikor je to razumno mogoče doseči, in skladne z
želenim radioterapevtskim namenom izpostavljenosti sevanju. 2.
Države članice zagotovijo oblikovanje, redno
pregledovanje in uporabo diagnostičnih referenčnih nivojev za
radiodiagnostične preiskave in, kadar je ustrezno, za posege interventne
radiologije, in razpoložljivost navodil v ta namen. 3.
Države članice za vsak biomedicinski in
medicinski raziskovalni projekt zagotovijo: (a)
da posamezniki sodelujejo prostovoljno; (b)
da so ti posamezniki obveščeni o tveganju
zaradi te izpostavljenosti sevanju; (c)
da je izdelana dozna ograda za posameznike, za
katere niso pričakovane neposredne medicinske koristi zaradi te
izpostavljenosti sevanju; (d)
v primeru bolnikov, ki prostovoljno sodelujejo v
poskusnem diagnostičnem ali terapevtskem postopku in pri katerih je
pričakovati diagnostično ali terapevtsko korist zaradi tega postopka,
morata izvajalec in/ali napotni zdravnik načrtovati nivoje doz za vsak
primer posebej. 4.
Optimizacija mora vključevati izbiro opreme,
zadovoljivo raven diagnostičnih informacij ali izida zdravljenja, pa tudi
praktične vidike medicinskih posegov, zagotavljanje kakovosti ter oceno in
ovrednotenje obsevanosti bolnika in osebja ali izvedenih dejavnosti, ob
upoštevanju ekonomskih in socialnih dejavnikov. 5.
Države članice zagotavljajo: (a)
da se določijo dozne ograde za izpostavljenost
negovalcev in tolažilcev; (b)
da se oblikujejo ustrezna navodila za
izpostavljenost negovalcev in tolažilcev; 6.
Države članice zagotovijo, da kadar bolnika
zdravijo ali preiskujejo z radionuklidi, izvajalec ali podjetje, kot je
ustrezno, bolniku ali zakonitemu zastopniku izroči pisna navodila, da na
ta način omeji obsevanje oseb, ki pridejo v stik z bolnikom, kolikor je to
razumno mogoče doseči, in zagotovi seznanitev s tveganjem zaradi
ionizirajočega sevanja. Ta navodila se izročijo pred odhodom iz
bolnišnice, klinike ali podobne ustanove. Člen 56 Odgovornosti 1.
Napotni zdravnik in izvajalec sta udeležena v
postopku upravičevanja, kakor to določijo države članice. 2.
Države članice zagotovijo, da je vsaka
izpostavljenost sevanju v zdravstvu izvedena ob klinični odgovornosti
izvajalca. 3.
Izvajalec zagotovi, da bolnik ali zakoniti
zastopnik prejme ustrezne informacije o koristih in tveganjih, povezanih z
izpostavljenostjo sevanju zaradi medicinskega posega, da pridobi prostovoljno
soglasje. Podobne informacije in ustrezna navodila v skladu s
členom 55(5)(b) prejmejo negovalci in tolažilci. 4.
Praktične vidike medicinskih posegov lahko podjetje
ali izvajalec, kot je ustrezno, prenese na enega ali več posameznikov, ki
lahko opravljajo naloge v zvezi s tem na priznanem področju
specializacije. Člen 57 Postopki 1.
Oblikujejo se pisni protokoli za izvedbo vsake
vrste standardnih radioloških posegov za vsako opremo posebej. 2.
Države članice zagotovijo, da so navodila za
napotitev na medicinsko slikanje, ob upoštevanju doz sevanja, na razpolago
napotnim zdravnikom. 3.
Pri medicinskih radioloških posegih je potrebno
ustrezno sodelovanje izvedenca medicinske fizike, pri čemer mora biti
njegova udeležba sorazmerna z radiološkim tveganjem, povezanim s posegom.
Zlasti: (a)
pri radioterapevtskih postopkih, razen standardnih
nuklearnomedicinskih terapevtskih posegov, je potrebno tesno sodelovanje
izvedenca medicinske fizike; (b)
pri standardnih nuklearnomedicinskih terapevtskih
posegih ter pri radiodiagnostičnih in interventnih radioloških posegih je
potrebno sodelovanje izvedenca medicinske fizike; (c)
pri drugih enostavnih radiodiagnostičnih
postopkih je potrebno ustrezno sodelovanje izvedenca medicinske fizike za
namene posvetovanja o vprašanjih, povezanih z varstvom pred sevanjem pri
izpostavljenosti v zdravstvu. 4.
Klinične presoje se izvajajo v skladu z
nacionalnimi postopki. 5.
Države članice zagotovijo, da so opravljeni primerni
lokalni pregledi, kadar so diagnostični referenčni nivoji nenehno
preseženi, in da se sprejmejo, kjer je to ustrezno, ukrepi za zboljšanje
stanja. Člen 58 Usposabljanje Države članice zagotovijo, da so zahteve
glede usposabljanja in priznavanja, določene v členih 15, 19 in 81,
izpolnjene za izvajalca, izvedenca medicinske fizike in posameznike iz
člena 56(4). Člen 59 Oprema 1.
Države članice sprejmejo ukrepe, ki se jim
zdijo potrebni, da se izognejo nepotrebnemu širjenju medicinske radiološke
opreme. 2.
Države članice zagotovijo: (a)
da je vsa medicinska radiološka oprema, ki je v
uporabi, pod strogim nadzorom glede varstva pred sevanjem; (b)
da je najnovejši popis medicinske radiološke opreme
za vsak medicinski radiološki objekt na razpolago pristojnim organom; (c)
da podjetje izvaja ustrezne programe zagotavljanja
kakovosti ter oceno obsevanosti bolnika ali uporabljenega radioaktivnega
odmerka; in (d)
da je opravljeno preverjanje sprejemljivosti, pri
katerem sodeluje izvedenec medicinske fizike, pred prvo uporabo opreme v
klinične namene, in potem redno preverjanje delovanja opreme, in po vsakem
večjem vzdrževalnem posegu. 3.
Pristojni organi zagotovijo, da podjetje izvaja
potrebne ukrepe za zboljšanje neustreznih ali pomanjkljivih lastnosti
medicinske radiološke opreme. Sprejmejo tudi specifična merila
sprejemljivosti opreme, da se lahko ugotovi, ali so potrebni korektivni ukrepi,
vključno, če je to ustrezno, z izločitvijo opreme iz uporabe. 4.
Uporaba opreme za presvetljevanje (fluoroskopijo) brez
naprave za kontrolo hitrosti doz ali brez ojačevalnika slike ali
enakovredne naprave je prepovedana. 5.
Vsaka oprema, ki se uporablja za interventno
radiologijo in računalniško tomografijo, mora imeti napravo ali lastnost,
ki izvajalcu pokaže raven sevanja, ki jo je proizvedla oprema med medicinskim
radiološkim posegom. Kakršna koli druga medicinska radiodiagnostična
oprema, dana v uporabo po začetku veljavnosti te direktive, mora imeti
napravo ali lastnost ali enakovredno funkcijo za določanje ravni
proizvedenega sevanja. Doza sevanja je del poročila o pregledu. Člen 60 Posebni postopki 1.
Države članice zagotovijo uporabo ustrezne
medicinske radiološke opreme, praktičnih tehnik in pomožne opreme pri
izpostavljenosti sevanju v zdravstvu: (a)
otrok, (b)
kot dela programa zgodnje diagnostike, (c)
pri kateri bolnik prejme visoke doze sevanja, npr.
pri interventni radiologiji, računalniški tomografiji ali radioterapiji. Pri teh posegih je treba posvetiti posebno
pozornost programom zagotavljanja kakovosti in oceni obsevanosti bolnika ali
uporabljenega radioaktivnega odmerka, kot je omenjeno v členu 59(2)(c). 2.
Države članice zagotovijo, da so izvajalci in
osebe iz člena 56(4), ki izvajajo radiološke posege iz odstavka 1
tega člena, deležni ustreznega usposabljanja glede teh medicinskih
radioloških posegov, kot zahteva člen 19. Člen 61 Posebno varstvo med nosečnostjo in
dojenjem 1.
Pri ženskah v reproduktivni dobi morata napotni
zdravnik in izvajalec poizvedeti o morebitni nosečnosti oziroma dojenju,
kakor to določijo države članice. Kadar nosečnosti ni mogoče izključiti,
odvisno od vrste izpostavljenosti sevanju v zdravstvu, zlasti če gre za
obsevanje abdominalnega ali medeničnega predela, je treba posvetiti
posebno pozornost upravičenosti, zlasti nujnosti, in optimizaciji
izpostavljenosti sevanju v zdravstvu, ob upoštevanju izpostavljenosti tako
matere kot tudi nerojenega otroka. 2.
Pri doječih ženskah je treba pri
nuklearnomedicinskih posegih, odvisno od vrste preiskave ali zdravljenja,
nameniti posebno pozornost upravičenosti, zlasti nujnosti, in optimizaciji
izpostavljenosti sevanju v zdravstvu, ob upoštevanju izpostavljenosti tako
matere kot otroka. 3.
Brez poseganja v odstavka 1 in 2 države
članice sprejmejo ukrepe za povečanje ozaveščenosti žensk, na
katere se nanaša ta člen, kot so opozorilni napisi na ustreznih javnih
mestih. Člen 62 Nezgodna in nenamerna izpostavljenost Države članice zagotovijo, da: (a)
so sprejeti vsi razumni ukrepi za zmanjšanje
verjetnosti in obsega nezgodne ali nenamerne izpostavljenosti bolnikov sevanju
pri vseh medicinskih radioloških posegih, ob upoštevanju ekonomskih in
socialnih dejavnikov; (b)
program zagotavljanja kakovosti za radioterapevtske
postopke vključuje študijo tveganja za nezgodno ali nenamerno
izpostavljenost; (c)
podjetje za vse primere izpostavljenosti v
zdravstvu uvede sistem za registracijo in analizo dogodkov, ki vključuje
ali potencialno vključuje nezgodno ali nenamerno izpostavljenost; (d)
podjetje čim prej seznani pristojne organe o
pojavu pomembnih dogodkov, ki so jih določili organi, vključno z
rezultati preiskave in sanacijskimi ukrepi, da bi se izognili takim dogodkom.
Pristojni organi izmenjajo te informacije s pristojnimi organi za nadzor po
prodaji, določenimi v Direktivi Sveta 93/42/EGS o medicinskih
pripomočkih; (e)
prav tako velja ureditev, da morajo obvestiti
napotnega zdravnika, izvajalca in bolnika o nenamerni ali nezgodni
izpostavljenosti. Člen 63 Ocena obsevanosti prebivalstva Države članice zagotovijo, da je
določena porazdelitev ocen obsevanosti posameznikov zaradi
izpostavljenosti sevanju v zdravstvu, ob upoštevanju porazdelitve
izpostavljenega prebivalstva po starosti in spolu. POGLAVJE VIII VARSTVO POSAMEZNIKOV IZ PREBIVALSTVA Razdelek 1 Varstvo posameznikov iz prebivalstva v običajnih
razmerah Člen 64 Načela varstva posameznikov iz
prebivalstva Države članice ustvarijo potrebne pogoje
za zagotovitev najboljšega možnega varstva posameznikov iz prebivalstva v
obstoječih razmerah, ki je osnovano na načelih iz Poglavja III o
sistemu varstva pred sevanjem in izvajanju zahtev iz tega poglavja. Člen 65 Operativna zaščita posameznikov iz
prebivalstva 1.
Operativna zaščita posameznikov iz
prebivalstva pred sevanji zaradi dejavnosti, za katere je potrebno pridobiti
licenco, pomeni v normalnih razmerah vse ukrepe in meritve za odkrivanje in
odstranjevanje dejavnikov, ki lahko v času kakršnega koli delovanja, ki
vključuje izpostavljenost ionizirajočemu sevanju, predstavlja
tveganje za izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva, ki ni zanemarljivo s
stališča varstva pred sevanjem. Takšno varstvo vključuje naslednje
naloge: (a)
pregled in odobritev načrtov za objekte, ki
vključujejo tveganje za izpostavljenost sevanju, in predlagane lokacije
takih objektov na zadevnem območju s stališča varstva pred sevanji; (b)
odobritev obratovanja novih objektov, ki
vključujejo tveganje za izpostavljenost sevanju, je odvisna od zagotovitve
ustreznega varstva pred kakršno koli izpostavljenostjo ali radioaktivno
kontaminacijo, ki se lahko razširi tudi izven območja samega objekta, ob
upoštevanju vseh ustreznih demografskih, meteoroloških, geoloških, hidroloških
in ekoloških pogojev; (c)
pregled in odobritev načrtov za
izpuščanje radioaktivnih snovi iz objekta. Te naloge se opravljajo skladno s predpisi, ki jih
določijo pristojni organi na podlagi velikosti tveganja za izpostavljenost
prebivalstva. 2.
Pristojni organ določi dovoljene meje za
izpuščanje radioaktivnih snovi. Ta dovoljenja za izpuste: (a)
upoštevajo rezultate optimizacije javne
izpostavljenosti; (b)
izražajo dobro prakso pri obratovanju podobnih
objektov; (c)
omogočajo stopnjo operativne prožnosti
objekta. Člen 66 Ocena doz za posameznike iz prebivalstva 1.
Države članice na podlagi tveganja za
izpostavljenost določijo sistem za oceno doz za posameznike iz
prebivalstva v načrtovanih primerih izpostavljenosti. 2.
Pristojni organi opredelijo dejavnosti, za katere
se bo izvajala realna ocena doz za posameznike iz prebivalstva. Za druge
dejavnosti lahko države članice zahtevajo le ovrednotenje s splošnimi
podatki. 3.
Za realno oceno doz za posameznike iz prebivalstva
pristojni organi: (a)
zagotovijo, da so ocene doz zaradi dejavnosti iz
člena 65 čim bolj realne za reprezentativne osebe; (b)
določijo pogostost izdelave takšnih ocen in
sprejmejo vse potrebne ukrepe za določitev reprezentativne osebe, ob
upoštevanju dejanskih poti prenosa radioaktivnih snovi; (c)
zagotovijo, ob upoštevanju radiološkega tveganja,
da ocene doz za posameznike iz prebivalstva vključujejo: (i) oceno doz zaradi zunanjega sevanja, in
kjer je to primerno, oznako kakovosti tega sevanja; (ii) oceno vnosa radionuklidov, z oznako
vrste radionuklidov, in kjer je potrebno, njihovih fizikalnih in kemijskih
lastnosti, in navedbo aktivnost in koncentracije teh radionuklidov; (iii) oceno doz za reprezentativno osebo,
za katere je verjetno, da jih bo ta oseba prejela, in določitev
značilnosti reprezentativne osebe; (d)
zahtevajo zbiranje podatkov glede meritev zunanje
izpostavljenosti, ocen vnosa radionuklidov in radioaktivne kontaminacije, kakor
tudi rezultatov ocen doz, ki jih je prejela reprezentativna oseba, in dajanje
teh podatkov na voljo vsem zainteresiranim stranem. Člen 67 Spremljanje izpustov radioaktivnih snovi 1.
