OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

To je nov predlog na področju mednarodne politike Evropske unije v zvezi z javnimi naročili. Ključni cilj te pobude je izboljšati pogoje, pod katerimi lahko podjetja EU konkurirajo za javna naročila v tretjih državah. Trenutno se dobavitelji iz EU soočajo z različnimi omejevalnimi praksami v zvezi z javnimi naročili v mnogih državah, ki so glavne trgovinske partnerice EU. Poleg tega pobuda potrjuje pravni položaj ponudnikov, blaga in storitev iz držav, ki imajo na področju javnih naročil sklenjen mednarodni sporazum z EU, ter pojasnjuje pravila, ki veljajo za ponudnike, blago in storitve, ki niso vključeni v teh sporazumih.

Splošno ozadje

V pogajanjih o spremenjenem Sporazumu o vladnih naročilih (Government Procurement Agreement – GPA) v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO) ter v dvostranskih pogajanjih s tretjimi državami EU zagovarja ambiciozno odpiranje mednarodnih trgov javnih naročil. Približno 352 milijard eurov javnih naročil EU je odprtih za ponudnike iz držav podpisnic Sporazuma o vladnih naročilih STO.

Vendar številne tretje države niso naklonjene odpiranju svojih trgov javnih naročil mednarodni konkurenci ali dodatnemu odpiranju teh trgov. Vrednost javnih naročil ZDA na voljo za tuje ponudnike znaša trenutno samo 178 milijard eurov in 27 milijard eurov na Japonskem, medtem ko je zgolj majhen del javnih naročil Kitajske odprt za tuja podjetja. Mnoge države so tudi sprejele zaščitne ukrepe, še zlasti zaradi gospodarske krize. Skupno je trenutno več kot polovica svetovnega trga javnih naročil zaprtega zaradi zaščitnih ukrepov in ta delež se samo povečuje. Posledično se na svetovnih trgih javnih naročil trenutno ustvari le 10 milijard eurov izvoza EU (0,08 % BDP EU), medtem ko se ocenjuje, da nadaljnjih 12 milijard eurov izvoza EU ostaja neuresničenih zaradi omejitev.

Nasprotno je EU ohranila svoj trg javnih naročil v veliki meri odprt za mednarodno konkurenco, ne glede na vedno večji pritisk na njen domači trg, zlasti iz držav v vzponu v nekaterih ključnih sektorjih (železnice, gradbeništvo, storitve informacijske tehnologije). Z izjemo nekaterih določb, področje uporabe katerih je omejeno na naročila za dobavo in storitve v sektorju gospodarskih javnih služb[1], EU ni uporabila svoje moči za urejanje dostopa tujega blaga, storitev in podjetij do trga javnih naročil EU.

Zaradi vse večjega pomena gospodarstev v vzponu odsotnost enakih pogojev povzroča veliko težav. Glavni problem EU je pomanjkanje vpliva v mednarodnih pogajanjih s trgovinskimi partnericami, da bi popravila neravnovesje in si zagotovila bistvene zaveze glede dostopa do trga v korist podjetij EU. Javni organi naročniki tudi nimajo jasnega okvira, da bi lahko izvajali mednarodne obveznosti EU.

Cilj te pobude je rešitev navedenih problemov z okrepitvijo položaja Evropske unije v pogajanjih za dostop podjetij EU do trgov javnih naročil tretjih držav, da bi odprli trge naših trgovinskih partneric. V ta namen je poleg tega njen cilj razjasniti pravila, ki urejajo dostop podjetij, blaga in storitev tretjih držav do trga javnih naročil EU. Končni cilj je izboljšati, v skladu s strategijo EU 2020, poslovne priložnosti za podjetja EU na svetovni ravni ter s tem ustvariti nova delovna mesta in spodbuditi inovacije.

Veljavne določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Dve temeljni direktivi Evropske unije o javnih naročilih[2] ne zagotavljata splošnega okvira za obravnavo ponudb, ki vsebujejo tuje blago in storitve na trgu javnih naročil EU. Edina posebna pravila so določena v členih 58 in 59 Direktive 2004/17/ES. Vendar so te določbe omejene na naročila gospodarskih javnih služb, njihovo področje uporabe pa je preveč omejeno, da bi pomembno vplivale na pogajanja o dostopu do trga. Dejansko javna naročila EU za gospodarske javne službe predstavljajo samo približno 20 % celotnega trga javnih naročil EU.

Komisija se je odločila, da v sedanji pobudi[3] v predlogu Komisije o posodobitvi pravil EU v zvezi z javnimi naročili ne bo prevzela členov 58 in 59 direktive o gospodarskih javnih službah.

Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Ta pobuda izvaja strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast [COM(2010) 2020] ter vodilno pobudo strategije Evropa 2020 o celostni industrijski politiki za dobo globalizacije [COM(2010) 614]. Prav tako izvaja Akt za enotni trg [COM(2011) 206] in sporočilo o trgovini, rasti in svetovnih zadevah [COM(2010) 612]. Gre za strateško pobudo delovnega programa Komisije za leto 2011 (COM(2010) 623 final).

Ta predlog je tudi skladen z razvojnimi politikami in cilji Unije, zlasti s splošno zaščito blaga in storitev iz najmanj razvitih držav pred ukrepi v okviru tega instrumenta.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Da bi zbrala mnenja zainteresiranih strani, je Komisija poleg individualnih sestankov organizirala vrsto posvetovanj in dejavnosti za ozaveščanje.

Odprto spletno posvetovanje je potekalo med 7. junijem in 2. avgustom 2011. Sestavljali so ga trije podrobni vprašalniki, namenjeni (i) javnim organom naročnikom in državam članicam, (ii) podjetjem in/ali njihovim predstavnikom ter (iii) drugim potencialno zainteresiranim stranem (državljanom, nevladnim organizacijam, sindikatom). Komisija je prejela skupno 215 prispevkov[4]. Povzetek prispevkov je na voljo v Prilogi I k poročilu o oceni učinka. Kot del tega postopka je Komisija 8. julija 2011 v Bruslju organizirala javno obravnavo. Tudi socialni partnerji so imeli možnost izraziti stališča v okviru povezovalnega foruma, ki ga je 7. februarja 2011 organiziral GD za zaposlovanje. Posebna posvetovanja so bila opravljena tudi z delegacijami EU v tretjih državah in z državami članicami v okviru Svetovalnega odbora za javna naročila. Posebne teme (člen 58 direktive o gospodarskih javnih službah in ravnanje z neobičajno nizkimi ponudbami) so bile obravnavane tudi v posvetovanju o modernizaciji politike na področju javnih naročil. Minimalni standardi Komisije za posvetovanja so bili v celoti izpolnjeni.

Povzetek in upoštevanje odgovorov

Pobuda Komisije je bila na splošno dobro sprejeta. Velika večina vprašancev je soglašala z opisom Komisije glede sedanje ravni dostopa do trga javnih naročil EU za blago, storitve in podjetja iz držav zunaj EU, podprli pa so tudi opredeljene cilje pobude.

Glede predstavljenih možnosti politike je pomembno omeniti, da so bila izražena mnenja različna: na splošno se zdi, da velika večina zainteresiranih strani podpira zakonodajno pobudo (približno 65 %), medtem ko je precejšnja manjšina, približno 35 %, bolj naklonjena možnosti „nič se ne zgodi“. Vendar se mnenja glede najboljše možnosti znotraj različnih skupin zainteresiranih strani prav tako razlikujejo. Med naročniki in vladnimi organi (vključno s tistimi iz tretjih držav) na primer dve tretjini podpirata možnost „nič se ne zgodi“ ali nezakonodajno možnost, medtem ko med podjetji in drugimi zainteresiranimi stranmi približno 75 % podpira zakonodajno pobudo. Poleg tega obstajajo različna mnenja glede vrste zakonodajne možnosti. Čeprav skoraj polovica vprašancev podpira zakonodajno možnost „pristop A“[5], precejšnje število vprašanih daje prednost tudi drugim pristopom. Treba je omeniti, da je znatno število vprašancev podprlo tudi „pristop B“[6], čeprav je bil najmanj zaželena zakonodajna možnost.

Glavni razlogi, ki so jih zainteresirane strani predložile za ali proti eni ali drugi možnosti politike, so vključevali pomen učinkovite uporabe denarja, konkurenčnost in produktivnost, ki bi ju lahko nekatere možnosti politike ogrozile, tveganje povračilnih ukrepov s strani naših trgovinskih partneric, upravno breme, ki bi ga lahko predstavljala taka pobuda, ter dejstvo, da bi pobuda ogrozila status EU kot zagovornice odprtih trgov. Sindikati in nevladne organizacije (NVO) so bili dokaj neopredeljeni glede izbire možnosti ter so svoje prispevke bolj usmerili na potrebo, da tretje države pri oddajanju ponudb v EU spoštujejo konvencije Mednarodne organizacije dela ali da EU odpre svoje meje za ohranitev pravične trgovine v odnosu do najmanj razvitih držav.

Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Uporaba zunanjih strokovnih mnenj, poleg zgoraj omenjenih posvetovanj, se ni štela za potrebno. Na področju javnih naročil ima Komisija tradicionalno na voljo veliko strokovnega znanja.

Ocena učinka

Komisija je obravnavala več možnosti, da bi določila najprimernejšo.

Prva možnost je, da se na tem področju ne sprejme nobenih dodatnih ukrepov in se nadaljuje z običajno prakso mednarodnih pogajanj o dostopu do trga (po možnosti na okrepljen način) s trgovinskimi partnericami Evropske unije. Vendar na podlagi dosedanjih izkušenj ni verjetno, da bi takšna možnost privedla do znatnih izboljšav glede pravice blaga, storitev in ponudnikov EU do sodelovanja v postopkih javnih naročil v tretjih državah. Neizogibna posledica bi bile nadaljnje izgube številnih priložnosti za oddajanje ponudb.

Druga vrsta možnosti bi bilo izboljšanje izvajanja obstoječih orodij v skladu z Direktivo 2004/17/ES (člena 58 in 59) na podlagi boljših smernic ali razširitve področja uporabe teh orodij na celotno področje uporabe Direktive 2004/17/ES in Direktive 2004/18/ES. Če bi ta scenarij temeljil na prosti izbiri posameznih javnih organov naročnikov/naročnikov, seveda ne bi znatno povečal vpliva EU v mednarodnih pogajanjih.

Tretja možnost bi lahko bila, da se v celoti ali po sektorjih zapre trg javnih naročil EU za blago, storitve in dobavitelje iz tretjih držav, ob upoštevanju mednarodnih obveznosti EU na tem področju. Vendar ta možnost vzbuja resne skrbi glede učinka v smislu povračilnih ukrepov in stroškov, ki bi jih predstavljala za posamezne javne organe naročnike/naročnike ter konkurenčnost EU.

Zato Komisija daje prednost četrti možnost, in sicer oblikovanju samostojnega instrumenta z ustreznim ravnovesjem med potrebo po okrepitvi položaja Unije v pogajanjih o dostopu do trga na eni strani in ohranitvijo konkurenčnega režima javnih naročil v Evropski uniji na drugi strani.

Posledično predlog vzpostavlja dvojni mehanizem. Posamezen javni organ naročnik/naročnik bi imel pravico izločiti ponudbe, pri katerih več kot 50 % vrednosti predstavlja blago in/ali storitve, ki niso vključene v mednarodnih obveznostih glede dostopa do trga, pod nadzorom Komisije. Poleg tega bi se Komisija lahko odzvala z začasno omejitvijo dostopa do trga za tiste države, ki v svoji nacionalni praksi glede javnih naročil dokazljivo izločajo ali diskriminirajo dobavitelje, blago in storitve Unije, ter bi lahko v pogajanjih zavrnila odobritev boljšega dostopa do trga. Vse omejitve dostopa do trga javnih naročil EU, ki bi jih Komisija nekoč lahko sprejela, bodo pretehtane in natančno usmerjene.

Zadevni odbor Komisije za oceno učinka (Impact Assessment Board – IAB) je izdal dve mnenji o poročilu o oceni učinka. Glede na prvo mnenje je bilo poročilo o oceni učinka popravljeno kot sledi: opredelitev problema je bila oblikovana drugače, da bi se osredotočila na osrednje vprašanje, ki se pojavlja v celotni oceni učinka, in sicer potrebo po nadaljnjem odpiranju trgov javnih naročil tretjih držav in težave glede spoštovanja mednarodnih obveznosti EU. Razpon možnosti, ki jih je treba preučiti, se je razširil. Poleg dejavnejše pogajalske politike ocena učinka upošteva razširitev sedanje ureditve iz členov 58 in 59 Direktive 2004/17/ES na vsa javna naročila, ki jih zajemajo direktive EU, in možnost selektivnega sprejemanja izključenih naročil. Analiza učinkov je bila izpopolnjena, da bi se izboljšalo merjenje povračilnih ukrepov in podatkov o zaposlenosti. V Prilogi 10 poročila o oceni učinka je na voljo podrobnejši pregled tega, kako je bilo prvo mnenje odbora za oceno učinka vključeno v spremenjeno poročilo, ki je bilo ponovno predloženo 8. februarja 2012.

V mnenju odbora za oceno učinka o ponovno predloženem poročilu je ta pozdravil izboljšave poročila in vključitev priporočil, ki jih je podal v svojem prvem mnenju, vendar navedel, da ne more podati pozitivnega mnenja. Odbor za oceno učinka meni, da še vedno obstajajo številna področja, na katerih bi se lahko ocena okrepila, in navaja številne ukrepe za nadaljnje izboljšanje poročila (tj. izboljšanje predstavitve možnosti, izboljšanje predstavitve modela, ki se uporablja za oceno učinkov, boljša utemeljitev sorazmernosti najprimernejše možnosti itd.). Ta priporočila so bila v največji možni meri vključena v končno poročilo o oceni učinka.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Povzetek predlaganih ukrepov

Glavna cilja tega predloga sta okrepitev položaja Evropske unije pri pogajanjih o pogojih dostopa blaga, storitev in dobaviteljev EU do trgov javnih naročil tretjih držav ter pojasnitev pravnega položaja za tuje ponudnike, blago in storitve, ki sodelujejo na trgu javnih naročil EU. V skladu z navedenim ta predlog vzpostavlja celovito zunanjo politiko EU na področju javnih naročil, ki ureja dostop tujega blaga in storitev do trga javnih naročil EU ter vključuje mehanizme za spodbujanje trgovinskih partneric EU k začetku pogovorov o dostopu do trga.

Predlog odraža načelo v zakonodaji EU, da se na notranjem trgu javnih naročil EU blago in storitve, za katere veljajo obveznosti glede dostopa do trga, obravnavajo enako kot blago in storitve EU, ter razširja to pravilo glede obravnave na blago in storitve s poreklom iz najmanj razvitih držav.

Glede obravnave blaga in storitev, za katere obveznosti glede dostopa do trga ne veljajo, je predviden tristopenjski pristop.

Komisija lahko odobri, da javni organi naročniki/naročniki izločijo ponudbe, v katerih vrednost izključenih blaga in storitev presega 50 % celotne vrednosti blaga in storitev v ponudbi. Ko javni organ naročnik/naročnik v obvestilu o naročilu morebitne ponudnike obvesti o nameri, da take ponudbe izloči, mora Komisijo uradno obvestiti, kadar prejme ponudbe, ki sodijo v to kategorijo. Komisija bi izločitev odobrila, če ni ustrezne vzajemnosti v odprtosti trga med EU in državo, iz katere blago in/ali storitve izvirajo. Komisija bo izločitev odobrila, kadar zadevno blago in storitve sodijo na področje uporabe tržne omejitve EU v mednarodnem sporazumu.

Poleg tega ta predlog vzpostavlja mehanizem EU za dodatno povečanje vpliva EU v mednarodnih pogajanjih o dostopu do trga, ki temelji na preiskavah Komisije, posvetovanju s tretjimi državami in, kadar je to primerno, uvedbi začasnih omejevalnih ukrepov s strani Komisije.

Na zahtevo zainteresiranih strani ali na lastno pobudo lahko Komisija izvede preiskave, da preveri, če pri javnih naročilih obstajajo omejevalne prakse. Kadar se obstoj takih praks potrdi, Komisija zadevno državo pozove k posvetovanju, da bi se take omejevalne prakse odpravile in s tem omogočil boljši dostop do trga za podjetja EU.

Če zadevna država ne želi sodelovati v posvetovanjih ali zagotoviti zadovoljivih rešitev v zvezi z omejevalnimi ukrepi pri javnih naročilih, Evropska unija lahko sprejme odločitev, da začasno omeji dostop blaga in/ali storitev iz te države do trga javnih naročil EU.

Kot dopolnilo določb o neobičajno nizkih ponudbah v predlagani reformi direktiv o javnih naročilih, se bo od javnih organov naročnikov/naročnikov zahtevalo, da obvestijo druge ponudnike, kadar nameravajo sprejeti neobičajno nizke ponudbe, če vrednost izključenih blaga in storitev presega 50 % celotne vrednosti blaga in storitev v ponudbi. Potreba, da tretje države spoštujejo poglavitne delovne standarde Mednarodne organizacije dela, je vključena v predlagani reformi direktiv o javnih naročilih, zato je v tem besedilu ni treba obravnavati.

Ta pobuda je zasnovana kot orodje politike za spodbujanje pogajanj in treba je poudariti, da njen namen ni zaprtje trga javnih naročil v Evropski uniji, ampak zagotovitev boljšega dostopa do trgov javnih naročil trgovinskih partneric Evropske unije. Bistvenega pomena je ohraniti konkurenčne pogoje za oddajo ponudb na notranjem trgu, ki zagotavljajo oprijemljive koristi za javne organe naročnike/naročnike in družbo v celoti.

Pravna podlaga

Člen 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Načelo subsidiarnosti

Predlog je v izključni pristojnosti Evropske unije. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja.

Načelo sorazmernosti

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov.

Ta predlog vzpostavlja skrbno načrtovano ravnovesje med interesi vseh ustreznih zainteresiranih strani, oblika in vsebina ukrepanja na ravni EU pa ne presegata tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodbe.