Države članice zahtevajo od podjetja,
odgovornega za dejavnosti, za katere je bilo izdano dovoljenje za izpust, da
ustrezno spremlja atmosferske ali tekočinske radioaktivne izpuste v okolje
ter posreduje rezultate tega spremljanja pristojnemu organu. 2.
Države članice zahtevajo od podjetja,
odgovornega za reaktor jedrske elektrarne in obrat za predelavo, da spremlja
izpuste med normalnim obratovanjem v skladu s standardiziranimi informacijami,
izbranimi za spremljanje in poročanje Evropski komisiji, kot je
določeno v Priporočilu Komisije 2004/2/Euratom[22]. Člen 68 Naloge podjetij 1.
Države članice zahtevajo od podjetja, da
opravlja naslednje naloge: (a)
doseganje in vzdrževanje optimalne ravni varstva; (b)
preverjanje učinkovitosti in vzdrževanje
tehničnih sredstev; (c)
izročitev v obratovanje, s stališča nadzorovanja
varstva pred sevanjem, opreme in postopkov za ustrezno merjenje in ocenjevanje,
izpostavljenosti posameznikov iz prebivalstva ter radioaktivne kontaminacije
okolja; (d)
redno umerjanje merilnih instrumentov ter redno
pregledovanje njihove uporabnosti in pravilne uporabe. 2.
Naloge iz odstavka 1 opravljajo strokovnjaki
za varstvo pred sevanjem in po potrebi uradniki za varstvo pred sevanjem. Člen 69 Program za spremljanje stanja okolja Države članice zagotovijo, da je vzpostavljen
ustrezen program za spremljanje stanja okolja, namenjen ocenjevanju
izpostavljenosti posameznikov iz prebivalstva. Razdelek 2 Izpostavljenost v primeru izrednega dogodka Člen 70 Ukrepanje ob nesreči 1.
Države članice zahtevajo od podjetja,
odgovornega za dejavnost, da nemudoma obvesti pristojne organe o izrednem
dogodku, ki se je zgodil v njegovem objektu ali je povezan z aktivnostmi v tem
objektu, in sprejme vse ustrezne ukrepe za ublažitev posledic. 2.
Države članice zagotovijo, da v primeru
izrednega dogodka na njihovem ozemlju podjetje naredi začetno začasno
oceno okoliščin in posledic izrednega dogodka in pomaga pri zaščitnih
ukrepih. 3.
Države članice zagotovijo izvajanje
zaščitnih ukrepov v zvezi z: (a)
virom sevanja, da bi zmanjšale ali ustavile
neposredno sevanje in sproščanje radionuklidov ali preprečile
izpostavljenost ali kontaminacijo zaradi virov neznanega izvora; (b)
okoljem, da bi zmanjšale prenos radioaktivnih snovi
na posameznike; (c)
posamezniki, da bi zmanjšale izpostavljenost. 4.
V primeru izrednega dogodka na ali zunaj svojega
ozemlja vsaka država članica ali organ za ukrepanje ob nesrečah
zahteva: (a)
organiziranje ustreznih zaščitnih ukrepov, ob
upoštevanju realnih značilnosti izrednega dogodka in v skladu z
optimizirano strategijo za zaščito kot del načrta ukrepov v primeru
izrednega dogodka, pri čemer so elementi, ki jih je treba vključiti v
ta načrt, določeni v razdelku B Priloge IX; (b)
oceno in beleženje posledic izrednega dogodka ter
učinkovitosti zaščitnih ukrepov. 5.
Država članica ali organ za ukrepanje ob
nesrečah zagotovita, če tako zahtevajo razmere, organiziranje
medicinskega zdravljenja žrtev. Člen 71 Obveščanje posameznikov iz
prebivalstva, za katere je verjetno, da bodo prizadeti v primeru izrednega
dogodka 1.
Države članice zagotovijo, da so posamezniki
iz prebivalstva, za katere je verjetno, da bodo prizadeti v primeru izrednega
dogodka, obveščeni o njim namenjenih ukrepih zdravstvenega varstva in o
tem, kako naj ukrepajo v takšnih primerih. 2.
Posredovane informacije vsebujejo najmanj elemente,
določene v razdelku A Priloge X. 3.
Posameznikom iz prebivalstva iz odstavka 1 se te
informacije posredujejo brez kakršne koli zahteve. 4.
Države članice posodabljajo in razpošiljajo te
informacije v rednih časovnih presledkih ter kadar koli pride do pomembnih
sprememb. Te informacije morajo biti javnosti stalno dostopne. Člen 72 Obveščanje posameznikov iz
prebivalstva, ki so bili dejansko prizadeti v primeru izrednega dogodka 1.
Države članice zagotovijo, da so ob nastopu
izrednega dogodka dejansko prizadeti posamezniki iz prebivalstva brez odlašanja
obveščeni o dejstvih glede izrednega dogodka, o ukrepih, ki jih je treba
sprejeti, in, če je to primerno, o njim namenjenih ustreznih ukrepih
zdravstvenega varstva. 2.
Posredovane informacije zajemajo v razdelku B
Priloge X navedene točke, ki ustrezajo vrsti izrednega dogodka. Razdelek 3 Obstoječi primeri izpostavljenosti Člen 73 Okužena območja 1.
Strategije za upravljanje okuženih območij
vključujejo, kadar je ustrezno, naslednje: (a)
označitev prizadetih regij in identifikacijo
prizadetih posameznikov iz prebivalstva; (b)
upoštevanje potrebe po zaščitnih ukrepih,
namenjenih prizadetim regijam in posameznikom iz prebivalstva, in njihovega
obsega; (c)
upoštevanje potrebe po preprečevanju ali
nadzoru dostopa do prizadetih regij ali uvedbi omejitev v zvezi z življenjskimi
pogoji v teh regijah; (d)
oceno izpostavljenosti različnih skupin
prebivalstva in oceno sredstev, ki so na voljo posameznikom za nadzor lastne
izpostavljenosti; (e)
namere in dolgoročne cilje strategije ter
ustrezne referenčne nivoje. 2.
Za območja z dolgotrajno kontaminacijo, v
katerih je država članica dovolila prebivanje in opravljanje socialnih ter
gospodarskih dejavnosti, države članice zagotovijo, po posvetovanju z
zainteresiranimi stranmi, da je po potrebi urejen stalni nadzor
izpostavljenosti, da bi se vzpostavili normalni življenjski pogoji,
vključno z: (a)
določitvijo referenčnih nivojev, skladnih
z vsakdanjim življenjem; (b)
določitvijo infrastrukture, namenjene podpori
stalnih samozaščitnih ukrepov na prizadetih območjih, kot so
obveščanje, svetovanje in spremljanje. Člen 74 Radon v bivalnih prostorih in stavbah z
javnim dostopom 1.
V okviru akcijskega načrta iz
člena 103 države članice določijo nacionalne
referenčne nivoje za koncentracije radona v bivalnem okolju, ki ne smejo
preseči (kot letno povprečje): (a)
200 Bq m-3 za nove bivalne prostore in
stavbe z javnim dostopom; (b)
300 Bq m-3 za obstoječe bivalne
prostore; (c)
300 Bq m-3 za obstoječe stavbe z
javnim dostopom. V posebnih primerih, v katerih je čas zasedenosti kratek,
se lahko določi referenčni nivo do 1 000 Bq m-3. 2.
Države članice v skladu z nacionalnim
akcijskim načrtom: (a)
opredelijo obstoječe bivalne prostore s
preseženim referenčnim nivojem in spodbujajo ukrepe za zmanjšanje ravni
radona v teh bivalnih prostorih; (b)
zagotovijo, da se meritve radona izvajajo v stavbah
z javnim dostopom znotraj območij, podvrženih radonu. 3.
Države članice določijo posebne gradbene
predpise za preprečevanje vnosa radona iz zemlje in, kot je določeno
v nacionalnem akcijskem načrtu, iz gradbenih materialov, ter zahtevajo
upoštevanje teh predpisov, zlasti v območjih, podvrženih radonu, da bi
preprečile koncentracije radona, ki presegajo referenčni nivo za nove
stavbe. 4.
Države članice zagotovijo lokalne in
nacionalne informacije o obstoječih koncentracijah radona, s tem povezanih
tveganjih za zdravje in tehničnih sredstvih, ki so na voljo za zmanjšanje
obstoječih koncentracij radona. Člen 75 Gradbeni materiali 1.
Zahteve iz tega člena veljajo za naslednje: (a)
gradbene materiale, ki jih je opredelil in navedel
ustrezen pristojni organ kot sporne s stališča varstva pred sevanji, ob
upoštevanju kazalnega seznama materialov iz Priloge XI v zvezi z njihovim
oddajanjem gama sevanja; ali (b)
gradbene materiale, ki jih je organ ocenil kot
sporne v nacionalnem akcijskem načrtu za radon, kot je določeno v
členu 103. 2.
Za ugotovljene vrste gradbenih materialov
industrije, ki dajejo take materiale v promet, (a)
določijo koncentracije radionuklidov,
določenih v Prilogi VII; (b)
predložijo pristojnemu organu informacije o rezultatih
merjenj in ustrezen indeks koncentracije aktivnosti, kot je določeno v
Prilogi VII. 3.
Pristojni organ zagotovi, da so opredeljene vrste
gradbenih materialov razvrščene, kot je določeno v Prilogi VII, na podlagi njihove predvidene uporabe in
indeksa koncentracije aktivnosti. 4.
Opredeljene vrste gradbenih materialov, ki verjetno
ne bodo oddajali doz, ki presegajo referenčni nivo 1 mSv na leto za
zunanjo izpostavljenost iz gradbenih materialov v bivalnem okolju, ki presega
obstoječo zunanjo izpostavljenost na prostem, so izvzete iz zahtev na
nacionalni ravni, brez poseganja v člen 103. Vseeno je treba take
gradbene materiale nadalje spremljati, da bi bila koncentracija aktivnosti še
naprej v skladu z referenčnim nivojem. Gradbeni materiali kategorije A,
določeni v Prilogi VII, so izvzeti iz omejitev v zvezi z njihovim
dajanjem v promet v Uniji. 5.
Za opredeljene vrste gradbenih materialov, ki bodo
verjetno oddajali doze, ki presegajo referenčni nivo 1 mSv na leto za
zunanjo izpostavljenost iz gradbenih materialov v bivalnem okolju, ki presega
obstoječo zunanjo izpostavljenost na prostem, pristojni organ določi
ustrezne ukrepe, od registracije in splošne uvedbe ustreznih gradbenih
predpisov do posebnih omejitev v zvezi s predvideno uporabo takih materialov. 6.
Informacije o opredeljenih vrstah gradbenih
materialov, za katere je treba izvajati gradbene predpise, vključno z
njihovimi koncentracijami radionuklidov, indeksom koncentracije aktivnosti in
ustrezno razvrstitvijo, se dajo na voljo pred njihovim dajanjem v promet. POGLAVJE IX VARSTVO OKOLJA Člen 76 Okoljska merila Države članice v svoj zakonodajni okvir za
varstvo pred sevanjem in zlasti v splošni sistem varstva zdravja ljudi
vključijo določbo o varstvu nečloveških vrst pred sevanjem v
okolju. Ta zakonodajni okvir uvaja okoljska merila, namenjena varstvu populacij
občutljivih ali reprezentativnih nečloveških vrst glede na njihov
pomen kot del ekosistema. Kadar je ustrezno, se opredelijo vrste dejavnosti, za
katere je upravičen regulativni nadzor, da bi se izvajale zahteve iz tega
zakonodajnega okvira. Člen 77 Dovoljene mejne vrednosti izpustov Pristojni organi držav članic pri
določanju dovoljenih mejnih vrednosti za izpuste radioaktivnih snovi v
skladu s členom 65(2) zagotovijo tudi ustrezno varstvo
nečloveških vrst. V ta namen se lahko izvede splošno ovrednotenje, kot
zagotovilo, da so okoljska merila izpolnjena. Člen 78 Nenamerni izpusti Države članice zahtevajo od podjetij, da
sprejmejo ustrezne tehnične ukrepe za preprečevanje velike okoljske
škode v primeru nenamernega izpusta ali za blažitev obsega take škode. Člen 79 Spremljanje stanja okolja Pristojni organi držav članic pri
določanju programov za spremljanje stanja v okolju ali pozivanju k
izvajanju teh programov po potrebi vključijo reprezentativne nečloveške
vrste ter prvine okolja, ki predstavljajo pot izpostavljenosti za posameznike
iz prebivalstva. POGLAVJE X ZAHTEVE ZA REGULATIVNI NADZOR Razdelek 1 Institucionalna infrastruktura Člen 80 Pristojni organ 1.
Države članice imenujejo pristojni organ ali
organe za izvajanje nalog iz te direktive. 2.
Države članice posredujejo Komisiji ime in
naslov pristojnega organa ali organov ter njihova ustrezna področja
pristojnosti, da zagotovijo hitro komunikacijo s temi organi. 3.
Če ima država članica več kot en
pristojni organ, ki nadzoruje visokoaktivne zaprte vire in vire neznanega
izvora, določi kontaktno točko za vzpostavljanje stika s pristojnimi
organi drugih držav članic. 4.
Države članice posredujejo Komisiji vse
spremembe informacij iz odstavkov 2 in 3. 5.
Komisija posreduje informacije iz odstavkov 2, 3 in
4 vsem pristojnim organom in jih redno objavlja v Uradnem listu Evropske unije
v časovnih presledkih, ki niso daljši od dveh let. Člen 81 Priznavanje služb in strokovnjakov 1.
Države članice sprejmejo potrebne ureditve za
priznanje: (a)
služb medicine dela; (b)
služb za dozimetrijo; (c)
strokovnjakov za varstvo pred sevanji; (d)
izvedencev medicinske fizike. Države članice določijo določbe za
zagotavljanje stalne strokovne usposobljenosti teh služb in strokovnjakov. 2.
Države članice določijo zahteve glede
priznavanja in jih posredujejo Komisiji, skupaj z imenom in naslovom organov,
pristojnih za priznavanje. Države članice sporočijo vsako spremembo teh
informacij. 3.
Države članice določijo druge službe ali
strokovnjake, ki potrebujejo posebne kvalifikacije za varstvo pred sevanjem,
ter, kadar je ustrezno, postopek priznavanja teh kvalifikacij. 4.