Javni organi naročniki/naročniki bodo imeli pravico izločiti ponudbe, ki vsebujejo več kot 50 % izključenih blaga in storitev, pod nadzorom Komisije. To javnim organom naročnikom/naročnikom zagotavlja izbiro, da sprejmejo blago in storitve ne glede na njihovo poreklo ali omejijo dostop blaga in storitev, ki niso vključeni v mednarodnih sporazumih EU, če so take omejitve v skladu s skupno trgovinsko politiko EU, ki je področje v izključni pristojnosti EU. Nadzor s strani Komisije je skrbno zasnovan tako, da sta zagotovljeni enotnost in sorazmernost. Orodje Komisije, ki ga vzpostavlja ta uredba, bo zagotovilo, da ima EU na voljo mehanizem za preiskavo omejevalnih praks pri javnih naročilih in za posvetovanje o njih z zadevno tretjo državo. Samo kadar ni mogoče najti nobene druge rešitve, bo Komisija sprejela začasne omejevalne ukrepe.

Upravni stroški ostajajo na najnižji mogoči ravni, vendar je treba sprejeti ukrepe, da se ohrani doslednost skupne trgovinske politike. Vzpostavitev nadzora in mehanizmov za preiskovanje bodo opravile službe Komisije, ki se trenutno ukvarjajo z zunanjo politiko na področju javnih naročil in s spremljanjem dostopa do trga, kar omejuje učinek na človeške vire Komisije. Upravno breme za javne organe naročnike/naročnike se bo zmanjšalo na primere, ko Komisija sprejme omejevalne ukrepe ali ko se javni organi naročniki/naročniki odločijo za uporabo mehanizma, in bi temeljilo na standardnih obrazcih ali samostojnih izjavah, s čimer se omejijo preiskave, ki bi jih za preverjanje porekla blaga ali storitev izvajali posamezni subjekti.

Izbira instrumentov

Predlagani instrument je uredba.

Druga sredstva ne bi bila ustrezna, saj lahko samo uredba v zadostni meri zagotovi enotno ukrepanje Evropske unije na področju skupne trgovinske politike. Poleg tega ta instrument daje pooblastila Evropski komisiji, zato prenos ne bi bil primeren.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog sam nima proračunskih posledic. Dodatne naloge za Komisijo se lahko opravijo z obstoječimi viri.

5.           NEOBVEZNI ELEMENTI

Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti

Predlog vsebuje določbo o pregledu.

Evropski gospodarski prostor

Predlagani akt se nanaša na zadevo EGP in ga je zato treba razširiti na Evropski gospodarski prostor.

Podrobna obrazložitev predloga

Člen 1 določa predmet in področje uporabe te uredbe na podlagi direktiv o javnih naročilih EU 2004/17/ES in 2004/18/ES ter direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb, kot jo je predlagala Komisija[7].

Člen 2 vsebuje ustrezne opredelitve pojmov, ki so večinoma prevzete iz direktiv o javnih naročilih EU. V besedilu sta opredeljena tudi pojma „vključeni blago in storitve“ ter izključeni blago in storitve, ki sta bistvena za uporabo te uredbe.

Člen 3 za namene te uredbe določa veljavna pravila o poreklu za blago in storitve, ki jih nabavijo javni organi naročniki/naročniki. V skladu z mednarodnimi obveznostmi EU so pravila o poreklu za blago skladna s pravili o nepreferencialnem poreklu, kakor je opredeljeno v carinskem zakoniku EU (Uredba 2913/92). Poreklo storitve se določi na podlagi ustreznih pravil v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije glede pravice do ustanavljanja in opredelitev, ki jih določa GATS (člen XXVIII).

Člen 4 določa pravila za dostop do trga javnih naročil EU, veljavna za tuje blago in storitve, ki so vključeni v obveznostih EU glede dostopa do trga (t. im. „vključeni blago in storitve“), ter blago in storitve s poreklom iz najmanj razvitih držav. Obe kategoriji je treba obravnavati enako kot blago in storitve EU.

Člen 5 določa pravila glede dostopa za blago in storitve s poreklom iz tretjih držav, ki niso vključeni v obveznostih EU glede dostopa do trga (t. im. „izključeni blago in storitve“). Dostop teh blaga in storitev je lahko predmet omejevalnih ukrepov, ki jih sprejmejo javni organi naročniki/naročniki ali Komisija v okviru mehanizmov, ki jih vzpostavlja ta uredba.

Člen 6 določa pogoje, pod katerimi lahko Komisija odobri, da posamezni javni organi naročniki/naročniki izločijo ponudbe iz razpisnih postopkov, kadar vrednost izključenih blaga in storitev presega 50 % celotne vrednosti blaga ali storitev v ponudbi, za naročila z ocenjeno vrednostjo 5 000 000 EUR ali več.

Kadar je javni organ naročnik/naročnik v obvestilu o naročilu navedel svojo namero o izločitvi izključenih blaga in storitev ter prejme ponudbe, ki spadajo v to kategorijo, mora o tem uradno obvestiti Komisijo in navesti značilnosti zadevnih ponudb. Glede na objave obvestil v Uradnem listu (TED, evropska javna naročila) ima samo 7 % vseh naročil, objavljenih v Uradnem listu, vrednost višjo od 5 milijonov EUR. Vendar ta naročila predstavljajo 61 % celotnega trga javnih naročil EU. Komisija ocenjuje, da bi vsako leto prejela največ 35–45 uradnih obvestil.

Za naročila, katerih ocenjena vrednost je 5 000 000 EUR ali več, bi morala Komisija sprejeti odločitev o izločitvi. Komisija bi morala za vsa naročila odobriti načrtovano izločitev, kadar so zadevni blago in storitve predmet omejitve pri dostopu do trga v skladu z mednarodnimi sporazumi EU o javnih naročilih. Če tak sporazum ne obstaja, Komisija odobri izločitev, kadar tretja država ohranja omejevalne ukrepe v zvezi z javnimi naročili, kar povzroča pomanjkanje ustrezne vzajemnosti v odprtosti trga med Unijo in zadevno tretjo državo. Pri presojanju, ali obstaja pomanjkanje ustrezne vzajemnosti, Komisija preuči, do kakšne stopnje zakoni zadevne države o javnih naročilih zagotavljajo preglednost v skladu z mednarodnimi standardi na področju javnih naročil in preprečujejo vsakršno diskriminacijo blaga, storitev in gospodarskih subjektov Unije. Poleg tega preuči, v kolikšni meri javni organi in/ali posameznimi naročniki ohranjajo ali sprejemajo diskriminatorne prakse za blago, storitve in gospodarske subjekte Unije.

Člen 7 javnim organom naročnikom/naročnikom nalaga posebno obveznost, da druge ponudnike v postopku oddaje naročila obvestijo o odločitvi, da sprejmejo neobičajno nizko ponudbo, kadar vrednost izključenih blaga in storitev presega 50 % celotne vrednosti blaga ali storitev v ponudbi.

Člen 8 določa pogoje, pod katerimi lahko Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo države članice ali zainteresiranih strani sproži preiskavo zunanjih javnih naročil v zvezi z omejevalnimi ukrepi pri javnih naročilih v tretjih državah, in kako izvesti tako preiskavo.

Člen 9 vzpostavlja mehanizem za posvetovanje s tretjimi državami v primerih, ko Komisija po opravljeni preiskavi zunanjih javnih naročil ugotovi, da je zadevna država sprejela omejevalne prakse pri javnih naročilih ali da take prakse ohranja. V okviru tega mehanizma bo Komisija zadevno državo povabila k pogovorom, da bi se omejevalne prakse pri javnih naročilih odpravile ter bi se zagotovili preglednost in enaka obravnava ponudnikov, blaga in storitev EU. Sistem za posvetovanje obsega različne okoliščine, ki jih je treba upoštevati, na primer obstoj mehanizma za reševanje sporov glede omejevalnih praks pri javnih naročilih, ki zadevajo vključena javna naročila, enostranske ukrepe za izboljšanje stanja ali sklenitev mednarodnega sporazuma, ki zagotavlja enako obravnavo dobaviteljev, blaga in storitev EU, ki so bili prej predmet omejevalnih praks pri javnih naročilih. Komisija je pooblaščena za sprejetje izvedbenega akta, ki prepoveduje izločitev ponudb, ki vsebujejo izključene blago in storitve s poreklom iz držav, s katerimi potekajo vsebinska pogajanja o dostopu do trga in se upravičeno pričakuje, da bodo omejevalne prakse pri javnih naročilih v bližnji prihodnosti odpravljene.

Člen 10 Komisijo pooblašča za sprejetje izvedbenega akta o „omejevalnih ukrepih“, če je njena preiskava potrdila obstoj omejevalnih ukrepov pri javnih naročilih v tretji državi in je Komisija poskusila izpeljati pogovore o dostopu do trga v okviru posvetovalnega mehanizma. Take ukrepe lahko načeloma sestavljata (i) izločitev nekaterih ponudb, ki vsebujejo več kot 50 % blaga ali storitev, ki izvirajo iz zadevne države; in/ali (ii) obvezen pribitek na ceno za tisto ponujeno blago ali storitve, ki izvirajo iz zadevne države.

Člen 11 določa pravila za preklic ali začasno odložitev sprejetih omejevalnih ukrepov in odločitve Komisije o prepovedi uporabe člena 6 s strani javnih organov naročnikov/naročnikov.

Člen 12 določa pravila za zagotavljanje informacij ponudnikom o uporabi omejevalnih ukrepov, ki jih je sprejela Komisija v okviru posameznih postopkov v zvezi z javnimi naročili.

Člen 13 določa okoliščine, v katerih se javnim organom naročnikom/naročnikom odobri, da začasno ne uporabljajo ukrepov, sprejetih v skladu s to uredbo. Cilj te določbe je zagotoviti javnim organom naročnikom/naročnikom potrebno stopnjo prožnosti za zadovoljitev njihovih potreb glede nabave in hkrati zagotoviti ustrezno spremljanje s strani Komisije z obveznostjo uradnega obveščanja.

Člena 14 in 15 določata prenos pooblastil na Komisijo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 14 glede sprememb Priloge, da se upošteva sklenitev novih mednarodnih sporazumov Unije na področju javnih naročil.

Člen 16 določa pravna sredstva v primeru kršitve določb te uredbe.

Člena 17 določa ustrezni postopek v odboru za sprejetje izvedbenih aktov. Poleg tega Komisijo pooblašča, da sprejme izvedbene ukrepe za sprejetje standardnih obrazcev.

Člen 18 vsebuje pravila o zaupnosti informacij, ki se prejmejo v skladu s to uredbo.

Člen 19 od Komisije zahteva, da poroča o izvajanju te uredbe vsaj vsaka tri leta po začetku njene veljavnosti.

Člen 20 določa razveljavitev členov 58 in 59 Direktive 2004/17/ES.

Člen 21 določa začetek veljavnosti te uredbe.

2012/0060 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o dostopu blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil Unije ter postopkih za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil tretjih držav

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 207 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[8],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[9],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Člen 21 Pogodbe o Evropski uniji določa, da Unija določi in izvaja skupne politike in ukrepe ter si prizadeva za visoko stopnjo sodelovanja na vseh področjih mednarodnih odnosov za, med drugim, spodbujanje vključitve vseh držav v svetovno gospodarstvo, skupaj s postopno odpravo omejitev v mednarodni trgovini.

(2)       V skladu s členom 206 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) Unija z vzpostavitvijo carinske unije v skupnem interesu prispeva k usklajenemu razvoju svetovne trgovine, postopnemu odpravljanju omejitev v mednarodni trgovini in pri tujih neposrednih naložbah ter k zmanjševanju carinskih in drugih ovir.

(3)       V skladu s členom 26 PDEU Unija sprejme ukrepe za vzpostavitev ali zagotavljanje delovanja notranjega trga, ki zajema območje brez notranjih meja, na katerem je v skladu z določbami Pogodb zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala.

(4)       V členu III:8 Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 ter členu XIII Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami so vladna naročila izločena iz glavnih večstranskih ureditev STO.

(5)       V okviru Svetovne trgovinske organizacije ter prek njenih dvostranskih odnosov se Unija zavzema za ambiciozno odpiranje mednarodnih trgov javnih naročil Unije ter njenih trgovinskih partneric v duhu vzajemnosti in medsebojne koristi.

(6)       Številne tretje države ne želijo odpreti svojih trgov javnih naročil mednarodni konkurenci ali jih odpreti bolj, kot so to že storile. Zato so gospodarski subjekti Unije izpostavljeni omejevalnim praksam pri javnih naročilih v mnogih trgovinskih partnericah Unije. Navedene omejevalne prakse pri javnih naročilih povzročajo izgubo številnih trgovinskih priložnosti.

(7)       Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev[10] in Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev[11] vsebujeta le nekaj določb o zunanji razsežnosti politike javnih naročil Unije, zlasti člena 58 in 59 Direktive 2004/17/ES. Vendar imajo te določbe le omejeno področje uporabe, naročniki pa jih zaradi pomanjkanja smernic ne uporabljajo veliko.

(8)       V skladu s členom 207 PDEU skupna trgovinska politika na področju javnih naročil temelji na enotnih načelih.

(9)       Zaradi pravne varnosti za gospodarske subjekte Unije in tretjih držav ter javne organe naročnike/naročnike bi se morale mednarodne obveznosti glede dostopa do trga, ki jih je Unija sprejela v odnosu do tretjih držav na področju javnih naročil, upoštevati v pravnem redu EU, s čimer bi se zagotovila njihova učinkovita uporaba. Komisija bi morala izdati smernice o uporabi obstoječih mednarodnih obveznosti Evropske unije glede dostopa do trga. Te smernice bi bilo treba redno posodabljati in zagotavljati informacije, ki so preproste za uporabo.

(10)     Cilja izboljšanja dostopa gospodarskih subjektov EU do trgov javnih naročil nekaterih tretjih držav, ki so zaščiteni z omejevalnimi ukrepi pri javnih naročilih, in ohranitve enakih konkurenčnih pogojev na evropskem enotnem trgu zahtevata, da se obravnava blaga in storitev tretjih držav, ki niso vključeni v mednarodnih obveznostih Unije, uskladi po vsej Evropski uniji.

(11)     V ta namen bi bilo treba določiti pravila o poreklu, da javni organi naročniki/naročniki vedo, ali so blago in storitve vključeni v mednarodnih obveznostih Evropske unije. Porekla blaga bi bilo treba določiti v skladu s členi od 22 do 26 Uredbe (ES) št. 2913/1992 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti[12]. V skladu s to uredbo bi bilo treba blago šteti za blago Unije, če je v celoti pridobljeno ali izdelano v Uniji. Za blago, v proizvodnjo katerega je bila vključena ena ali več tretjih držav, bi bilo treba šteti, da ima poreklo v državi, kjer je potekala zadnja znatna gospodarsko utemeljena predelava ali obdelava v podjetju, opremljenem za ta namen, katerega rezultat je izdelava novega proizvoda ali predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje. Poreklo storitve bi bilo treba določiti na podlagi porekla fizične ali pravne osebe, ki jo opravlja. Smernice, navedene v uvodni izjavi 9, bi morale zajemati praktično uporabo pravil o poreklu.

(12)     Komisija bi morala oceniti, ali naj odobri, da javni organi naročniki/naročniki v smislu Direktiv [2004/17/ES, 2004/18/ES in direktive [….] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [….] … o podeljevanju koncesijskih pogodb[13]] naročila, katerih ocenjena vrednost je 5 000 000 EUR ali več, izločijo iz postopkov za oddajo javnih naročil blaga in storitev, ki niso vključeni v sprejetih mednarodnih obveznostih Evropske unije.

(13)     Zaradi preglednosti bi morali javni organi naročniki/naročniki, ki nameravajo uveljaviti svojo pristojnost iz te uredbe za izločitev ponudb, ki vsebujejo blago in/ali storitve s poreklom zunaj Evropske unije, kjer vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti tega blaga ali storitev, iz postopkov v zvezi z oddajo javnih naročil, o tem obvestiti gospodarske subjekte v obvestilu o naročilu, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije.

(14)     Da bi se Komisiji omogočila odločitev o vsaki izločitvi blaga in storitev tretje države, ki niso vključeni v mednarodnih obveznostih Unije, bi morali javni organi naročniki/naročniki Komisijo uradno obvestiti o svoji nameri, da izločijo take blago in storitve, in sicer z uporabo standardnega obrazca, ki vsebuje zadostne informacije, da se Komisiji omogoči sprejem odločitve.

(15)     Za naročila, katerih ocenjena vrednost je 5 000 000 EUR ali več, bi morala Komisija odobriti načrtovano izločitev, če mednarodni sporazum o dostopu do trga na področju javnih naročil med Unijo in državo, iz katere blago in/ali storitve izvirajo, vsebuje, za blago in/ali storitve, za katero se predlaga izločitev, izrecne omejitve pri dostopu do trga, ki jih je sprejela Unija. Če tak sporazum ne obstaja, bi morala Komisija izločitev odobriti, kadar tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih, kar povzroča pomanjkanje ustrezne vzajemnosti pri odpiranju trga med Unijo in zadevno tretjo državo. Pomanjkanje ustrezne vzajemnosti je treba predpostavljati, če omejevalni ukrepi pri javnih naročilih povzročijo resne in ponavljajoče se diskriminacije gospodarskih subjektov, blaga in storitev EU.

(16)     Pri presojanju, ali obstaja pomanjkanje ustrezne vzajemnosti, bi morala Komisija preučiti, do kakšne stopnje zakoni zadevne države o javnih naročilih zagotavljajo preglednost v skladu z mednarodnimi standardi na področju javnih naročil in preprečujejo kakršno koli diskriminacijo blaga, storitev in gospodarskih subjektov Unije. Poleg tega bi morala preučiti, v kolikšni meri javni organi in/ali posamezni naročniki ohranjajo ali sprejemajo diskriminatorne prakse za blago, storitve in gospodarske subjekte Unije.

(17)     Komisiji bi bilo treba omogočiti, da prepreči morebitne negativne učinke načrtovane izločitve na trgovinska pogajanja, ki potekajo z zadevno državo. Zato bi bilo treba Komisiji omogočiti, kadar med državo in Unijo potekajo vsebinska pogajanja glede dostopa do trga na področju javnih naročil in Komisija meni, da se lahko upravičeno pričakuje odprava omejevalnih praks pri javnih naročilih v bližnji prihodnosti, sprejetje izvedbenega akta, ki določa, da se blago in storitve iz zadevne države ne bi smeli izločiti iz postopkov v zvezi z oddajo javnih naročil za obdobje enega leta.

(18)     Glede na dejstvo, da dostop blaga in storitev tretje države do trga javnih naročil Unije sodi na področje uporabe skupne trgovinske politike, države članice ali njihovi javni organi naročniki/naročniki ne bi smeli imeti možnosti, da omejijo dostop blaga ali storitev tretje države do njihovih postopkov zbiranja ponudb s katerim koli drugim ukrepom kot tistimi, ki so določeni v tej uredbi.