Komisija da državam članicam na voljo
informacije, prejete v skladu z odstavkom 2. Člen 82 Službe medicine dela Službe medicine dela izvajajo zdravstveni nadzor
izpostavljenih delavcev glede na njihovo izpostavljenost ionizirajočemu
sevanju in zmožnost za naloge, ki so jim dodeljene. Člen 83 Službe za dozimetrijo Službe za dozimetrijo določijo notranjo in
zunanjo dozo za izpostavljene delavce, za katere je treba izvajati osebno
dozimetrijo, da se doza zabeleži, v sodelovanju s podjetjem in službo medicine
dela. Službe za dozimetrijo izvajajo umerjanje, odčitavanje ali
interpretacijo naprav za osebno dozimetrijo ali za merjenje radioaktivnosti v
človekovem telesu in v bioloških vzorcih. Člen 84 Strokovnjak za varstvo pred sevanjem 1.
Strokovnjak za varstvo pred sevanji na podlagi
strokovne presoje, meritev in ocen strokovno svetuje podjetju o vprašanjih,
povezanih s poklicno in javno izpostavljenostjo. 2.
Svetovanje strokovnjaka za varstvo pred sevanji
vključuje, vendar ni omejeno na naslednje: (e)
načrte za nove objekte in začetek
obratovanja novih ali spremenjenih virov sevanja, povezane s
tehnično-tehnološkim nadzorom, konstrukcijskimi značilnostmi,
varnostnimi lastnostmi in opozorilnimi napravami, ki so pomembne za varstvo
pred sevanjem; (f)
kategorizacijo kontroliranih in nadzorovanih
območij; (a)
razvrstitev delavcev; (b)
vsebino programov nadzora delovnega mesta in osebne
dozimetrije; (c)
ustrezne instrumente za spremljanje sevanja, ki jih
je treba uporabljati; (d)
ustrezne metode osebne dozimetrije; (e)
optimizacijo in uvedbo ustreznih doznih ograd; (f)
zagotavljanje kakovosti; (g)
programe za spremljanje stanja v okolju; (h)
zahteve glede odstranjevanja radioaktivnih
odpadkov; (i)
dogovore za preprečevanje nesreč in
incidentov; (j)
pripravljenost in odziv pri izpostavljenosti v
primeru izrednega dogodka; (k)
programe usposabljanja in prekvalifikacije za
izpostavljene delavce. 3.
Kadar je ustrezno, lahko naloge strokovnjaka za
varstvo pred sevanji izvaja skupina strokovnjakov, ki imajo skupaj potrebno
strokovno znanje. Člen 85 Izvedenec medicinske fizike 1.
V zdravstveni ustanovi izvedenec medicinske fizike
ustrezno ukrepa ali strokovno svetuje o vprašanjih v zvezi s fiziko
ionizirajočih sevanj za izpostavljenost v zdravstvu. 2.
Izvedenec medicinske fizike je, odvisno od vrste
medicinskega radiološkega posega, odgovoren za dozimetrijo, vključno s
fizikalnimi meritvami za oceno obsevanosti bolnika, svetovanje o medicinski
radiološki opremi in prispevanje zlasti k: (a)
optimizaciji varstva bolnikov in drugih
posameznikov, ki so izpostavljeni sevanju v zdravstvu, vključno z uporabo
diagnostičnih referenčnih nivojev; (b)
opredelitvi in izvajanju zagotavljanja kakovosti
medicinske radiološke opreme; (c)
pripravi tehničnih specifikacij za medicinsko
radiološko opremo in tehnično zasnovo instalacije; (d)
nadzoru medicinskih radioloških instalacij v zvezi
z varstvom pred sevanjem; (e)
izboru opreme, potrebne za izvajanje meritev za
varstvo pred sevanjem; (f)
usposabljanju izvajalcev in drugega osebja v zvezi
s pomembnimi vidiki varstva pred sevanjem. Kadar je ustrezno, lahko naloge izvedenca
medicinske fizike izvaja služba na področju medicinske fizike. Člen 86 Uradnik za varstvo pred sevanjem 1.
Države članice odločijo, v katerih
dejavnostih je določitev uradnika za varstvo pred sevanjem potrebna za
izvajanje nalog varstva pred sevanjem v podjetju. Države članice zahtevajo
od podjetij, da uradnikom za varstvo pred sevanjem zagotovijo potrebna sredstva
za izvajanje njihovih nalog. Uradnik za varstvo pred sevanjem poroča
neposredno podjetju. 2.
Glede na vrsto dejavnosti lahko naloge uradnika za
varstvo pred sevanjem vključujejo: (a)
zagotavljanje, da se delo v zvezi s sevanjem izvaja
v skladu z zahtevami določenih postopkov ali lokalnih predpisov; (b)
spremljanje izvajanja programa za nadzor delovnega
mesta; (c)
hrambo ustreznih evidenc o radioaktivnih virih; (d)
izvajanje rednih presoj stanja ustreznih varnostnih
in opozorilnih sistemov; (e)
spremljanje izvajanja programa za osebno
dozimetrijo; (f)
spremljanje izvajanja programa za nadzor zdravja; (g)
obveščanje novih zaposlenih o lokalnih
predpisih in postopkih; (h)
dajanje nasvetov in komentarjev o delovnih
načrtih; (i)
odobritev delovnih načrtov; (j)
pripravo poročil za lokalno upravo; (k)
sodelovanje pri dogovorih o preprečevanju,
pripravljenosti in odzivu na izpostavljenost v primeru izrednega dogodka; (l)
povezovanje s strokovnjakom za varstvo pred
sevanjem. Nalogo uradnika za varstvo pred sevanjem lahko
izvaja služba za varstvo pred sevanjem, ki deluje v podjetju. Razdelek 2 Nadzor nad zaprtimi viri Člen 87 Splošne zahteve 1.
Države članice poskrbijo za zagotavljanje
ustreznega nadzora nad zaprtimi viri v zvezi z njihovo lokacijo, uporabo in prenehanjem
uporabe. 2.
Države članice zahtevajo od podjetja, da vodi
evidenco vseh virov, za katere je odgovoren, njihovih lokacij in njihovega
prenosa. 3.
Države članice vzpostavijo sistem, ki jim
omogoča ustrezno obveščenost o posameznih prenosih zaprtih virov,
kadar je potrebno, in o morebitnem prenosu visokoaktivnih zaprtih virov. 4.
Države članice zahtevajo od vsakega podjetja,
imetnika zaprtega vira, da nemudoma prijavi pristojnemu organu kakršno koli
izgubo, tatvino ali nepooblaščeno uporabo zaprtega vira. Člen 88 Zahteve za nadzor visokoaktivnih zaprtih
virov Države članice zagotovijo, da pred izdajo
dovoljenja za dejavnosti, ki vključujejo visokoaktivni zaprti vir: (a)
ustrezno poskrbijo za varno ravnanje z viri in
njihovo varnost, tudi ko se več ne uporabljajo. Taka ureditev lahko
predvidi prenos virov, ki se več ne uporabljajo, dobaviteljem ali njihovo
namestitev v objekt za odstranjevanje ali shranjevanje ali obveznost
proizvajalca ali dobavitelja, da te vire sprejme; (b)
s finančnim zavarovanjem ali na kateri koli
drugi način, primeren za zadevni vir, ustrezno poskrbi za varno ravnanje z
viri, ko se več ne uporabljajo, tudi v primeru, ko podjetje postane
plačilno nesposobno ali preneha poslovati. Člen 89 Posebne zahteve za licenciranje
visokoaktivnih zaprtih virov Poleg splošnih zahtev za licenciranje iz
Poglavja V države članice zagotovijo, da licenca za proizvodnjo, uporabo
ali posedovanje visokoaktivnih zaprtih virov vključuje: (a)
minimalna merila učinkovitosti vira, vsebnika
vira in dodatne opreme; (b)
delovne postopke, ki se bodo izvajali; (c)
ustrezno ravnanje z viri, ki se več ne
uporabljajo, vključno z dogovori o prenosu virov, ki se ne uporabljajo
več, proizvajalcu, dobavitelju, drugemu pooblaščenemu podjetju ali
objektu za odlaganje ali hranjenje odpadkov, kot je ustrezno. Člen 90 Evidenca podjetij Države članice zahtevajo, da evidenca za
visokoaktivne zaprte vire vključuje informacije iz Priloge XII in da
podjetje predloži pristojnim organom na njihovo zahtevo izvod celotne evidence
ali njenega dela v skladu s Prilogo XIII. Evidenca podjetja mora biti
pristojnemu organu na voljo za inšpekcijski pregled. Člen 91 Evidenca pristojnih organov Pristojni organi vodijo evidenco podjetij, ki
imajo dovoljenje za izvajanje dejavnosti z visokoaktivnimi zaprtimi viri, in
visokoaktivnih zaprtih virov, katerih imetniki so. V tej evidenci je naveden
prisotni radionuklid, aktivnost v času izdelave ali, če ta aktivnost
ni znana, aktivnost v času, ko je prvič dan v promet, ali v
času, ko je podjetje ta vir pridobilo, ter tip vira. Pristojni organi
evidenco posodabljajo, pri čemer upoštevajo prenose virov in druge dejavnike. Člen 92 Varnost visokoaktivnih zaprtih virov 1.
Podjetje, ki izvaja aktivnosti, ki vključujejo
visokoaktivne zaprte vire, mora izpolnjevati zahteve iz
Priloge XIV. 2.
Proizvajalec, dobavitelj in podjetja zagotovijo, da
visokoaktivni zaprti viri in vsebniki izpolnjujejo zahteve za identifikacijo in
označevanje, določeno v Prilogi XV. Razdelek 3 Viri neznanega izvora Člen 93 Odkrivanje virov neznanega izvora 1.
Države članice zahtevajo od vseh oseb, ki
pridejo v stik z virom neznanega izvora, da o tem nemudoma obvestijo
organizacijo za ukrepanje v primeru nesreče ali pristojni organ ter se
vzdržijo vseh nadaljnjih ukrepov v zvezi virom, dokler jim ti organi ne dajo
ustreznih navodil. 2.
Države članice poskrbijo za vzpostavitev
sistemov za odkrivanje virov neznanega izvora na krajih, kot so velika
odlagališča odpadnih kovin in veliki obrati za predelavo odpadnih kovin,
kjer lahko v splošnem naletimo na vire neznanega izvora, ali na pomembnih
tranzitnih vozliščih, kot so carinarnice. 3.
Države članice zagotovijo, da je osebam, ki
delajo na krajih, določenih v odstavku 2 in ki navadno ne sodelujejo
v dejavnostih, za katere veljajo zahteve varstva pred sevanjem, nemudoma na
voljo specializirano tehnično svetovanje in pomoč. Glavni cilj
svetovanja in pomoči je varstvo delavcev in posameznikov iz prebivalstva
pred sevanjem ter varnost vira. Člen 94 Onesnaženje kovin Države članice zahtevajo od obrata za
predelavo odpadnih kovin, da nemudoma obvesti pristojni organ o topljenju vira
neznanega izvora in prekine nadaljnjo obdelavo onesnažene kovine, dokler je ne
odobri pristojni organ. Člen 95 Predelava, upravljanje in odstranjevanje
virov neznanega izvora 1.
Države članice zagotovijo, da so pristojni
organi pripravljeni ali da so sprejeli posebne ukrepe, vključno z
dodeljevanjem odgovornosti, za odkrivanje virov neznanega izvora in za ravnanje
v primeru izrednih dogodkov zaradi virov neznanega izvora, ter da so pripravili
ustrezne načrte in ukrepe. 2.
Države članice zagotovijo organizacijo
ustreznih kampanj za odkrivanje virov neznanega izvora, ki so ostali od preteklih
dejavnosti. Kampanje lahko vključujejo finančno
sodelovanje držav članic pri stroških odkrivanja, upravljanja in odlaganja
teh virov, lahko pa vključujejo tudi pregled zgodovinskih arhivov organov
oblasti, na primer carinskih organov, in podjetij, kot so raziskovalni
inštituti, inštituti za testiranje materialov ali bolnišnice. Člen 96 Finančno zavarovanje za vire neznanega
izvora Države članice zagotovijo, da se na
podlagi podrobnosti, ki jih določijo države članice, ustanovi sistem
finančnega zavarovanja ali drugi enakovreden način za kritje
intervencijskih stroškov, ki nastanejo zaradi odkrivanja virov neznanega izvora
ali zaradi izvajanja člena 95. Razdelek 4 Izpostavljenost v primeru izrednega dogodka Člen 97 Sistem ravnanja v izrednih dogodkih 1.
Države članice zagotovijo upoštevanje dejstva,
da se lahko izredni dogodki pojavijo na njihovem ozemlju in da jih lahko
prizadenejo izredni dogodki, ki se pojavijo zunaj njihovega ozemlja. Države
članice vzpostavijo sistem ravnanja v izrednih dogodkih in ustrezne
predpise za vzdrževanje takega sistema. 2.
Sistem ravnanja v izrednih dogodkih mora biti
oblikovan tako, da je sorazmeren z rezultati ocene nevarnosti in da se lahko
učinkovito odziva na izpostavljenost v primeru izrednega dogodka zaradi
dejavnosti ali nepredvidenih dogodkov, vključno z zlonamernimi dejanji in
odkritjem virov neznanega izvora. 3.
Sistem ravnanja v izrednih dogodkih mora
omogočati vzpostavitev načrtov ukrepov v primeru izrednega dogodka,
da bi se izognili determinističnim učinkom na posameznike zaradi
prizadetega prebivalstva in zmanjšali tveganje za stohastične učinke,
ob upoštevanju splošnih načel varstva pred sevanjem in referenčnih
nivojev iz Poglavja III. Sistem ravnanja v izrednih dogodkih
vključuje elemente iz razdelka A Priloge IX. Člen 98 Pripravljenost na izredne dogodke 1.
Države članice poskrbijo, da so načrti
ukrepov v primeru izrednega dogodka določeni vnaprej za različne
vrste izrednih dogodkov, opredeljene v oceni nevarnosti. 2.
Države članice zagotovijo, da se načrti
ukrepov v primeru izrednega dogodka redno preskušajo, pregledujejo in
revidirajo. 3.
Načrti ukrepov v primeru izrednega dogodka,
kadar je ustrezno, vključujejo relevantne elemente sistema ravnanja v
izrednih dogodkih iz člena 97. 4.
Načrti ukrepov v primeru izrednega dogodka
vključujejo elemente iz razdelka B Priloge IX. Člen 99 Mednarodno sodelovanje 1.
Države članice sodelujejo z drugimi državami
članicami in tretjimi državami pri obvladovanju možnih izrednih dogodkov
na lastnem ozemlju, ki lahko prizadenejo druge države članice ali tretje
države, da bi se olajšalo organiziranje varstva pred sevanji v teh državah
članicah ali tretjih državah. 2.