(19)     Ker imajo javni organi naročniki/naročniki več težav pri ocenjevanju pojasnil ponudnikov pri ponudbah, ki vsebujejo blago in/ali storitve s poreklom zunaj Evropske unije, kjer vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti tega blaga ali storitev, je primerno zagotoviti večjo preglednost pri obravnavi neobičajno nizkih ponudb. Poleg pravil iz člena 69 direktive o javnih naročilih in člena 79 direktive o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev bi javni organ naročnik/naročnik, ki namerava sprejeti takšno neobičajno nizko ponudbo, moral o tem pisno obvestiti druge ponudnike, vključno z razlogi za neobičajno nizko naravo cene ali zaračunanih stroškov. To zadevnim ponudnikom omogoča, da prispevajo k bolj natančni oceni, ali bo izbrani ponudnik lahko v celoti izvedel naročilo pod pogoji, opredeljenimi v razpisni dokumentaciji. Zato bi s temi dodatnimi informacijami dosegli enakovrednejše konkurenčne pogoje na trgu javnih naročil EU.

(20)     Komisiji bi moralo biti omogočeno, da na lastno pobudo ali na podlagi vloge zainteresirane strani ali države članice kadarkoli začne preiskavo zunanjih javnih naročil glede omejevalnih praks pri javnih naročilih, ki naj bi jih domnevno izvajala tretja država. Zlasti se upošteva dejstvo, da je Komisija odobrila številne načrtovane izločitve v zvezi s tretjo državo v skladu s členom 6(2) te uredbe. Taki preiskovalni postopki ne bi smeli posegati v Uredbo Sveta (ES) št. 3286/94 z dne 22. decembra 1994 o določitvi postopkov Skupnosti na področju skupne trgovinske politike za zagotovitev izvrševanja pravic Skupnosti po mednarodnih pravilih trgovanja, zlasti tistih, ki so dogovorjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije[14].

(21)     Kadar ima Komisija na podlagi informacij, ki so ji na voljo, razlog za domnevo, da je tretja država sprejela omejevalne prakse pri javnih naročilih ali da jih ohranja, bi ji moralo biti omogočeno, da začne preiskavo. Če se obstoj omejevalne prakse pri javnih naročilih v tretji državi potrdi, bi morala Komisija povabiti zadevno državo k posvetovanjem z namenom, da se izboljšajo priložnosti za oddajo ponudb za gospodarske subjekte, blago in storitve pri javnih naročilih v tej državi.

(22)     Če se s posvetovanji z zadevno državo ne doseže zadostnega izboljšanja možnosti za oddajo ponudb za gospodarske subjekte, blago in storitve EU, bi morala Komisija sprejeti ustrezne omejevalne ukrepe.

(23)     Ti ukrepi lahko pomenijo obvezno izločitev nekaterih blaga in storitev tretje države iz postopkov javnih naročil v Evropski uniji ali uporabo obveznega pribitka na ceno za ponudbe, sestavljene iz blaga ali storitev s poreklom iz zadevne države. Da bi se preprečilo izogibanje tem ukrepom, je lahko potrebna tudi izločitev nekaterih pravnih oseb s sedežem v Evropski uniji, ki so pod tujim nadzorom ali v tuji lasti in niso vključene v take bistvene poslovne dejavnosti, da ima to neposredno in dejansko povezavo z gospodarstvom zadevne države članice. Ustrezni ukrepi ne bi smeli biti nesorazmerni z omejevalnimi praksami pri javnih naročilih, na katere se odzivajo.

(24)     Nujno je, da imajo javni organi naročniki/naročniki dostop do veliko različnih visokokakovostnih proizvodov, ki izpolnjujejo njihove zahteve glede nabave po konkurenčnih cenah. Zato bi morali javni organi naročniki/naročniki imeti možnost, da začasno ne uporabljajo ukrepov, ki omejujejo dostop izključenih blaga in storitev, kadar ni na voljo blaga in/ali storitev Unije in/ali vključenega blaga in/ali storitev, ki bi izpolnjevale zahteve javnega organa naročnika/naročnika, da se zavarujejo bistvene javne potrebe, na primer zdravje in javna varnost, ali kadar bi uporaba ukrepa povzročila nesorazmerno povečanje cene ali stroškov naročila.

(25)     V primeru, da javni organi naročniki/naročniki nepravilno uporabijo izjeme od ukrepov, ki omejujejo dostop izključenih blaga in storitev, bi morala Komisija imeti možnost, da uporabi korektivni mehanizem iz člena 3 Direktive Sveta 89/665/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje[15] ali člena 8 Direktive Sveta 92/13/EGS o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju[16]. V enak namen bi bilo treba naročila, sklenjena z gospodarskim subjektom, ki pomenijo kršitev odločitve Komisije o načrtovanih izločitvah, o katerih so javni organi naročniki/naročniki predložili uradno obvestilo, ali kršitev ukrepov, ki omejujejo dostop izključenih blaga in storitev, razglasiti za neveljavne v smislu Direktive 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta[17].

(26)     Glede na splošno politiko Unije v zvezi z najmanj razvitimi državami, kot je med drugim določena v Uredbi Sveta (ES) št. 732/2008 z dne 22. julija 2008 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov od 1. januarja 2009, je primerno blago in storitve iz teh držav obravnavati enako kot blago in storitve Unije.

(27)     Da bi se v pravnem redu Evropske unije upoštevale mednarodne obveznosti glede dostopa do trga, sprejete na področju javnih naročil po sprejetju te uredbe, bi morala biti Komisija pooblaščena za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, o spremembah seznama mednarodnih sporazumov, priloženega k tej uredbi. Zlasti bi morala Komisija pri svojem pripravljalnem delu opraviti ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so zadevni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(28)     Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba izvedbena pooblastila podeliti Komisiji. Navedena pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije.

(29)     Svetovalni postopek bi bilo treba uporabljati za sprejetje izvedbenih aktov za pripravo standardnih obrazcev za objavo obvestil, predložitev uradnih obvestil Komisiji in poreklo blaga ali storitev. Te odločitve nimajo nobenega finančnega učinka ter ne vplivajo na naravo in področje uporabe obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe. Nasprotno, značilnost teh aktov je njihov izključno upravni namen, njihov cilj pa je lažja uporaba pravil, določenih v tej uredbi.

(30)     Komisija bi morala vsaj vsaka tri leta poročati o uporabi te uredbe.

(31)     V skladu z načelom sorazmernosti je potrebno in primerno za doseganje temeljnega cilja vzpostavitve skupne zunanje politike na področju javnih naročil določiti pravila o obravnavi blaga in storitev, ki niso vključeni v mednarodnih obveznostih Evropske unije. Ta uredba glede dostopa gospodarskih subjektov, blaga in storitev tretje države ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje zastavljenih ciljev v skladu s tretjim odstavkom člena 5 Pogodbe o Evropski uniji –      

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I Splošne določbe Člen 1 Vsebina in področje uporabe

1.           Ta uredba določa pravila glede dostopa blaga in storitev tretje države do naročil za izvajanje gradenj ali gradnje, dobavo blaga in opravljanje storitev, ki jih oddajo javni organi naročniki/naročniki Unije, ter vzpostavlja postopke za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil v tretjih državah.

2.           Ta uredba se uporablja za naročila, za katera veljajo naslednji akti:

(a) Direktiva [2004/17/ES];

(b) Direktiva [2004/18/ES];

(c) direktiva [201./… (o podeljevanju koncesijskih pogodb].

Ta uredba se uporablja za oddajo naročil, kjer se blago ali storitve nabavijo za vladne potrebe in ne z namenom preprodaje na trgu ali uporabe v proizvodnji blaga ali pri opravljanju storitev za komercialno prodajo.

Člen 2 Opredelitev pojmov

1.           Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) „dobavitelj“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ki na trgu ponuja blago;

(b) „ponudnik storitve“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ki na trgu ponuja izvajanje gradenj ali gradnje ali storitev;

(c) „javni organ naročnik/naročnik“ pomeni „javnega organa naročnika“, kakor je opredeljen v [členu 1(9) Direktive 2004/18/ES, in „naročnika“, kakor je opredeljen v členu 2 Direktive 2004/17/ES ter v členih 3 in 4 direktive 20.. o podeljevanju koncesijskih pogodb];

(d) „vključeno blago ali storitve“ pomenijo blago ali storitev s poreklom iz države, s katero je Unija sklenila mednarodni sporazum na področju javnih naročil, vključno z obveznostmi glede dostopa do trga, in za katere se uporablja ustrezni sporazum. Priloga I k tej uredbi vsebuje seznam ustreznih sporazumov;

(e) „izključeno blago ali storitve“ pomenijo blago ali storitev s poreklom iz države, s katero Unija ni sklenila mednarodnega sporazuma na področju javnih naročil, vključno z obveznostmi glede dostopa do trga, ali blago ali storitev s poreklom iz države, s katero je Unija sklenila tak sporazum, vendar se za to blago ali storitev zadevni sporazum ne uporablja;

(f) „ukrep“ pomeni kateri koli zakon, predpis ali prakso ali njihovo kombinacijo;

(g) „zainteresirane strani“ pomenijo družbo ali podjetje, ki je bilo ustanovljeno v skladu s pravom države članice in ima sedež, osrednjo upravo ali glavno poslovno enoto v Uniji in ki jo proizvodnja blaga ali opravljanje storitev, ki so predmet omejevalnih praks pri javnih naročilih tretjih držav, neposredno zadeva.