Države članice v primeru izrednega dogodka, do
katerega pride na njihovem ozemlju ali za katerega je verjetno, da ima
radiološke posledice na njihovem ozemlju, vzpostavijo stik, da bi sodelovale s
katero koli drugo državo članico ali tretjo državo, ki utegne biti
prizadeta. 3.
Države članice nemudoma izmenjajo informacije
in sodelujejo z drugimi ustreznimi državami članicami ali tretjimi državami
in ustreznimi mednarodnimi organizacijami v primeru izgube, odstranitve, kraje
ali odkritja visokoaktivnih zaprtih virov ter drugih zaskrbljujočih radioaktivnih
virov in radioaktivnega materiala ter pri nadaljnjem spremljanju ali
preiskavah, brez poseganja v zadevne zahteve glede zaupnosti in zadevno
nacionalno zakonodajo. Razdelek 5 Obstoječi primeri izpostavljenosti Člen 100 Programi za obstoječe primere
izpostavljenost 1.
Države članice zagotovijo, da so vzpostavljeni
programi za opredelitev in oceno obstoječih primerov izpostavljenosti ter
ugotavljanje, katere vrste poklicne in javne izpostavljenosti vzbujajo skrb z
vidika varstva pred sevanjem. 2.
Zahteve za obstoječe primere izpostavljenosti
veljajo za: (a)
izpostavljenost zaradi kontaminacije območij
zaradi preostalega radioaktivnega materiala iz: (i) preteklih aktivnosti, ki niso bile
predmet regulativnega nadzora ali niso bile urejene v skladu z zahtevami iz te
direktive; (ii) izrednega dogodka, do katerega je
prišlo po tem, ko se je bila izpostavljenost v primeru izrednega dogodka
razglašena za končano, kot predvideva sistem ravnanja v izrednih dogodkih; (iii) ostankov iz preteklih aktivnosti, za
katere podjetje ni več zakonsko odgovorno; (b)
izpostavljenost naravnim virom sevanja,
vključno z: (i) notranjo izpostavljenostjo radonu in
toronu na delovnih mestih ter v bivalnih prostorih in drugih stavbah; (ii) zunanjo izpostavljenostjo zaradi
gradbenih materialov v bivalnem okolju; (c)
izpostavljenost proizvodom, vključno z: (i) radionuklidi iz okuženih območij, določenih
v točki (a), ali (ii) naravno prisotnimi radionuklidi,
zlasti v živilih, pitni vodi in gradbenih materialih; (d)
druge obstoječe primere izpostavljenosti, ki
niso zanemarljivi s stališča varstva pred sevanjem. 3.
Države članice se lahko odločijo, ob upoštevanju
splošnega načela upravičenosti, da obstoječ primer
izpostavljenosti ne upravičuje izvedbe zaščitnih ukrepov. 4.
Za obstoječe primere izpostavljenosti, za
katere je zakonsko odgovorno podjetje in ki vzbujajo skrb z vidika varstva pred
sevanjem, veljajo ustrezne zahteve za načrtovane primere izpostavljenosti. Člen 101 Določitev strategij 1.
Države članice poskrbijo za določitev
strategij, namenjenih ustreznemu obvladovanju obstoječih primerov
izpostavljenosti in zagotavljanju sorazmernosti sredstev, ki so na voljo za
njihovo obvladovanje, s tveganji in učinkovitostjo zaščitnih ukrepov.
2.
Pristojni organ, odgovoren za določitev
strategije za obvladovanje obstoječih primerov izpostavljenosti, zagotovi,
da strategija vsebuje: (a)
cilje, ki bi jih dosegli s strategijo; (b)
ustrezne referenčne nivoje, ob upoštevanju
razponov referenčnih nivojev iz Priloge I. Člen 102 Izvajanje strategij 1.
Države članice dodelijo odgovornost za
izvajanje strategij za obvladovanje obstoječih primerov izpostavljenosti
pristojnemu organu in, kadar je ustrezno, registrantom, imetnikom licenc in
drugim strankam, vključenim v izvajanje sanacijskih in zaščitnih
ukrepov, in zagotovijo ustrezno udeležbo zainteresiranih strani pri sprejemanju
odločitev v zvezi z razvojem in izvajanjem strategij za obvladovanje
primerov izpostavljenosti. 2.
Obliko, stopnjo in trajanje vseh zaščitnih
ukrepov v zvezi z izvajanjem strategije je treba optimizirati. 3.
Porazdelitev preostalih doz, nastalo zaradi
izvajanja strategije, je treba oceniti. Proučijo se nadaljnja prizadevanja
z namenom zmanjšanja izpostavljenosti, ki še presegajo referenčni nivo. 4.
Pristojni organ med izvajanjem strategije redno: (a)
ocenjuje razpoložljive sanacijske in zaščitne
ukrepe za uresničevanje ciljev ter učinkovitost načrtovanih in
izvedenih ukrepov; (b)
obvešča izpostavljene posameznike o
potencialnih tveganjih za zdravje in razpoložljivih sredstvih za zmanjševanje
njihove izpostavljenosti; (c)
usmerja obvladovanje primerov izpostavljenosti na
ravni posameznikov ali lokalni ravni; (d)
v zvezi z aktivnostmi, ki vključujejo naravno
prisotne radioaktivne materiale in se ne upravljajo kot načrtovani primeri
izpostavljenosti, obveščajo podjetja o ustreznih sredstvih za spremljanje
koncentracij in primerov izpostavljenosti ter izvajanje zaščitnih ukrepov
v okviru splošnih zdravstvenih in varnostnih zahtev. Člen 103 Akcijski načrt za radon 1.
Države članice oblikujejo akcijski načrt
za obvladovanje dolgoročnih tveganj zaradi izpostavljenosti radonu v
bivalnih prostorih in stavbah z javnim dostopom ter na delovnih mestih, in
sicer za kateri koli vir vnosa radona iz prsti, gradbenih materialov ali vode.
Akcijski načrt upošteva vprašanja iz Priloge XVI. 2.
Države članice posredujejo Komisiji akcijski
načrt in informacije o morebitnih ugotovljenih območjih, podvrženih
radonu. Države članice akcijski načrt in informacije o območjih,
podvrženih radonu, redno posodabljajo. Razdelek 6 Sistem izvrševanja Člen 104 Inšpekcijski pregledi 1.
Države članice vzpostavijo sistem ali več
sistemov inšpekcije za uveljavitev določb, sprejetih v skladu s to
direktivo, ter za uvedbo nadzora in sanacijskih ukrepov, kjerkoli je to
potrebno. 2.
Pristojni organ vzpostavi program
sistematičnih pregledov, ob upoštevanju potencialne velikosti in narave
tveganja, povezanega z dejavnostmi, splošne ocene vprašanj v zvezi z varstvom
pred sevanjem v dejavnostih in skladnosti z določbami, sprejetimi v skladu
s to direktivo. 3.
Države članice zagotovijo, da se zabeležijo
ugotovitve vsakega inšpekcijskega pregleda in posredujejo poročila
zadevnemu podjetju. 4.
Države članice dajo na voljo javnosti program
inšpekcijskih pregledov in glavne ugotovitve na podlagi njegovega izvajanja. 5.
Pristojni organ zagotovi, da so vzpostavljeni
mehanizmi za pravočasno razširjanje informacij o varstvu in zaščiti,
zbranih na podlagi izkušenj iz inšpekcijskih pregledov in sporočenih
incidentov in nesreč ter na podlagi s tem povezanih ugotovitev, zadevnim
stranem, vključno s proizvajalci in dobavitelji virov ter, kadar je
ustrezno, mednarodnim organizacijam. Člen 105 Izvrševanje Države članice pooblastijo pristojni
organ, da zahteva od podjetja, da sprejme ukrepe za odpravo pomanjkljivosti in
preprečevanje njihovega ponovnega pojava, ter po potrebi prekliče
dovoljenje, če je bilo na podlagi regulativnega inšpekcijskega pregleda
ali druge regulativne ocene ugotovljeno, da podjetje ne izpolnjuje določb,
sprejetih v skladu s to direktivo. Člen 106 Kazenske sankcije Države članice določijo pravila o
kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v
skladu s to direktivo, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev
njihovega izvajanja. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne
in odvračilne. Države članice Komisijo obvestijo o teh določbah
najpozneje do datuma, določenega v členu 107, in jo nemudoma
obvestijo o vseh poznejših spremembah, ki vplivajo na te določbe. POGLAVJE XI Končne določbe Člen 107 Prenos direktive 1.
Države članice sprejmejo zakone in druge
predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [00.00.0000].
Določbe iz Poglavja IX v zvezi z varstvom okolja se prenesejo najpozneje do
[00.00.0000]. Države članice takoj posredujejo Komisiji besedila navedenih
predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo. 2.
Države članice se morajo pri sprejemanju teh
predpisov sklicevati na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob uradni
objavi. Način sklicevanja določijo države članice. 3.
Države članice Komisiji sporočijo
besedilo predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga
ureja ta direktiva. Člen 108 Prenehanje veljavnosti Direktive 89/618/Euratom, 90/641/Euratom,
96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom se z učinkom od [00.00.0000]
razveljavijo. Člen 109 Uveljavitev Ta direktiva začne veljati dvajseti dan
po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Člen 110 Naslovljenke Ta direktiva je naslovljena na države
članice. V Bruslju, Za Svet Predsednik PRILOGA I Razponi
referenčnih nivojev za javno izpostavljenost 1. Optimizacija javne
izpostavljenosti v primeru izrednega dogodka in obstoječih primerov
izpostavljenosti temelji na referenčnem nivoju, ki se določi v okviru
naslednjih razponov, izraženih v mSv efektivne doze (akutne ali letne): (a)
več kot 20 in največ 100, (b)
več kot 1 in največ 20, (c)
1 ali manj. Izbira referenčnega nivoja mora izpolnjevati
pogoje iz točk 2–5. 2. Brez poseganja v referenčne nivoje,
določene za doze za organe, se referenčni nivoji, izraženi v
efektivnih dozah, določijo v razponu od 1 do 20 mSv na leto za
obstoječe primere izpostavljenosti in od 20 do 100 mSv za izpostavljenost
v primeru izrednega dogodka. 3. V posebnih primerih se uporablja
referenčni nivo pod razponi iz točke 1, zlasti: (a) referenčni nivo pod 20 mSv se lahko
določi pri izpostavljenosti v primeru izrednega dogodka, če je
mogoče zagotoviti ustrezno varstvo, ne da bi prišlo do nesorazmerne škode
zaradi ustreznih protiukrepov ali previsokih stroškov; (b) referenčni nivo pod 1 mSv na leto se
lahko določi, kadar je ustrezno, v obstoječem primeru
izpostavljenosti za posebne primere izpostavljenosti ali poti izpostavljenosti,
povezane z viri. 4. Za prehod z izpostavljenosti v primeru
izrednega dogodka na obstoječ primer izpostavljenosti se določijo
ustrezni referenčni nivoji, zlasti ob koncu določenih
dolgoročnih protiukrepov, kot je premestitev. 5. Določeni referenčni nivoji morajo
upoštevati značilnosti obstoječih primerov ter družbena merila, ki
lahko vključujejo: –
(a) za izpostavljenosti do vključno 1 mSv na
leto: splošne informacije o ravni izpostavljenosti, brez posebnega upoštevanja
izpostavljenosti posameznikov; –
(b) v razponu do vključno 20 mSv na leto:
posebne informacije, na podlagi katerih lahko posamezniki po možnosti
obvladujejo lastno izpostavljenost; –
(c) v razponu do vključno 100 mSv na leto:
oceno doz za posameznike in posebne informacije o nevarnostih sevanja ter
razpoložljivih ukrepih za zmanjšanje izpostavljenosti. PRILOGA II Vrednosti
aktivnosti za visokoaktivne zaprte vire Pri radionuklidih, ki v spodnji tabeli niso
navedeni, je ustrezna raven aktivnosti enaka vrednosti D, določeni v
publikaciji IAEA „Nevarne količine radioaktivnega materiala (vrednosti
D)“, (EPR-D-VALUES 2006). Radionuklid || Raven aktivnosti (TBq) Am-241 || 610-2 Am-241/Be || 610-2 Cf-252 || 210-2 Cm-244 || 510-2 Co-60 || 310-2 Cs-137 || 110-1 Gd-153 || 1100 Ir-192 || 810-2 Pm-147 || 4101 Pu-238 || 610-2 Pu-239/Be[23] || 610-2 Ra-226 || 410-2 Se-75 || 210-1 Sr-90 (Y-90) || 1100 Tm-170 || 2101 Yb-169 || 310-1 PRILOGA III Dajanje
v promet naprave ali proizvodov A. Katero koli podjetje, ki namerava dati v
promet napravo ali proizvode, predloži pristojnim organom vse pomembne informacije,
vključno z naslednjimi: (1)
tehnične značilnosti naprave ali
proizvoda; (2)
v primeru naprave, ki vsebuje radioaktivne snovi,
informacije o sredstvih za pritrditev vira v nosilec in na varovalo; (3)
hitrosti doz na ustreznih razdaljah za uporabo
naprave ali proizvoda, vključno s hitrostmi doz na razdalji 0,1 m od
katere koli dosegljive površine naprave; (4)
predvideno uporabo naprave ali proizvoda ter
informacije o relativni učinkovitosti nove naprave ali proizvoda, v
primerjavi z obstoječimi; (5)
pričakovane doze za redne uporabnike naprave
ali proizvoda. B. Pristojni organi ocenijo informacije,
navedene v razdelku A, zlasti pa ocenijo: (1)
ali
učinkovitost naprave ali proizvoda upravičuje njegovo predvideno
uporabo; (2)
ali je zasnova
proizvoda ustrezna za zmanjšanje izpostavljenosti pri normalni uporabi ter
verjetnosti in posledic napačne uporabe ali nezgodne izpostavljenosti; (3)
v primeru
potrošniškega proizvoda ali je proizvod ustrezno zasnovan, da lahko izpolnjuje
merila za izvzetje in ne zahteva posebnih previdnostnih ukrepov za
odstranjevanje, ko se proizvod več ne uporablja; (4)
v primeru naprave
ali proizvodov za uporabo v dejavnostih, izvzetih iz zahteve za dovoljenje, ali
so pogoji za odstranjevanje ustrezni; (5)
ali je naprava ali
proizvod ustrezno označen in ali je bila potrošniku predložena ustrezna
dokumentacija z navodili za pravilno uporabo in odstranjevanje. PRILOGA IV Dejavnosti, ki vključujejo
izpostavljenost nemedicinskemu slikanju Za namen člena 23 je treba
upoštevati naslednji seznam dejavnosti, ki vključujejo izpostavljenost
nemedicinskemu slikanju: A. Postopki, ki jih zdravstveno osebje izvaja
z medicinsko radiološko opremo: 1.
radiološka zdravstvena ocena za namene zaposlitve; 2.
radiološka zdravstvena ocena za namene
priseljevanja; 3.
radiološka zdravstvena ocena za namene zavarovanja; 4.
radiološka zdravstvena ocena za druge namene, ki ni
povezana z zdravjem in dobrim počutjem izpostavljenega posameznika; 5.
radiološka ocena fizičnega razvoja otrok in
mladoletnikov, ki želijo opravljati poklic v športu, plesu itd.; 6.
radiološka ocena starosti; 7.
uporaba ionizirajočega sevanja za
identifikacijo skritih predmetov v človeškem telesu. B. Postopki, ki jih nezdravstveno osebje
izvaja z nemedicinsko opremo: 1.
uporaba ionizirajočega sevanja za
identifikacijo skritih predmetov na človeškem telesu ali pritrjenih nanj; 2.
uporaba ionizirajočega sevanja za
identifikacijo skritih ljudi kot del pregleda tovora; 3.
druge dejavnosti, ki vključujejo uporabo
ionizirajočega sevanja za pravne ali varnostne namene. PRILOGA V Seznam
industrijskih dejavnosti, ki vključujejo naravno prisoten radioaktivni
material Za namen člena 24 je treba
upoštevati naslednji seznam industrijskih dejavnosti, ki vključujejo
naravno prisoten radioaktivni material, vključno z ustreznimi sekundarnimi
postopki: (1)
pridobivanje redkih zemljin iz monazita; (2)
proizvodnja torijevih spojin in proizvodov, ki
vsebujejo torij; (3)
predelava niobija/tantala; (4)
proizvodnja nafte in plina; (5)
proizvodnja geotermalne energije; (6)
proizvodnja barvila TiO2 ; (7)
proizvodnja termalnega fosforja; (8)
industrija cirkona in cirkonija; (9)
proizvodnja fosfatnih gnojil; (10)
proizvodnja cementa, vzdrževanje klinkerskih
peči; (11)
elektrarne na premog, vzdrževanje kotlov; (12)
proizvodnja fosforne kisline; (13)
primarna proizvodnja železa; (14)
taljenje kositra/svinca/bakra; (15)
naprave za filtriranje podzemne vode; (16)
izkopavanje rud, ki ni uranova ruda. PRILOGA VI Merila
o izvzetju in odpravi nadzora 1.
Izvzetje Dejavnosti
so lahko izvzete iz zahtev te direktive bodisi neposredno, na podlagi
skladnosti z numeričnimi merili o izvzetju (vrednosti aktivnosti (Bq) ali
vrednosti koncentracije (Bq g-1)), določenimi v razdelku 2,
ali prek regulativne odločitve, na podlagi informacij, predloženih skupaj
s priglasitvijo dejavnosti, in v skladu s splošnimi merili o izvzetju iz razdelka 3,
z namenom, da se dejavnost izvzame iz dodatnih zahtev. 2.
Vrednosti za izvzetje in odpravo nadzora Skupne
vrednosti aktivnosti (Bq) za izvzetje se nanašajo na celotno aktivnost, ki jo
vključuje dejavnost, in so določene v stolpcu 3 Tabele B za
umetne radionuklide in nekatere naravno prisotne radionuklide, ki se
uporabljajo v potrošniških proizvodih. Za druge dejavnosti, ki vključujejo
naravno prisotne radionuklide, se te vrednosti načeloma ne uporabljajo. Izvzete
vrednosti koncentracije aktivnosti (Bq g-1) za materiale, ki jih
vključuje dejavnost, so določene v delu 1 Tabele A za
umetne radionuklide in v delu 2 Tabele A za naravno prisotne
radionuklide. Vrednosti v delu 1 Tabele A1 so določene za
posamezne radionuklide; kadar je ustrezno, pa so navedeni radionuklidi s kratko
življenjsko dobo v ravnovesju s starševskim nuklidom. Vrednosti v delu 2
Tabele A veljajo za vse radionuklide v verigi razpadov U-238
ali Th-232, za segmente v verigi razpadov, ki niso v ravnovesju s starševskim
radionuklidom, pa se lahko uporabljajo višje vrednosti. Vrednosti
koncentracij v delu 1 ali 2 Tabele A veljajo tudi za odpravo nadzora
za trdne materiale za ponovno uporabo, recikliranje, klasično
odstranjevanje ali sežiganje. Višje vrednosti se lahko določijo za posebne
materiale ali poti, ob upoštevanju smernic Skupnosti, vključno z
ustreznimi dodatnimi zahtevami glede aktivnosti na površini ali zahtevami glede
spremljanja. Za
mešanice umetnih radionuklidov tehtana vsota aktivnosti ali koncentracij posameznega
nuklida (za različne radionuklide v isti matrici), deljena z ustrezno
vrednostjo za izvzetje, znaša manj kot 1. Kadar je ustrezno, je mogoče ta
pogoj preveriti na podlagi najboljših ocen sestave zmesi radionuklidov.
Vrednosti v delu 2 Tabele A veljajo posamezno za vsak
starševski nuklid. Nekateri elementi v verigi razpadov, npr. Po-210 ali Pb-210,
lahko upravičijo uporabo vrednosti, ki so bistveno višje, tj. za do dva
velikostna reda, ob upoštevanju smernic Skupnosti. Vrednosti
v delu 2 Tabele A se ne smejo uporabljati za izvzetje
vključitve ostankov iz industrij, ki predelujejo naravno prisoten
radioaktivni material, v gradbene materiale. Tako recikliranje ostankov iz
identificiranih industrij je treba upravljati kot dovoljeno dejavnost ali
izvzeti na podlagi splošnih meril o izvzetju iz razdelka 3. V ta namen je
treba potrditi skladnost vsote koncentracij radionuklidov z ustrezno vrednostjo
indeksa radionuklidov I za gradbene materiale, kot je določeno v
Prilogi VII. Vrednosti
iz stolpca 3 Tabele B veljajo za celoten inventar radioaktivnih
snovi, ki jih poseduje oseba ali podjetje kot del posebne dejavnosti v katerem
koli trenutku. Vendar lahko regulativni organ uporablja te vrednosti za manjše
enote ali pakete, na primer za izvzetje prevoza ali skladiščenja izvzetih
potrošniških proizvodov, če so izpolnjena splošna merila o izvzetju iz razdelka 3. 3.
Splošna merila za izvzetje in odpravo nadzora Splošna
merila za izvzetje priglašenih dejavnosti ali odpravo nadzora za materiale iz
dovoljenih dejavnosti, so naslednja: (a)
radiološka tveganja za posameznike, ki jih je povzročila dejavnost, so
dovolj nizka, da ne zahtevajo regulativnega nadzora; in (b)
vrsta dejavnosti je bila ugotovljena za upravičeno; in (c)
dejavnost je sama po sebi varna. Za
dejavnosti, ki vključujejo majhne količine radioaktivnih snovi ali
nizke koncentracije aktivnosti, primerljive z vrednostmi za izvzetje iz
dela 1 Tabele A ali Tabeli B, in na splošno vse dejavnosti, ki
vključujejo naravno prisotne radionuklide, se šteje, da izpolnjujejo
merilo (c). Dejavnosti,
ki vključujejo količine radioaktivnih snovi ali koncentracije
aktivnosti, manjše od vrednosti za izvzetje iz dela 1 Tabele A ali
Tabele B, samodejno izpolnjujejo merilo (a) brez nadaljnjih preverjanj. To
velja tudi za vrednosti iz dela 2 Tabele A, razen v primeru
recikliranja ostankov v gradbene materiale ali posebnih poti izpostavljenosti,
kot je pitna voda. Za
priglašene dejavnosti, ki niso v skladu s temi vrednostmi, se izvede ocena
nastale izpostavljenosti posameznikov. Za skladnost s splošnim merilom (a) je
treba dokazati, da so izpolnjena naslednja merila glede doze v vseh izvedljivih
okoliščinah: Za
umetne radionuklide: Efektivna
doza, ki naj bi jo predvidoma prejel posameznik zaradi izvzete dejavnosti, je reda
velikosti največ 10 µSv na leto. Za
naravno prisotne radionuklide: Povišana
doza, ki omogoča obstoječe sevanje iz okolja iz naravnih virov
sevanja, ki jo lahko prejme posameznik zaradi izvzete dejavnosti, je reda
velikosti največ 300 µSv na leto za posameznike iz prebivalstva in manj od
1 mSv za delavce. Pri
oceni doz za posameznike iz prebivalstva je treba upoštevati tako poti
izpostavljenosti prek atmosferskih ali tekočinskih izpustov kot tudi poti,
ki izhajajo iz odstranjevanja ali recikliranja trdnih ostankov. TABELA
A: Vrednosti koncentracij aktivnosti za
izvzetje ali odpravo nadzora za materiale, ki se lahko uporabljajo kot privzete
vrednosti za kakršno koli količino in vrsto trdnega materiala. TABELA
A, del 1: Umetni radionuklidi Radionuklid || Koncentracija aktivnosti (Bq g-1) H-3 || 100 Be-7 || 10 C-14 || 1 F-18 || 10 Na-22 || 0,1 Na-24 || 1 Si-31 || 1000 P-32 || 1000 P-33 || 1000 S-35 || 100 Cl-36 || 1 Cl-38 || 10 K-42 || 100 K-43 || 10 Ca-45 || 100 Ca-47 || 10 Sc-46 || 0,1 Sc-47 || 100 Sc-48 || 1 V-48 || 1 Cr-51 || 100 Mn-51 || 10 Mn-52 || 1 Mn-52m || 10 Mn-53 || 100 Mn-54 || 0,1 Mn-56 || 10 Fe-52a || 10 Fe-55 || 1000 Fe-59 || 1 Co-55 || 10 Co-56 || 0,1 Co-57 || 1 Co-58 || 1 Co-58m || 10 000 Co-60 || 0,1 Co-60m || 1000 Co-61 || 100 Co-62m || 10 Ni-59 || 100 Ni-63 || 100 Ni-65 || 10 Cu-64 || 100 Zn-65 || 0,1 Zn-69 || 1000 Zn-69ma || 10 Ga-72 || 10 Ge-71 || 10000 As-73 || 1000 As-74 || 10 As-76 || 10 As-77 || 1000 Se-75 || 1 Br-82 || 1 Rb-86 || 100 Sr-85 || 1 Sr-85m || 100 Sr-87m || 100 Sr-89 || 1000 Sr-90a || 1 Sr-91a || 10 Sr-92 || 10 Y-90 || 1000 Y-91 || 100 Y-91m || 100 Y-92 || 100 Y-93 || 100 Zr-93 || 10 Zr-95a || 1 Zr-97a || 10 Nb-93m || 10 Nb-94 || 0,1 Nb-95 || 1 Nb-97a || 10 Nb-98 || 10 Mo-90 || 10 Mo-93 || 10 Mo-99a || 10 Mo-101a || 10 Tc-96 || 1 Tc-96m || 1000 Tc-97 || 10 Tc-97m || 100 Tc-99 || 1 Tc-99m || 100 Ru-97 || 10 Ru-103a || 1 Ru-105a || 10 Ru-106a || 0,1 Rh-103m || 10000 Rh-105 || 100 Pd-103a || 1000 Pd-109a || 100 Ag-105 || 1 Ag-110ma || 0,1 Ag-111 || 100 Cd-109a || 1 Cd-115a || 10 Cd-115ma || 100 In-111 || 10 In-113m || 100 In-114ma || 10 In-115m || 100 Sn-113a || 1 Sn-125 || 10 Sb-122 || 10 Sb-124 || 1 Sb-125a || 0,1 Te-123m || 1 Te-125m || 1000 Te-127 || 1000 Te-127ma || 10 Te-129 || 100 Te-129ma || 10 Te-131 || 100 Te-131ma || 10 Te-132a || 1 Te-133 || 10 Te-133m || 10 Te-134 || 10 I-123 || 100 I-125 || 100 I-126 || 10 I-129 || 0,01 I-130 || 10 I-131 || 10 I-132 || 10 I-133 || 10 I-134 || 10 I-135 || 10 Cs-129 || 10 Cs-131 || 1000 Cs-132 || 10 Cs-134 || 0,1 Cs-134m || 1000 Cs-135 || 100 Cs-136 || 1 Cs-137a || 0,1 Cs-138 || 10 Ba-131 || 10 Ba-140 || 1 La-140 || 1 Ce-139 || 1 Ce-141 || 100 Ce-143 || 10 Ce-144 || 10 Pr-142 || 100 Pr-143 || 1000 Nd-147 || 100 Nd-149 || 100 Pm-147 || 1000 Pm-149 || 1000 Sm-151 || 1000 Sm-153 || 100 Eu-152 || 0,1 Eu-152m || 100 Eu-154 || 0,1 Eu-155 || 1 Gd-153 || 10 Gd-159 || 100 Tb-160 || 1 Dy-165 || 1000 Dy-166 || 100 Ho-166 || 100 Er-169 || 1000 Er-171 || 100 Tm-170 || 100 Tm-171 || 1000 Yb-175 || 100 Lu-177 || 100 Hf-181 || 1 Ta-182 || 0,1 W-181 || 10 W-185 || 1000 W-187 || 10 Re-186 || 1000 Re-188 || 100 Os-185 || 1 Os-191 || 100 Os-191m || 1000 Os-193 || 100 Ir-190 || 1 Ir-192 || 1 Ir-194 || 100 Pt-191 || 10 Pt-193m || 1000 Pt-197 || 1000 Pt-197m || 100 Au-198 || 10 Au-199 || 100 Hg-197 || 100 Hg-197m || 100 Hg-203 || 10 Tl-200 || 10 Tl-201 || 100 Tl-202 || 10 Tl-204 || 1 Pb-203 || 10 Bi-206 || 1 Bi-207 || 0,1 Po-203 || 10 Po-205 || 10 Po-207 || 10 At-211 || 1000 Ra-225 || 10 Ra-227 || 100 Th-226 || 1000 Th-229 || 0,1 Pa-230 || 10 Pa-233 || 10 U-230 || 10 U-231a || 100 U-232a || 0,1 U-233 || 1 U-236 || 10 U-237 || 100 U-239 || 100 U-240a || 100 Np-237a || 1 Np-239 || 100 Np-240 || 10 Pu-234 || 100 Pu-235 || 100 Pu-236 || 1 Pu-237 || 100 Pu-238 || 0,1 Pu-239 || 0,1 Pu-240 || 0,1 Pu-241 || 10 Pu-242 || 0,1 Pu-243 || 1000 Pu-244a || 0,1 Am-241 || 0,1 Am-242 || 1000 Am-242ma || 0,1 Am-243a || 0,1 Cm-242 || 10 Cm-243 || 1 Cm-244 || 1 Cm-245 || 0,1 Cm-246 || 0,1 Cm-247a || 0,1 Cm-248 || 0,1 Bk-249 || 100 Cf-246 || 1000 Cf-248 || 1 Cf-249 || 0,1 Cf-250 || 1 Cf-251 || 0,1 Cf-252 || 1 Cf-253 || 100 Cf-254 || 1 Es-253 || 100 Es-254a || 0,1 Es-254ma || 10 Fm-254 || 10000 Fm-255 || 100 a Starševski radionuklidi in njihovi