2.           Za namene te uredbe:

(a) izraz „država“ se lahko nanaša na katero koli državo ali ločeno carinsko območje, ne da bi takšno izrazje vplivalo na suverenost;

(b) izraz „gospodarski subjekt“ zajema tako pojem dobavitelja kot pojem ponudnika storitev;

(c) gospodarski subjekt, ki predloži ponudbo, je „ponudnik“;

(d) izvedba gradenj in/ali gradnje v smislu Direktiv [2004/17/ES, 2004/18/ES in direktive 201./.. o podeljevanju koncesijskih pogodb] se za namene te uredbe šteje kot opravljanje storitve;

(e) „obvezen pribitek na ceno“ se nanaša na obveznost, da naročniki, ob upoštevanju nekaterih izjem, zvišajo cene storitev in/ali blaga s poreklom iz nekaterih tretjih držav, ki so bile ponujene v postopkih v zvezi z oddajo naročil.

Člen 3 Pravila o poreklu

1.           Poreklo blaga se določi v skladu s členi od 22 do 26 Uredbe (ES) št. 2913/1992 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti[18].

2.           Poreklo storitve se določi na podlagi porekla fizične ali pravne osebe, ki jo opravlja. Za poreklo ponudnika storitev se šteje, da je:

(a) v primeru fizične osebe, država, katere državljan je oseba ali v kateri ima pravico do stalnega prebivališča;

(b) v primeru pravne osebe kar koli od naslednjega:

(1) če se storitev opravlja drugače, kakor prek poslovne prisotnosti v Uniji, država, kjer ima pravna oseba sedež ali se drugače organizira v skladu z zakoni te države in na ozemlju katere pravna oseba opravlja bistvene poslovne dejavnosti;

(2) če se storitev opravlja s poslovno prisotnostjo v Uniji, država članica, v kateri ima pravna oseba sedež in na ozemlju katere opravlja bistvene poslovne dejavnosti tako, da ima neposredno in dejansko povezavo z gospodarstvom zadevne države članice.

Za namene točke (2), če pravna oseba ne opravlja bistvenih poslovnih dejavnosti tako, da ima neposredno in dejansko povezavo z gospodarstvom zadevne države članice, poreklo fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo v lasti ali nadzorujejo pravno osebo, ki opravlja te storitve.

Pravna oseba, ki opravlja te storitve, se šteje za:

„v lasti“ oseb iz določene države, če več kot 50 % lastniškega deleža pripada osebam te države in „pod nadzorom“ oseb iz določene države, če imajo te osebe moč imenovati večino njenih direktorjev ali drugače zakonito usmerjati njeno delovanje.

3.           Za namen te uredbe se blago ali storitve s poreklom iz držav Evropskega gospodarskega prostora, ki niso države članice, obravnavajo tako, kot tiste s poreklom iz držav članic.

Poglavje II Obravnava vključenih in izključenih blaga in storitev, neobičajno nizke ponudbe Člen 4 Obravnava vključenih blaga in storitev

Pri oddaji naročil za izvedbo gradenj in/ali gradnje, dobavo blaga ali opravljanje storitev, obravnavajo javni organi naročniki/naročniki vključene blago in storitve enako kot blago in storitve s poreklom iz Evropske unije.

Blago ali storitve s poreklom iz najmanj razvitih držav, ki so navedene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 732/2008, se obravnavajo kot vključeni blago in storitve.

Člen 5 Pravila za dostop za izključene blago in storitve

Izključeni blago in storitve so lahko predmet omejevalnih ukrepov, ki jih sprejme Komisija:

(a)          na podlagi zahteve posameznih naročnikov v skladu s pravili iz člena 6;

(b)          v skladu s pravili iz členov 10 in 11.

Člen 6 Opolnomočenje javnih organov naročnikov/naročnikov za izločitev ponudb, ki vsebujejo izključene blago in storitve

1.           Na zahtevo javnih organov naročnikov/naročnikov Komisija oceni, če naj za naročila, katerih ocenjena vrednost je 5 000 000 EUR ali več, brez davka na dodano vrednost (DDV), odobri izločitev ponudb, ki vsebujejo blago ali storitve s poreklom izven Unije, če vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti blaga ali storitev, ki sestavljajo ponudbo, iz postopkov za oddajo naročil, pod naslednjimi pogoji.

2.           Kadar nameravajo javni organi naročniki/naročniki zahtevati izločitev iz postopkov za oddajo javnih naročil na podlagi odstavka 1, to navedejo v obvestilu o naročilu, ki ga objavijo v skladu s členom 35 Direktive 2004/18/ES ali v skladu s členom 42 Direktive 2004/17/ES ali členom 26 direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb.

Javni organ naročnik/naročnik zahteva, da ponudniki predložijo informacije o poreklu blaga in/ali storitev v ponudbi in njihovo vrednost. Kot predhodni dokaz, da ponudb ni mogoče izločiti v skladu z odstavkom 1, sprejmejo samostojne izjave. Javni organ naročnik lahko od ponudnika kadar koli med postopkom zahteva predložitev celotne zahtevane dokumentacije ali njenih delov, kadar se šteje, da je to potrebno za zagotovitev pravilne izvedbe postopka. Komisija lahko sprejme izvedbene akte o določitvi standardnih obrazcev za izjave o poreklu blaga in storitev. Zadevni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 17(3).

Kadar javni organi naročniki/naročniki prejmejo ponudbe, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1, za katere nameravajo zato zahtevati izločitev, o tem uradno obvestijo Komisijo. Med postopkom uradnega obveščanja lahko javni organi naročniki/naročniki nadaljujejo z analizo ponudb.

Uradno obvestilo se pošlje v elektronski obliki z uporabo standardnega obrazca. Komisija sprejme izvedbene akte o določitvi standardnih obrazcev. Zadevni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 17(3). Standardni obrazec vsebuje naslednje informacije:

(a) ime in kontaktne podatke javnega organa naročnika/naročnika;

(b) opis predmeta naročila;

(c) ime in kontaktne podatke gospodarskega subjekta, katerega ponudba bi se izločila;

(d) informacije o poreklu gospodarskega subjekta, blaga in/ali storitev ter njihovo vrednost.

Komisija lahko od javnega organa naročnika/naročnika zahteva dodatne informacije.

Te informacije se zagotovijo v obdobju osmih delovnih dni, ki se začne prvi delovni dan po datumu prejema zahtevka za dodatne informacije. Če Komisija v tem obdobju ne prejme nobene informacije, se obdobje, določeno v odstavku 3, začasno prekine, dokler Komisija ne prejme zahtevanih informacij.

3.           Za naročila iz odstavka 1 Komisija sprejme izvedbeni akt o odobritvi načrtovane izločitve v obdobju dveh mesecev, ki se začne prvi delovni dan po datumu prejema uradnega obvestila. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2). To obdobje se lahko v upravičenih primerih enkrat podaljša za največ dva meseca, zlasti če so informacije iz uradnega obvestila ali spremnih dokumentov nepopolne ali nenatančne ali če se sporočena dejstva bistveno spremenijo. Če na koncu tega dvomesečnega obdobja ali podaljšanega obdobja Komisija ne sprejme odločitve o odobritvi ali zavrnitvi izločitve, se šteje, da jo je Komisija zavrnila.

4.           Pri sprejemanju izvedbenih aktov v skladu z odstavkom 3 Komisija načrtovano izločitev odobri v naslednjih primerih:

(a) če mednarodni sporazum o dostopu do trga na področju javnih naročil med Unijo in državo, iz katere blago in/ali storitve izvirajo, za blago in/ali storitve, za katere se predlaga izločitev, vsebuje izrecne omejitve pri dostopu do trga, ki jih je sprejela Unija;

(b) če sporazum iz točke (a) ne obstaja in tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih, kar vodi v pomanjkanje ustrezne vzajemnosti pri odpiranju trga med Unijo in zadevno tretjo državo.

Za namene točke (b) se šteje, da ni ustrezne vzajemnosti, če omejevalni ukrepi pri javnih naročilih povzročajo hudo in ponavljajočo se diskriminacijo gospodarskih subjektov, blaga in storitev Unije.

Pri sprejemanju izvedbenih aktov v skladu z odstavkom 3 Komisija ne odobri načrtovane izločitve, če bi kršila obveznosti glede dostopa do trga, ki jih je Unija sprejela v mednarodnih sporazumih.

5.           Pri presojanju, ali pomanjkanje ustrezne vzajemnosti obstaja, Komisija preuči naslednje:

(a) v kolikšni meri zakoni o javnih naročilih zadevne države zagotavljajo preglednost v skladu z mednarodnimi standardi na področju javnih naročil in onemogočajo kakršno koli diskriminacijo blaga, storitev in gospodarskih subjektov Unije;

(b) v kolikšni meri javni organi in/ali posamezni naročniki ohranjajo ali sprejemajo diskriminatorne prakse za blago, storitve in gospodarske subjekte Unije.

6.           Preden Komisija sprejme odločitev v skladu z odstavkom 3, zasliši zadevnega ponudnika ali ponudnike.

7.           Javni organi naročniki/naročniki, ki so izločili ponudbe v skladu z odstavkom 1, to navedejo v obvestilu o oddaji naročila, ki ga objavijo v skladu s členom 35 Direktive 2004/18/ES, členom 42 Direktive 2004/17/ES ali členom 27 direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb. Komisija sprejme izvedbene akte o določitvi standardnih obrazcev za obvestila o oddaji naročila. Zadevni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 17(3).

8.           Odstavek 1 se ne uporabi, kadar je Komisija sprejela izvedbeni akt o začasnem dostopu blaga in storitev iz države, ki sodeluje v vsebinskih pogajanjih z Unijo, kakor je določeno v členu 9(4).

Poglavje III Pravila za neobičajno nizke ponudbe Člen 7 Neobičajno nizke ponudbe

Kadar namerava javni organ naročnik/naročnik na podlagi člena 69 direktive o javnih naročilih ali na podlagi člena 79 direktive o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, po preverjanju pojasnil ponudnika, sprejeti neobičajno nizko ponudbo, ki vsebuje blago in/ali storitve s poreklom izven Unije, v katerih vrednost izključenega blaga ali storitev presega 50 % celotne vrednosti blaga ali storitev, ki sestavljajo ponudbo, o tem obvesti druge ponudnike v pisni obliki, vključno z razlogi za neobičajno nizko naravo cene ali zaračunanih stroškov.

Javnemu organu naročniku/naročniku ni treba objaviti informacij, če bi njihova objava ovirala izvajanje zakona, bi bila sicer v nasprotju z javnim interesom, bi ovirala zakonite poslovne interese javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov ali bi morda ovirala pošteno konkurenco med njimi.

Poglavje IV Preiskava Komisije, posvetovanje in ukrepi za začasno omejitev dostopa izključenih blaga in storitev do trga javnih naročil EU Člen 8 Preiskava v zvezi z dostopom gospodarskih subjektov, blaga in storitev EU do trgov javnih naročil tretjih držav

1.           Kadar Komisija meni, da je to v interesu Unije, lahko kadar koli na lastno pobudo ali na zahtevo zainteresiranih strani ali države članice sproži preiskavo zunanjih javnih naročil o domnevnih omejevalnih ukrepih pri javnih naročilih.

Zlasti Komisija upošteva, ali so bile številne načrtovane izločitve odobrene v skladu s členom 6(3) te uredbe.

V primeru sprožitve preiskave Komisija objavi obvestilo v Uradnem listu Evropske unije, v katerem zainteresirane strani in države članice pozove, da Komisiji predložijo vse potrebne informacije v določenem roku.

2.           Preiskava iz odstavka 1 se izvede na podlagi meril, določenih v členu 6.

3.           Ocena Komisije, ali zadevna tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih, se pripravi na podlagi informacij, ki jih pošljejo zainteresirane strani in države članice ter/ali dejstev, ki jih je Komisija zbrala med preiskavo, in se zaključi v devetih mesecih po začetku preiskave. V ustrezno utemeljenih primerih se to obdobje lahko podaljša za tri mesece.

4.           Kadar Komisija na podlagi preiskave zunanjih javnih naročil ugotovi, da zadevna tretja država ne ohranja domnevnih omejevalnih ukrepov pri javnih naročilih, Komisija sprejme odločitev o zaključku preiskave. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).

Člen 9 Posvetovanje s tretjo državo

1.           Kadar se na podlagi preiskave ugotovi, da tretja država ohranja omejevalne ukrepe pri javnih naročilih in Komisija meni, da je to upravičeno z interesom EU, jo Komisija pozove k udeležbi v posvetovanjih s ciljem zagotovitve, da lahko gospodarski subjekti, blago in storitve Unije sodelujejo v postopkih v zvezi z oddajo ponudb za oddajo javnih naročil v tej državi pod pogoji, ki niso nič manj ugodni od tistih, ki veljajo za nacionalne gospodarske subjekte, blago in storitve zadevne države, ter tudi s ciljem zagotovitve uporabe načel preglednosti in enake obravnave.

Če zadevna država odkloni povabilo za udeležbo v posvetovanju, Komisija pri sprejemanju izvedbenih aktov v skladu s členom 10 o omejitvi dostopa blaga in storitev s poreklom iz zadevne tretje države odloča na podlagi razpoložljivih dejstev.

2.           Če je zadevna država podpisnica Sporazuma STO o vladnih naročilih ali je sklenila trgovinski sporazum z EU, ki vključuje določbe o javnih naročilih, Komisija upošteva mehanizme posvetovanja in/ali postopke reševanja sporov, ki so določeni v zadevnem sporazumu, kadar so omejevalne prakse povezane z javnimi naročili, vključenimi med obveznosti glede dostopa do trga, ki jih je zadevna država sprejela do Unije.

3.           Kadar po začetku posvetovanja zadevna država sprejme zadovoljive popravne/izboljševalne ukrepe, vendar ne sprejme novih obveznosti glede dostopa do trga, lahko Komisija začasno prekine ali zaključi posvetovanje.

Komisija spremlja uporabo teh popravnih/izboljševalnih ukrepov, po potrebi na podlagi informacij, posredovanih v rednih časovnih presledkih, ki jih Komisija lahko zahteva od zadevnih tretjih držav.

Kadar se popravni/izboljševalni ukrepi, ki jih je sprejela zadevna tretja država, razveljavijo, začasno prekličejo ali neustrezno izvajajo, lahko Komisija:

(i) obnovi ali ponovno začne posvetovanje z zadevno tretjo državo in/ali

(ii) ukrepa v skladu s členom 10 ter sprejme izvedbene akte o omejitvi dostopa blaga in storitev s poreklom iz tretje države.

Izvedbeni akti iz tega odstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17 (2).

4.           Kadar se po začetku posvetovanja zdi, da je najustreznejši način za odpravo omejevalne prakse pri javnih naročilih sklenitev mednarodnega sporazuma, pogajanja potekajo v skladu z določbami členov 207 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Če je država vključena v vsebinska pogajanja z Evropsko unijo o dostopu do trga na področju javnih naročil, lahko Komisija sprejme izvedbeni ukrep, ki določa, da se blaga in storitev iz zadevne države ne more izločiti iz postopkov za oddajo javnih naročil v skladu s členom 6.

5.           Komisija lahko posvetovanje zaključi, če zadevna država sprejme mednarodne obveznosti, dogovorjene z Unijo, v katerem koli od naslednjih okvirov:

(a) pristop k Sporazumu STO o vladnih naročilih,

(b) sklenitev dvostranskega sporazuma z Unijo, ki vključuje tudi obveznosti glede dostopa do trga na področju javnih naročil,

(c) razširitev njenih obveznosti glede dostopa do trga, sprejetih v okviru Sporazuma STO o vladnih naročilih ali na podlagi dvostranskega sporazuma, sklenjenega z Unijo v tem okviru.

Posvetovanje se lahko zaključi tudi v primerih, kadar se omejevalni ukrepi pri javnih naročilih, ko se te obveznosti sprejmejo, še vedno izvajajo, če te vsebujejo podrobne določbe v zvezi s postopnim opuščanjem zadevnih praks.

6.           V primeru, da posvetovanje s tretjo državo ne pripelje do zadovoljivih rezultatov v 15 mesecih po dnevu začetka posvetovanja s tretjo državo, Komisija zaključi posvetovanje in preuči možnost ukrepanja v skladu s členom 10 za sprejetje izvedbenih aktov o omejitvi dostopa blaga in storitev s poreklom iz tretje države.

Člen 10 Sprejetje ukrepov, ki omejujejo dostop izključenih blaga in storitev do trga javnih naročil EU

1.           Če se v preiskavi v skladu s členom 8 ter po izvedbi postopka iz člena 9 ugotovi, da omejevalni ukrepi pri javnih naročilih, ki jih sprejme ali ohranja zadevna tretja država, vodijo do pomanjkanja ustrezne vzajemnosti v odpiranju trga med Unijo in tretjo državo, kot je navedeno v členu 6, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, da se začasno omeji dostop izključenih blaga in storitev s poreklom iz tretje države. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).

2.           Ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 1, so lahko v kateri koli od naslednjih oblik:

(a) izločitev ponudb, pri katerih več kot 50 % skupne vrednosti predstavlja izključeno blago ali storitve s poreklom iz države, ki je sprejela ali ohranja omejevalno prakso pri javnih naročilih; in/ali

(b) obvezen pribitek na ceno za tisti del ponudbe, ki je sestavljen iz izključenega blaga ali storitev s poreklom iz države, ki je sprejela ali ohranja omejevalno prakso pri javnih naročilih.

3.           Ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 1, so lahko zlasti omejeni na:

(a) javna naročila določenih opredeljenih kategorij javnih organov naročnikov/naročnikov;

(b) javna naročila določenih opredeljenih kategorij blaga ali storitev;

(c) javna naročila, ki so nad ali znotraj določenih mejnih vrednosti.

Člen 11 Preklic ali začasna odložitev ukrepov

1.           Kadar Komisija meni, da razlogi, ki upravičujejo ukrepe, sprejete v skladu s členoma 9(4) in 10, ne veljajo več, lahko Komisija sprejme izvedbeni ukrep o:

(a) razveljavitvi ukrepov ali

(b) začasni odložitvi uporabe ukrepov za obdobje do enega leta.