potomci, katerih prispevki k dozi se upoštevajo pri izračunu doze
(upoštevati je treba le raven izvzetja starševskega radionuklida), so navedeni
v naslednji tabeli: Starševski radionuklid || Potomci Fe-52 || Mn-52m Zn-69m || Zn-69 Sr-90 || Y-90 Sr-91 || Y-91m Zr-95 || Nb-95 Zr-97 || Nb-97m, Nb-97 Nb-97 || Nb-97m Mo-99 || Tc-99m Mo-101 || Tc-101 Ru-103 || Rh-103m Ru-105 || Rh-105m Ru-106 || Rh-106 Pd-103 || Rh-103m Pd-109 || Ag-109m Ag-110m || Ag-110 Cd-109 || Ag-109m Cd-115 || In-115m Cd-115m || In-115m In-114m || In-114 Sn-113 || In-113m Starševski radionuklid || Potomci Sb-125 || Te-125m Te-127m || Te-127 Te-129m || Te-129 Te-131m || Te-131 Te-132 || I-132 Cs-137 || Ba-137m Ce-144 || Pr-144, Pr-144m U-232 || Th-228, Ra-224, Rn-220, Po-216, Pb-212, Bi-212, Tl-208 U-240 || Np-240m, Np-240 Np237 || Pa-233 Pu-244 || U-240, Np-240m, Np-240 Am-242m || Np-238 Am-243 || Np-239 Cm-247 || Pu-243 Es-254 || Bk-250 Es-254m || Fm-254 Za
radionuklide, ki niso navedeni v delu 1 Tabele A, pristojni organ
določi ustrezne vrednosti za količine in koncentracije aktivnosti na
enoto mase, ko je to potrebno. Tako določene vrednosti dopolnjujejo
vrednosti v delu 1 Tabele A. TABELA A, del 2: naravno prisotni
radionuklidi Vrednosti za izvzetje ali
odpravo nadzora za naravno prisotne radionuklide v trdnih materialih v
sekularnem ravnovesju s potomci: Naravni radionuklidi iz serije U-238 || 1 Bq g-1 Naravni radionuklidi iz serije Th-232 || 1 Bq g-1 K-40 || 10 Bq g-1 TABELA B: Skupne vrednosti aktivnosti za izvzetje
(stolpec 3) in vrednosti za izvzetje za koncentracije aktivnosti v zmernih
količinah katere koli vrste materiala (stolpec 2). Radionuklid || Koncentracija aktivnosti (Bq g-1) || Aktivnost (Bq) H-3 || 1 × 106 || 1 × 109 Be-7 || 1 × 103 || 1 × 107 C-14 || 1 × 104 || 1 × 107 O-15 || 1 × 102 || 1 × 109 F-18 || 1 × 101 || 1 × 106 Na-22 || 1 × 101 || 1 × 106 Na-24 || 1 × 101 || 1 × 105 Si-31 || 1 × 103 || 1 × 106 P-32 || 1 × 103 || 1 × 105 P-33 || 1 × 105 || 1 × 108 S-35 || 1 × 105 || 1 × 108 Cl-36 || 1 × 104 || 1 × 106 Cl-38 || 1 × 101 || 1 × 105 Ar-37 || 1 × 106 || 1 × 108 Ar-41 || 1 × 102 || 1 × 109 K-40[24] || 1 × 102 || 1 × 106 K-42 || 1 × 102 || 1 × 106 K-43 || 1 × 101 || 1 × 106 Ca-45 || 1 × 104 || 1 × 107 Ca-47 || 1 × 101 || 1 × 106 Sc-46 || 1 × 101 || 1 × 106 Sc-47 || 1 × 102 || 1 × 106 Sc-48 || 1 × 101 || 1 × 105 V-48 || 1 × 101 || 1 × 105 Cr-51 || 1 × 103 || 1 × 107 Mn-51 || 1 × 101 || 1 × 105 Mn-52 || 1 × 101 || 1 × 105 Mn-52m || 1 × 101 || 1 × 105 Mn-53 || 1 × 104 || 1 × 109 Mn-54 || 1 × 101 || 1 × 106 Mn-56 || 1 × 101 || 1 × 105 Fe-52 || 1 × 101 || 1 × 106 Fe-55 || 1 × 104 || 1 × 106 Fe-59 || 1 × 101 || 1 × 106 Co-55 || 1 × 101 || 1 × 106 Co-56 || 1 × 101 || 1 × 105 Co-57 || 1 × 102 || 1 × 106 Co-58 || 1 × 101 || 1 × 106 Co-58m || 1 × 104 || 1 × 107 Co-60 || 1 × 101 || 1 × 105 Co-60m || 1 × 103 || 1 × 106 Co-61 || 1 × 102 || 1 × 106 Co-62m || 1 × 101 || 1 × 105 Ni-59 || 1 × 104 || 1 × 108 Ni-63 || 1 × 105 || 1 × 108 Ni-65 || 1 × 101 || 1 × 106 Cu-64 || 1 × 102 || 1 × 106 Zn-65 || 1 × 101 || 1 × 106 Zn-69 || 1 × 104 || 1 × 106 Zn-69m || 1 × 102 || 1 × 106 Ga-72 || 1 × 101 || 1 × 105 Ge-71 || 1 × 104 || 1 × 108 As-73 || 1 × 103 || 1 × 107 As-74 || 1 × 101 || 1 × 106 As-76 || 1 × 102 || 1 × 105 As-77 || 1 × 103 || 1 × 106 Se-75 || 1 × 102 || 1 × 106 Br-82 || 1 × 101 || 1 × 106 Kr-74 || 1 × 102 || 1 × 109 Kr-76 || 1 × 102 || 1 × 109 Kr-77 || 1 × 102 || 1 × 109 Kr-79 || 1 × 103 || 1 × 105 Kr-81 || 1 × 104 || 1 × 107 Kr-83m || 1 × 105 || 1 × 1012 Kr-85 || 1 × 105 || 1 × 104 Kr-85m || 1 × 103 || 1 × 1010 Kr-87 || 1 × 102 || 1 × 109 Kr-88 || 1 × 102 || 1 × 109 Rb-86 || 1 × 102 || 1 × 105 Sr-85 || 1 × 102 || 1 × 106 Sr-85m || 1 × 102 || 1 × 107 Sr-87m || 1 × 102 || 1 × 106 Sr-89 || 1 × 103 || 1 × 106 Sr-90b || 1 × 102 || 1 × 104 Sr-91 || 1 × 101 || 1 × 105 Sr-92 || 1 × 101 || 1 × 106 Y-90 || 1 × 103 || 1 × 105 Y-91 || 1 × 103 || 1 × 106 Y-91m || 1 × 102 || 1 × 106 Y-92 || 1 × 102 || 1 × 105 Y-93 || 1 × 102 || 1 × 105 Zr-93b || 1 × 103 || 1 × 107 Zr-95 || 1 × 101 || 1 × 106 Zr-97b || 1 × 101 || 1 × 105 Nb-93m || 1 × 104 || 1 × 107 Nb-94 || 1 × 101 || 1 × 106 Nb-95 || 1 × 101 || 1 × 106 Nb-97 || 1 × 101 || 1 × 106 Nb-98 || 1 × 101 || 1 × 105 Mo-90 || 1 × 101 || 1 × 106 Mo-93 || 1 × 103 || 1 × 108 Mo-99 || 1 × 102 || 1 × 106 Mo-101 || 1 × 101 || 1 × 106 Tc-96 || 1 × 101 || 1 × 106 Tc-96m || 1 × 103 || 1 × 107 Tc-97 || 1 × 103 || 1 × 108 Tc-97m || 1 × 103 || 1 × 107 Tc-99 || 1 × 104 || 1 × 107 Tc-99m || 1 × 102 || 1 × 107 Ru-97 || 1 × 102 || 1 × 107 Ru-103 || 1 × 102 || 1 × 106 Ru-105 || 1 × 101 || 1 × 106 Ru-106b || 1 × 102 || 1 × 105 Rh-103m || 1 × 104 || 1 × 108 Rh-105 || 1 × 102 || 1 × 107 Pd-103 || 1 × 103 || 1 × 108 Pd-109 || 1 × 103 || 1 × 106 Ag-105 || 1 × 102 || 1 × 106 Ag-108m || 1 × 101 || 1 × 106 Ag-110m || 1 × 101 || 1 × 106 Ag-111 || 1 × 103 || 1 × 106 Cd-109 || 1 × 104 || 1 × 106 Cd-115 || 1 × 102 || 1 × 106 Cd-115m || 1 × 103 || 1 × 106 In-111 || 1 × 102 || 1 × 106 In-113m || 1 × 102 || 1 × 106 In-114m || 1 × 102 || 1 × 106 In-115m || 1 × 102 || 1 × 106 Sn-113 || 1 × 103 || 1 × 107 Sn-125 || 1 × 102 || 1 × 105 Sb-122 || 1 × 102 || 1 × 104 Sb-124 || 1 × 101 || 1 × 106 Sb-125 || 1 × 102 || 1 × 106 Te-123m || 1 × 102 || 1 × 107 Te-125m || 1 × 103 || 1 × 107 Te-127 || 1 × 103 || 1 × 106 Te-127m || 1 × 103 || 1 × 107 Te-129 || 1 × 102 || 1 × 106 Te-129m || 1 × 103 || 1 × 106 Te-131 || 1 × 102 || 1 × 105 Te-131m || 1 × 101 || 1 × 106 Te-132 || 1 × 102 || 1 × 107 Te-133 || 1 × 101 || 1 × 105 Te-133m || 1 × 101 || 1 × 105 Te-134 || 1 × 101 || 1 × 106 I-123 || 1 × 102 || 1 × 107 I-125 || 1 × 103 || 1 × 106 I-126 || 1 × 102 || 1 × 106 I-129 || 1 × 102 || 1 × 105 I-130 || 1 × 101 || 1 × 106 I-131 || 1 × 102 || 1 × 106 I-132 || 1 × 101 || 1 × 105 I-133 || 1 × 101 || 1 × 106 I-134 || 1 × 101 || 1 × 105 I-135 || 1 × 101 || 1 × 106 Xe-131m || 1 × 104 || 1 × 104 Xe-133 || 1 × 103 || 1 × 104 Xe-135 || 1 × 103 || 1 × 1010 Cs-129 || 1 × 102 || 1 × 105 Cs-131 || 1 × 103 || 1 × 106 Cs-132 || 1 × 101 || 1 × 105 Cs-134m || 1 × 103 || 1 × 105 Cs-134 || 1 × 101 || 1 × 104 Cs-135 || 1 × 104 || 1 × 107 Cs-136 || 1 × 101 || 1 × 105 Cs-137b || 1 × 101 || 1 × 104 Cs-138 || 1 × 101 || 1 × 104 Ba-131 || 1 × 102 || 1 × 106 Ba-140b || 1 × 101 || 1 × 105 La-140 || 1 × 101 || 1 × 105 Ce-139 || 1 × 102 || 1 × 106 Ce-141 || 1 × 102 || 1 × 107 Ce-143 || 1 × 102 || 1 × 106 Ce-144b || 1 × 102 || 1 × 105 Pr-142 || 1 × 102 || 1 × 105 Pr-143 || 1 × 104 || 1 × 106 Nd-147 || 1 × 102 || 1 × 106 Nd-149 || 1 × 102 || 1 × 106 Pm-147 || 1 × 104 || 1 × 107 Pm-149 || 1 × 103 || 1 × 106 Sm-151 || 1 × 104 || 1 × 108 Sm-153 || 1 × 102 || 1 × 106 Eu-152 || 1 × 101 || 1 × 106 Eu-152m || 1 × 102 || 1 × 106 Eu-154 || 1 × 101 || 1 × 106 Eu-155 || 1 × 102 || 1 × 107 Gd-153 || 1 × 102 || 1 × 107 Gd-159 || 1 × 103 || 1 × 106 Tb-160 || 1 × 101 || 1 × 106 Dy-165 || 1 × 103 || 1 × 106 Dy-166 || 1 × 103 || 1 × 106 Ho-166 || 1 × 103 || 1 × 105 Er-169 || 1 × 104 || 1 × 107 Er-171 || 1 × 102 || 1 × 106 Tm-170 || 1 × 103 || 1 × 106 Tm-171 || 1 × 104 || 1 × 108 Yb-175 || 1 × 103 || 1 × 107 Lu-177 || 1 × 103 || 1 × 107 Hf-181 || 1 × 101 || 1 × 106 Ta-182 || 1 × 101 || 1 × 104 W-181 || 1 × 103 || 1 × 107 W-185 || 1 × 104 || 1 × 107 W-187 || 1 × 102 || 1 × 106 Re-186 || 1 × 103 || 1 × 106 Re-188 || 1 × 102 || 1 × 105 Os-185 || 1 × 101 || 1 × 106 Os-191 || 1 × 102 || 1 × 107 Os-191m || 1 × 103 || 1 × 107 Os-193 || 1 × 102 || 1 × 106 Ir-190 || 1 × 101 || 1 × 106 Ir-192 || 1 × 101 || 1 × 104 Ir-194 || 1 × 102 || 1 × 105 Pt-191 || 1 × 102 || 1 × 106 Pt-193m || 1 × 103 || 1 × 107 Pt-197 || 1 × 103 || 1 × 106 Pt-197m || 1 × 102 || 1 × 106 Au-198 || 1 × 102 || 1 × 106 Au-199 || 1 × 102 || 1 × 106 Hg-197 || 1 × 102 || 1 × 107 Hg-197m || 1 × 102 || 1 × 106 Hg-203 || 1 × 102 || 1 × 105 Tl-200 || 1 × 101 || 1 × 106 Tl-201 || 1 × 102 || 1 × 106 Tl-202 || 1 × 102 || 1 × 106 Tl-204 || 1 × 104 || 1 × 104 Pb-203 || 1 × 102 || 1 × 106 Pb-210b || 1 × 101 || 1 × 104 Pb-212b || 1 × 101 || 1 × 105 Bi-206 || 1 × 101 || 1 × 105 Bi-207 || 1 × 101 || 1 × 106 Bi-210 || 1 × 103 || 1 × 106 Bi-212b || 1 × 101 || 1 × 105 Po-203 || 1 × 101 || 1 × 106 Po-205 || 1 × 101 || 1 × 106 Po-207 || 1 × 101 || 1 × 106 Po-210 || 1 × 101 || 1 × 104 At-211 || 1 × 103 || 1 × 107 Rn-220b || 1 × 104 || 1 × 107 Rn-222b || 1 × 101 || 1 × 108 Ra-223b || 1 × 102 || 1 × 105 Ra-224b || 1 × 101 || 1 × 105 Ra-225 || 1 × 102 || 1 × 105 Ra-226b || 1 × 101 || 1 × 104 Ra-227 || 1 × 102 || 1 × 106 Ra-228b || 1 × 101 || 1 × 105 Ac-228 || 1 × 101 || 1 × 106 Th-226b || 1 × 103 || 1 × 107 Th-227 || 1 × 101 || 1 × 104 Th-228b || 1 × 100 || 1 × 104 Th-229b || 1 x 100 || 1 × 103 Th-230 || 1 × 100 || 1 × 104 Th-231 || 1 × 103 || 1 × 107 Th-234b || 1 × 103 || 1 × 105 Pa-230 || 1 × 101 || 1 × 106 Pa-231 || 1 × 100 || 1 × 103 Pa-233 || 1 × 102 || 1 × 107 U-230 || 1 × 101 || 1 × 105 U-231 || 1 × 102 || 1 × 107 U-232b || 1 × 100 || 1 × 103 U-233 || 1 × 101 || 1 × 104 U-234 || 1 × 101 || 1 × 104 U-235b || 1 × 101 || 1 × 104 U-236 || 1 × 101 || 1 × 104 U-237 || 1 × 102 || 1 × 106 U-238b || 1 × 101 || 1 × 104 U-239 || 1 × 102 || 1 × 106 U-240 || 1 × 103 || 1 × 107 U-240b || 1 × 101 || 1 × 106 Np-237b || 1 × 100 || 1 × 103 Np-239 || 1 × 102 || 1 × 107 Np-240 || 1 × 101 || 1 × 106 Pu-234 || 1 × 102 || 1 × 107 Pu-235 || 1 × 102 || 1 × 107 Pu-236 || 1 × 101 || 1 × 104 Pu-237 || 1 × 103 || 1 × 107 Pu-238 || 1 × 100 || 1 × 104 Pu-239 || 1 × 100 || 1 × 104 Pu-240 || 1 × 100 || 1 × 103 Pu-241 || 1 × 102 || 1 × 105 Pu-242 || 1 × 100 || 1 × 104 Pu-243 || 1 × 103 || 1 × 107 Pu-244 || 1 × 100 || 1 × 104 Am-241 || 1 × 100 || 1 × 104 Am-242 || 1 × 103 || 1 × 106 Am-242mb || 1 × 100 || 1 × 104 Am-243b || 1 × 100 || 1 × 103 Cm-242 || 1 × 102 || 1 × 105 Cm-243 || 1 × 100 || 1 × 104 Cm-244 || 1 × 101 || 1 × 104 Cm-245 || 1 × 100 || 1 × 103 Cm-246 || 1 × 100 || 1 × 103 Cm-247 || 1 × 100 || 1 × 104 Cm-248 || 1 × 100 || 1 × 103 Bk-249 || 1 × 103 || 1 × 106 Cf-246 || 1 × 103 || 1 × 106 Cf-248 || 1 × 101 || 1 × 104 Cf-249 || 1 × 100 || 1 × 103 Cf-250 || 1 × 101 || 1 × 104 Cf-251 || 1 × 100 || 1 × 103 Cf-252 || 1 × 101 || 1 × 104 Cf-253 || 1 × 102 || 1 × 105 Cf-254 || 1 × 100 || 1 × 103 Es-253 || 1 × 102 || 1 × 105 Es-254 || 1 × 101 || 1 × 104 Es-254m || 1 × 102 || 1 × 106 Fm-254 || 1 × 104 || 1 × 107 Fm-255 || 1 × 103 || 1 × 106 b Starševski radionuklidi in njihovi
potomci, katerih prispevki k dozi se upoštevajo pri izračunu doze
(upoštevati je treba le raven izvzetja starševskega radionuklida), so navedeni,
kot sledi: Sr-90 || Y-90 Zr-93 || Nb-93m Zr-97 || Nb-97 Ru-106 || Rh-106 Ag-108m || Ag-108 Cs-137 || Ba-137m Ba-140 || La-140 Ce-144 || Pr-144 Pb-210 || Bi-210, Po-210 Pb-212 || Bi-212, Tl-208 (0,36), Po-212 (0,64) Bi-212 || Tl-208 (0,36), Po-212 (0,64) Rn-220 || Po-216 Rn-222 || Po-218, Pb-214, Bi-214, Po-214 Ra-223 || Rn-219, Po-215, Pb-211, Bi-211, Tl-207 Ra-224 || Rn-220, Po-216, Pb-212, Bi-212, Tl-208 (0,36), Po-212 (0,64) Ra-226 || Rn-222, Po-218, Pb-214, Bi-214, Po-214, Pb-210, Bi-210, Po-210 Ra-228 || Ac-228 Th-226 || Ra-222, Rn-218, Po-214 Th-228 || Ra-224, Rn-220, Po-216, Pb-212, Bi-212, Tl-208 (0,36), Po-212 (0,64) Th-229 || Ra-225, Ac-225, Fr-221, At-217, Bi-213, Po-213, Pb-209 Th-234 || Pa-234m U-230 || Th-226, Ra-222, Rn-218, Po-214 U-232 || Th-228, Ra-224, Rn-220, Po-216, Pb-212, Bi-212, Tl-208 (0,36), Po-212 (0,64) U-235 || Th-231 U-238 || Th-234, Pa-234m U-240 || Np-240m Np-237 || Pa-233 Am-242m || Am-242 Am-243 || Np-239 PRILOGA VII Opredelitev
in uporaba indeksa koncentracij aktivnosti za gama sevanje, ki ga oddajajo
gradbeni materiali Za namen člena 75(2) se za
identificirane vrste gradbenih materialov določijo koncentracije
aktivnosti prvotnih radionuklidov Ra-226, Th-232 (ali njegovega razpadnega
produkta Ra-228) in K-40. Indeks koncentracij aktivnosti I je podan z
naslednjo enačbo: I = CRa226/300 Bq/kg + CTh232/200
Bq/kg+ CK40/3000 Bq/kg pri čemer so CRa226, CTh232
in CK40 koncentracije aktivnosti ustreznih radionuklidov v gradbenem
materialu v Bq/kg. Indeks se nanaša neposredno na dozo gama
sevanja, ki presega tipično zunanjo izpostavljenost, v stavbi, zgrajeni iz
določenega gradbenega materiala. Uporablja se za gradbeni material in ne
za njegove sestavne dele. Da bi se lahko indeks uporabljal za take sestavne
dele, zlasti za ostanke iz industrij, ki predelujejo naravno prisoten
radioaktivni material, reciklirane v gradbene materiale, je treba določiti
ustrezen porazdelitveni faktor. Indeks koncentracij aktivnosti se uporablja kot
orodje za opredelitev materialov, ki se lahko izvzamejo ali omejijo. V ta namen
se lahko indeks koncentracij aktivnosti I uporablja za razvrstitev materialov v
štiri razrede oziroma dve kategoriji gradbenih materialov (A in B): || Kategorija (ustrezna privzeta doza) Uporaba || A (≤ 1 mSv) || B (> 1 mSv) (1) materiali, ki se uporabljajo v večjih količinah || A1 I≤1 || B1 I>1 (2) površinski in drugi materiali z omejeno uporabo || A2 I≤6 || B2 I>6 Razdelitev materialov na (1) ali (2) glede na
njihovo uporabo, temelji na nacionalnih gradbenih predpisih. Kadar je ustrezno, se dejanske doze za
primerjavo z referenčnim nivojem ocenijo na podlagi bolj zapletenih
modelov, ki lahko upoštevajo tudi zunanjo izpostavljenost sevanju iz ozadja na
prostem zaradi obstoječih lokalnih koncentracij aktivnosti v nedotaknjeni
zemeljski skorji. PRILOGA VIII Podatkovni
sistem za individualni nadzor obsevanosti Splošne
določbe Podatkovni
sistem za individualni nadzor obsevanosti, ki ga določi država članica,
se lahko uporablja kot centralizirano nacionalno omrežje ali nacionalni
register doz. Ta omrežja ali registre je mogoče dopolniti z izdajo
individualnih listin nadzora obsevanosti za vsakega zunanjega delavca. 1. Kakršen koli podatkovni sistem držav
članic za individualni nadzor obsevanosti izpostavljenih delavcev mora
vsebovati naslednje elemente: (a)
osebne podatke v zvezi z identiteto delavca; (b)
podatke o zdravstvenem nadzoru delavca; (c)
podatke o podjetju, v katerem dela delavec, in v
primeru zunanjega delavca, o delodajalcu delavca; (d)
rezultate osebne dozimetrije izpostavljenega
delavca. 2. Pristojni organi držav članic
sprejmejo potrebne ukrepe za preprečitev kakršnega koli ponarejanja ali
zlorabe podatkovnega sistema za individualni nadzor obsevanosti ali
nezakonitega poseganja vanj. A: Podatki, ki jih je treba vključiti
v podatkovni sistem za individualni nadzor obsevanosti 3. Podatki o identiteti delavca
vključujejo njegov: (a)
priimek; (b)
ime; (c)
spol; (d)
datum rojstva; (e)
državljanstvo; in (f)
enotno identifikacijsko številko. 4.
Podatki o zdravstvenem nadzoru delavca vključujejo: (a)
zdravstveno klasifikacijo delavca v skladu s
členom 45(zmožen; zmožen pod določenimi pogoji; nezmožen); (b)
informacije o morebitnih omejitvah dela s sevanjem; (c)
datum zadnjega periodičnega zdravstvenega
pregleda; (d)
podatke o odgovorni zdravstveni službi medicine
dela in (e)
rok veljavnosti rezultata. 5.
Podatki o podjetju vključujejo ime, naslov in enotno identifikacijsko
številko podjetja. 6.
Podatki o zaposlitvi delavca vključujejo: (a)
ime, naslov in enotno identifikacijsko številko
delodajalca; (b)
datum začetka zaposlitve; in (c)
kategorizacijo delavca v skladu s
členom 38. 7.
Rezultati osebne dozimetrije izpostavljenega delavca vključujejo: (a)
uradni zapis doz za zadnjih 5 koledarskih let
(leto; efektivna doza v mSv; ob neenakomerni izpostavljenosti ekvivalentno dozo
v različnih delih telesa v mSv ter ob notranji kontaminaciji predvideno
dozo v mSv) in (b)
uradni zapis doz za tekoče leto (obdobje;
efektivna doza v mSv; ob neenakomerni izpostavljenosti ekvivalentno dozo v
različnih delih telesa v mSv ter ob notranji kontaminaciji predvideno dozo
v mSv). B:
Podatki o zunanjih delavcih, ki jih je treba predložiti prek podatkovnega
sistema za individualni nadzor obsevanosti 1.
Pred začetkom kakršne koli aktivnosti mora delodajalec zunanjega delavca
predložiti podjetju naslednje podatke prek podatkovnega sistema za individualni
nadzor obsevanosti: (a)
podatke o delodajalcu zunanjega delavca v skladu s
točko 6 razdelka A; (b)
podatke o zdravstvenem nadzoru zunanjega delavca v
skladu s točko 4 razdelka A; (c)
rezultate individualnega nadzora obsevanosti
zunanjega delavca v skladu s točko 7 razdelka A. 2.
Podjetje ob koncu kakršne koli aktivnosti zabeleži v podatkovni sistem za
individualni nadzor obsevanosti naslednje podatke: (a)
čas, ki ga zajema aktivnost; (b)
oceno efektivne doze, ki jo prejme zunanji delavec
(operativna doza za čas, ki ga zajema aktivnost); (c)
ob neenakomerni izpostavljenosti oceno ustrezne
ekvivalentne doze za različne dele telesa; (d)
ob notranji kontaminaciji oceno vnosa ali
predvidene doze. C. Določbe v zvezi z individualno listino nadzora
obsevanosti 1.
Države članice se lahko odločijo za
izdajo individualne listine nadzora obsevanosti za vsakega zunanjega delavca. 2.
Ta listina ni prenosljiva. 3.
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s
katerimi zagotovijo, da delavcu ni izdana več kot ena veljavna
individualna listina nadzora obsevanosti hkrati. 4.
Poleg informacij iz delov A in B listina vsebuje
ime in naslov organa izdajatelja ter datum izdaje. PRILOGA IX A. Elementi, ki jih je treba vključiti v
sistem ravnanja v izrednih dogodkih: 1.
Ocena nevarnosti; 2.
Jasna razdelitev odgovornosti oseb in organizacij,
ki zagotavljajo pripravljenost na nevarnost in odziv nanjo, vključno z
ustanavljanjem in usklajevanjem organizacij za odziv na izredne dogodke s
splošno odgovornostjo obvladovanja izpostavljenosti v primeru izrednih dogodkov
in, kadar je ustrezno, oblikovanja posebnih skupin za izvajanje zaščitnih
ukrepov; 3.
Oblikovanje načrtov ukrepov v primeru
izrednega dogodka na nacionalni in lokalni ravni ter znotraj objektov; 4.
Zanesljiv komunikacijski sistem ter uspešni in
učinkoviti dogovori o sodelovanju in usklajevanju znotraj objekta ter na
lokalni, nacionalni in mednarodni ravni; 5.
Varstvo zdravja reševalnega osebja; 6.
Izobraževanje in usposabljanje reševalnega osebja
in vseh drugih oseb z dolžnostmi in odgovornostmi na področju ukrepanja ob
nesreči, vključno z rednimi vajami; 7.
Dogovori o osebni dozimetriji reševalnega osebja in
evidentiranju doz; 8.
Ureditev obveščanja javnosti; 9.
Vključevanje zainteresiranih strani; 10.
Prehod z ukrepanja ob nesreči na obnovo in
sanacijo. B. Elementi, ki jih je treba vključiti v
načrt ukrepov v primeru izrednega dogodka: Za
pripravljenost na izredne dogodke: 1.
referenčni nivoji, ob upoštevanju meril iz
Priloge I; 2.
optimizirane strategije za zaščito
posameznikov iz prebivalstva, ki so morda izpostavljeni, za različne
predvidene dogodke in povezane scenarije; 3.
predhodno določena splošna merila za
določene zaščitne ukrepe, izražena kot predvidene in prejete doze; 4.
privzeti sprožilci ali operativna merila, kot so
pokazatelji in kazalniki pogojev na kraju samem; 5.
dogovori o takojšnjem sodelovanju z organizacijami
za odziv na izredne dogodke v sosednji državi članici ali državi, ki ni
članica EU, za objekte v bližini nacionalne meje; 6.
dogovori za pregled in revizijo načrta ukrepov
v primeru izrednega dogodka, da bi upošteval spremembe ali izkušnje,
pridobljene iz vaj in dogodkov. Vnaprej se sprejmejo dogovori za morda
potrebno revizijo teh elementov med izpostavljenostjo v primeru izrednega
dogodka, da se prilagodijo obstoječim pogojem, kot se ti med odzivom
razvijajo. Za
ukrepanje ob izrednih dogodkih: Ukrepanje pri izpostavljenosti v primeru izrednega
dogodka poteka tako, da se pravočasno izvajajo dogovori o pripravljenosti,
vključno z, vendar ne omejeno na: 1.
takojšnjo izvedbo zaščitnih ukrepov, če
je mogoče, preden se pojavi izpostavljenost; 2.
oceno učinkovitosti strategij in izvedbenih
ukrepov ter njihovo ustrezno prilagoditvijo obstoječim razmeram; 3.
primerjavo predvidenih preostalih doz z veljavnim
referenčnim nivojem, s poudarkom na tistih skupinah, katerih doze
presegajo referenčni nivo; 4.
izvajanje dodatnih zaščitnih strategij (po
potrebi), na podlagi obstoječih pogojev in razpoložljivih informacij. PRILOGA X A. Predhodne
informacije za posameznike iz prebivalstva, za katere je verjetno, da bodo
prizadeti v primeru izrednega dogodka: 1.
osnovna dejstva o radioaktivnosti in njenih
učinkih na ljudi in okolje; 2.
različne vrste primerov izrednih dogodkov in
njihove posledice za prebivalstvo in okolje; 3.
izredni ukrepi, predvideni za alarmiranje,
zaščito in pomoč prebivalstvu v primeru izrednega dogodka; 4.
ustrezne informacije o ravnanju prebivalstva v
primeru izrednega dogodka. B. Informacije, ki jih je treba predložiti
prizadetim posameznikom iz prebivalstva v primeru izrednega dogodka 1.
Na podlagi načrta ukrepov v primeru izrednega
dogodka, ki ga predhodno pripravijo države članice, posamezniki iz
prebivalstva, ki so dejansko prizadeti v primeru izrednega dogodka, hitro in
redno prejemajo: (a)
informacije o vrsti izrednega dogodka, do katerega
je prišlo, in, kjer je mogoče, tudi o njegovih značilnostih (kot so npr.
njegov izvor, obseg in verjetni razvoj); (b)
nasvete glede zaščite, ki glede na vrsto
izrednega dogodka lahko: i) pokrivajo naslednje vsebine:
omejitve porabe določenih živil in vode, za katere je verjetno, da so
kontaminirana, preprosta pravila za higieno in dekontaminacijo,
priporočila o zadrževanju v zaprtih prostorih, razdeljevanje in uporaba
zaščitnih snovi, evakuacijske načrte; ii) vsebujejo posebna opozorila za
nekatere skupine posameznikov iz prebivalstva, če je to potrebno; (c)
obvestila s priporočili za sodelovanje in z
navodili ali zahtevami pristojnih organov. 2.
Če je pred izrednim dogodkom potekala faza
predhodnega alarma, posamezniki iz prebivalstva, za katere je verjetno, da bodo
prizadeti, že med to fazo prejmejo informacije in nasvete, kot na primer: (a)
povabila zadevnim posameznikom iz prebivalstva, da
se vključijo v ustrezne komunikacijske kanale; (b)
pripravljalni nasveti ustanovam s posebnimi
skupnimi odgovornostmi; (c)
priporočila posebej prizadetim poklicnim
skupinam. 3.
Te informacije in nasveti se dopolnjujejo, če
to dopušča čas, z opozorili o temeljnih dejstvih o radioaktivnosti in
njenih vplivih na ljudi in okolje. PRILOGA XI Okvirni
seznam vrst gradbenih materialov, za katere bi bilo morda treba izvajati
nadzorne ukrepe glede njihovega oddajanja gama sevanja 1.
Naravni materiali (a)
Aluminijev skrilavec. (b)
Gradbeni materiali ali dodatki naravnega
vulkanskega izvora, kot so: –
granit, –
gnajs, –
porfir; –
sienit, –
bazalt, –
lehnjak, –
pucolan, –
lava. 2.
Materiali, ki vključujejo ostanke iz industrij,
ki predelujejo naravno prisoten radioaktivni material, kot so: –
leteči pepel, –
fosforna sadra, –
fosforna žlindra, –
kositrna žlindra, –
bakrova žlindra, –
rdeče blato (ostanek iz proizvodnje
aluminija), –
ostanki iz proizvodnje jekla. PRILOGA XII
Informacije, ki jih morajo vsebovati evidence za visokoaktivne zaprte vire
(HASS – high activity sealed sources) HASS) PRILOGA XIII Predložitev
podatkov o visokoaktivnih zaprtih virih Podjetje predloži pristojnemu organu
elektronsko ali pisno kopijo evidenc za visokoaktivne zaprte vire iz
člena 90, ki zajemajo informacije iz Priloge XII, kot sledi: 1.
brez nepotrebnega odlašanja, v času nastanka
takšne evidence, kar naj se zgodi čim prej po pridobitvi vira; 2.
v časovnih presledkih, ki jih določijo
države članice, najpozneje 12 mesecev po pridobitvi vira; 3.
če so se razmere, prikazane na informativnem
listu, spremenile; 4.
brez nepotrebnega odlašanja ob zaprtju evidence za
določen vir, kadar podjetje tega vira ne poseduje več; v tem primeru
mora navesti ime podjetja ali objekta za odlaganje in hranjenje odpadkov, v
katerega je vir prenesen; 5.
brez nepotrebnega odlašanja ob zaprtju takšne
evidence, kadar podjetje več ne poseduje nobenih virov. PRILOGA XIV Zahteve
za podjetja, odgovorna za visokoaktivni zaprti vir Vsako podjetje, odgovorno za visokoaktivni
zaprti vir, naredi naslednje: (a)
zagotovi, da se redno izvajajo ustrezni preskusi,
na primer testiranje puščanja, ki temeljijo na mednarodnih standardih, da
se preveri in vzdržuje nepoškodovanost vsakega vira; (b)
v določenih časovnih presledkih, ki jih
lahko določijo države članice, redno preverja, ali je vsak vir in po
potrebi oprema, ki vir vsebuje, še vedno prisoten na kraju uporabe ali
skladiščenja in v na videz dobrem stanju; (c)
zagotovi, da se za vsak fiksni in mobilni vir
določijo ustrezni ukrepi, ki so dokumentirani, kot na primer pisni
protokoli in postopki, katerih cilj je preprečiti nepooblaščen dostop
do vira, izgubo ali krajo vira ali njegovo poškodbo v požaru; (d)
nemudoma prijavi pristojnemu organu kakršno koli
izgubo, tatvino ali nepooblaščeno uporabo vira, poskrbi za preverjanje nepoškodovanosti
vsakega vira po vsakem dogodku, tudi po požaru, ki bi lahko poškodoval vir, in
po potrebi obvesti pristojni organ o dogodku in sprejetih ukrepih; (e)
po koncu uporabe brez nepotrebnega odlašanja vrne
vsak vir, ki se ne uporablja več, dobavitelju ali ga namesti v objekt za
dolgoročno skladiščenje in odlaganje ali ga prenese drugemu
pooblaščenemu podjetju, razen če se s pristojnim organom ne dogovori
drugače; (f)
pred izvršitvijo prenosa zagotovi, da ima prejemnik
ustrezno dovoljenje; (g)
nemudoma prijavi pristojnemu organu vsako
nesrečo ali incident, katere posledica je nenamerna izpostavljenost
delavca ali posameznika iz prebivalstva. PRILOGA XV Identifikacija
in označevanje visokoaktivnih zaprtih virov 1.
Proizvajalec ali dobavitelj zagotovi, da: (a)
je vsak visokoaktivni zaprti vir označen z enkratno
številko. Ta številka je vgravirana ali z žigom vtisnjena na vir, kjer je to
izvedljivo. Ta številka je vgravirana ali z žigom
vtisnjena tudi na vsebnik vira. Če to ni izvedljivo ali pa pri vsebnikih
za prevoz za večkratno uporabo, mora biti vsebnik vira opremljen vsaj s
podatki o naravi vira. (b)
sta vsebnik vira in, kjer je to izvedljivo, vir
označena in etiketirana z ustreznim znakom, ki ljudi opozarja na nevarnost
sevanja. 2.
Proizvajalec priskrbi fotografijo vsakega
izdelanega tipa vira in fotografijo značilnega vsebnika vira. 3.
Podjetje poskrbi, da je vsak visokoaktivni zaprti
vir opremljen s pisnimi dokazili, ki kažejo, da je vir identificiran in
označen skladno s točko 1, in da oznake in etikete iz
točke 1 ostanejo čitljive. Dokazila morajo vsebovati fotografije
vira, vsebnika vira, transportne embalaže, naprave in opreme, kot je to
primerno. PRILOGA XVI Kazalni seznam elementov, ki morajo biti
zajeti v nacionalnem akcijskem načrtu za obvladovanje dolgoročnih
tveganj zaradi izpostavljenosti radonu 1.
Strategija za izvajanje raziskav koncentracij
radona v bivalnem okolju, za upravljanje merilnih podatkov (nacionalne zbirke
podatkov o radonu) in za določitev drugih parametrov (vrste prsti in
kamnin, koncentracija plina v prsti, permeabilnost in vsebnost radija-226 v
kamnini ali prsti). 2.
Razpoložljivi podatki in merila, uporabljena za
označitev območij, podvrženih radonu, ali za identifikacijo stavb,
podvrženih radonu. 3.
Identifikacija vrst stavb z javnim dostopom in
delovnih mest, npr. šol, delovnih mest pod zemljo ali toplic, pri katerih so
potrebne meritve, na podlagi ocene tveganja, vključno z urami zasedenosti. 4.
Podlaga za določitev referenčnih nivojev
za obstoječe bivalne prostore, delovna mesta, stavbe z javnim dostopom in
nove stavbe. 5.
Določitev odgovornosti (vladnih in nevladnih),
usklajevalnih mehanizmov in razpoložljivih virov za izvajanje akcijskega
načrta. 6.
Strategija za zmanjšanje izpostavljenosti radonu v
bivalnih prostorih, zlasti na območjih, podvrženih radonu. 7.
Strategija, vključno z metodami in orodji, za
preprečevanje vnosa radona v nove stavbe, vključno z identifikacijo
gradbenih materialov z velikim oddajanjem radona. 8.
Časovni razporedi za preglede in revizije in
akcijskega načrta. 9.
Strategija komunikacije za povečanje
ozaveščenosti javnosti in obveščanje lokalnih nosilcev odločanja
o tveganjih glede radona v zvezi s kajenjem. 10.
Kadar je ustrezno, navodila o metodah in orodjih za
merjenje ter sanacijske ukrepe. Izpolnjevati je treba tudi merila za
akreditacijo služb za merjenje in sanacijo. 11.
Kadar je ustrezno, zagotavljanje finančne
podpore za raziskave glede radona in za sanacijske ukrepe, zlasti za zasebna
stanovanja z zelo visokimi koncentracijami radona. 12.
Dolgoročni cilji v smislu zmanjševanja
tveganja za nastanek pljučnega raka zaradi izpostavljenosti radonu (za
kadilce in nekadilce). [1] Direktiva Sveta 96/29/Euratom z dne
13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za
varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi
ionizirajočega sevanja, UL L 159, 29.6.1996, str. 1. [2] Svetovna zdravstvena organizacija. [3] Priročnik SZO o radonu v bivalnem okolju, Svetovna
zdravstvena organizacija, 2009, ISBN 978 92 4 154767. [4] Direktiva 89/106/EGS, Priloga 1, navaja: „Gradbeni
objekt mora biti projektiran in grajen tako, da ne bo ogrožal higiene ali
zdravja oseb v objektu ali sosedov, predvsem ne zaradi nevarnih delcev ali
plinov v zraku ali emisij nevarnega sevanja“. [5] Ti akti so bili prenovljeni — predlog Uredbe Sveta
(EURATOM) o najvišji dovoljeni stopnji radioaktivnega onesnaženja živil in krme
po jedrski nesreči ali kateri koli drugi radiološki nevarnosti (prenova), COM/2010/0184
konč. — CNS 2010/009. [6] Publikacije v nizu zakonodaje Evropske komisije o
varstvu pred sevanjem najdete na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/energy/nuclear/radiation_protection/publications_en.htm. [7] Rezultat posvetovanja najdete na spletni strani evropskega
omrežja ALARA za industrije NORM (EANNORM) na naslovu http://www.ean-norm.net/lenya/ean_norm/live/news.html. [8] Recueil 1992, str. I-06153. [9] UL 11, 20.2.1959, str. 221. [10] UL L 159, 29.6.1996, str. 1. [11] UL L 180, 9.7.1997, str. 22. [12] UL L 357, 7.12.1989, str. 31. [13] UL L 349, 13.12.1990, str. 21. [14] UL L 346, 31.12.2003, str. 57. [15] Priporočila Mednarodne komisije za radiološko varstvo
iz leta 2007. [16] UL L 80, 27.3.1990, str. 26. [17] Varnostni
standardi IAEA, serija št. RS-G-1.7, 2004 „Uporaba konceptov
izključitve, izvzetja in odprave nadzora“. [18] Varstvo
pred sevanjem 122: Uporaba konceptov odprave nadzora in izvzetja v praksi —
del I, navodila o splošnih nivojih odprave nadzora za dejavnosti. [19] Varstvo
pred sevanjem 89: priporočena merila v zvezi z varstvom pred sevanjem za
recikliranje kovin, ki izhajajo iz demontaže jedrskih objektov, Varstvo pred
sevanjem 113: priporočena merila v zvezi z varstvom pred sevanjem za
odstranjevanje stavb in gradbenega kamenja zaradi demontaže jedrskih objektov,
Varstvo pred sevanjem 122: uporaba konceptov odprave nadzora in izvzetja v
praksi. [20] UL L 2, 6.1.2004, str. 36 [21] UL L 66, 13.3.1999,
str. 16. [22] UL L 2/36, 6.1.2000. [23] Dana aktivnost je aktivnost radionuklidov sevalcev alfa. [24] Kalijeve soli v količinah, manjših od 1000 kg, so
izvzete.