Za namene točke (b) lahko Komisija kadar koli z izvedbenim aktom ponovno uvede uporabo ukrepov.

2.           Izvedbeni akti iz tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17 (2).

Člen 12 Informacije ponudnikom

1.           Ko javni organi naročniki/naročniki izvedejo postopek za oddajo naročil, pri katerem se uporabljajo omejevalni ukrepi, sprejeti v skladu s členom 10 ali ponovno uvedeni v skladu s členom 11, to navedejo v obvestilu o naročilu, ki ga objavijo v skladu s členom 35 Direktive 2004/18/ES ali členom 42 Direktive 2004/17/ES. Komisija sprejme izvedbene akte o določitvi standardnih obrazcev v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 17(3).2    Kadar izločitev ponudbe temelji na uporabi ukrepov, sprejetih v skladu s členom 10 ali ponovno uvedenih v skladu s členom 11, javni organi naročniki/naročniki o tem obvestijo neuspešne ponudnike.

Člen 13 Izjeme

1.           Javni organi naročniki/naročniki se lahko odločijo, da pri postopku v zvezi z javnim naročilom ne uporabijo ukrepov v skladu s členom 10, če:

(a) blago ali storitve Unije in/ali vključeno blago ali storitve, ki izpolnjujejo zahteve naročnika, niso na voljo; ali

(b) bi uporaba ukrepa privedla do nesorazmernega povišanja cene ali stroškov naročila.

2.           Kadar javni organ naročnik/naročnik ne namerava uporabiti ukrepov, sprejetih v skladu s členom 10 te uredbe ali ponovno uvedenih v skladu s členom 11, svojo namero navede v obvestilu o naročilu, ki ga objavi v skladu s členom 35 Direktive 2004/18/ES ali členom 42 Direktive 2004/17/ES. O tem uradno obvesti Komisijo najpozneje v desetih koledarskih dneh po objavi obvestila o naročilu.

To uradno obvestilo se pošlje v elektronski obliki z uporabo standardnega obrazca. Komisija sprejme izvedbene akte o določitvi standardnih obrazcev za obvestila o naročilu in za uradno obvestilo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 17(3).

Uradno obvestilo vsebuje naslednje informacije:

(a) ime in kontaktne podatke javnega organa naročnika/naročnika;

(b) opis predmeta naročila;

(c) informacije o poreklu gospodarskih subjektov, blaga in/ali storitev, ki se sprejmejo;

(d) podlago, na kateri temelji odločitev o neuporabi omejevalnih ukrepov, in podrobno utemeljitev za uporabo izjeme;

(e) po potrebi vse druge informacije, ki se javnemu organu naročniku/naročniku zdijo koristne.

Komisija lahko od zadevnega javnega organa naročnika/naročnika zahteva dodatne informacije.

3.           Če javni organ naročnik/naročnik izvaja postopek s pogajanji brez predhodne objave obvestila o naročilu v skladu s členom 31 Direktive 2004/18/ES ali členom 40(3) Direktive 2004/17/ES in se odloči, da ne bo uporabil ukrepa, sprejetega v skladu s členom 10 te uredbe ali ponovno uvedenega v skladu s členom 11, to navede v obvestilu o oddaji naročila, ki ga objavi v skladu s členom 35 Direktive 2004/18/ES ali členom 43 Direktive 2004/17/ES, in o tem uradno obvesti Komisijo najpozneje v desetih koledarskih dneh po objavi obvestila o oddaji naročila.

To uradno obvestilo se pošlje v elektronski obliki z uporabo standardnega obrazca. Komisija sprejme izvedbene akte o določitvi standardnih obrazcev za obvestila o naročilu in za uradna obvestila v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 17(2). Uradno obvestilo vsebuje naslednje informacije:

(a) ime in kontaktne podatke javnega organa naročnika/naročnika;

(b) opis predmeta naročila;

(c) informacije o poreklu sprejetih gospodarskih subjektov, blaga in/ali storitev;

(d) podlago, na kateri temelji odločitev o neuporabi omejevalnih ukrepov, in podrobno utemeljitev za uporabo izjeme;

(e) po potrebi katere koli druge informacije, ki se naročniku zdijo koristne.

Poglavje V Delegirana in izvedbena pooblastila, poročanje ter končne določbe Člen 14

Spremembe Priloge

Komisijo se pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14 v zvezi s spremembami Priloge, da se upoštevajo novi mednarodni sporazumi Unije na področju javnih naročil.

Člen 15 Izvajanje pooblastil

1.           Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji iz tega člena.

2.           Pooblastilo iz člena 14 se na Komisijo prenese za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te uredbe].

3.           Pooblastilo iz člena 14 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo iz zadevnega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.           Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.           Delegirani akt, sprejet na podlagi tega člena, začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 16 Izvajanje

1.           V primeru, da javni organi naročniki/naročniki nepravilno uporabijo izjeme, določene v členu 13, lahko Komisija uporabi korektivni mehanizem iz člena 3 Direktive 89/665/EGS ali člena 8 Direktive 92/13/EGS.

2.           Naročila, ki se sklenejo z gospodarskim subjektom v nasprotju z izvedbenimi akti Komisije, sprejetimi v skladu s členom 6 na podlagi načrtovane izločitve, o kateri so javni organi naročniki/naročniki predložili uradno obvestilo, ali ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 10 ali ponovno uvedenimi v skladu s členom 11, se razglasijo za neveljavna v smislu Direktive 2007/66/ES.

Člen 17 Postopek v odboru

1.           Komisiji pomaga Svetovalni odbor za javna naročila, ustanovljen s Sklepom Sveta 71/306/EGS[19], in odbor, ustanovljen v skladu s členom 7 uredbe o trgovinskih ovirah[20]. Navedena odbora sta odbora v smislu člena 3 Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011, pristojni odbor pa je odbor, ustanovljen z uredbo o trgovinskih ovirah.

3.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011, pristojni odbor pa je odbor, ustanovljen s Sklepom Sveta 71/306/EGS.

Člen 18 Zaupnost

1.           Informacije, prejete v skladu s to uredbo, se uporabijo samo v namene, zaradi katerih so bile zahtevane.

2.           Niti Komisija niti Svet niti Evropski parlament niti države članice niti njihovi uradniki ne razkrijejo nobene informacije zaupne narave, prejete na podlagi te uredbe, brez izrecnega dovoljenja osebe, ki je te informacije predložila.

3.           Oseba, ki je informacije predložila, lahko zahteva, da se te obravnavajo kot zaupne, in priloži povzetek informacij, ki ni zaupen, ali utemeljitev, zakaj informacij ni mogoče povzeti.

4.           Če se izkaže, da zahteva po zaupnosti informacij ni upravičena, in oseba, ki jih je predložila, ni pripravljena razkriti informacij ali ne dovoli njihovega razkritja v posplošeni ali povzeti obliki, zadevnih informacij ni treba upoštevati.

5.           Odstavki od 1 do 5 organom Unije ne preprečujejo razkritja splošnih informacij. Takšno razkritje mora upoštevati upravičen interes zadevnih strani po varovanju njihovih poslovnih skrivnosti.

Člen 19 Poročanje

Do 1. januarja 2017 in vsaj vsaka tri leta po začetku veljavnosti te uredbe Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te uredbe ter napredku, doseženem v mednarodnih pogajanjih, ki potekajo v skladu s to uredbo, glede dostopa gospodarskih subjektov EU do postopkov v zvezi z oddajo javnih naročil v tretjih državah. V ta namen države članice na zahtevo Komisiji predložijo ustrezne informacije.

Člen 20 Razveljavitve

Člena 58 in 59 Direktive 2004/17/ES se razveljavita z učinkom od začetka veljavnosti te uredbe.

Člen 21 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati 60. dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21.3.2012

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA

Seznam mednarodnih sporazumov, ki jih je Unija sklenila na področju javnih naročil in vključujejo obveznosti glede dostopa do trga

Večstranski sporazum:

- Sporazum o javnih naročilih (UL L 336, 23.12.1994).

Dvostranski sporazumi:

- Sporazum o prosti trgovini med Evropsko skupnostjo in Mehiko (UL L 276, 28.10.2000, L 157, 30.6.2000),

- Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o nekaterih vidikih vladnih naročil (UL L 114, 30.4.2002),

- Sporazum o prosti trgovini med Evropsko skupnostjo in Čilom (UL L 352, 30.12.2002),

- Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo (UL L 87, 20.3.2004),

- Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropsko Skupnostjo in Hrvaško (UL L 26, 28.1.2005),

- Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropsko Skupnostjo in njenimi državami članicami in Črno Goro (UL L 345, 28.12.2007),

- Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropsko Skupnostjo in Albanijo (UL L 107, 28.4.2009),

- Sporazum o prosti trgovini med Evropsko unijo in Južno Korejo (UL L 127, 14.5.2011).

[1]                      Člena 58 in 59 Direktive 2004/17/ES o postopkih za oddajo javnih naročil gospodarskih javnih služb.

[2]               Direktiva 2004/18/ES za subjekte v tako imenovanih tradicionalnih sektorjih ter Direktiva 2004/17/ES za subjekte, ki delujejo v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L 134, 30.4.2004, str. 1 oziroma str. 114).

[3]               COM(2011) 895 final in COM(2011) 896 final.

[4]               Poleg elektronskih odgovorov je prejela tudi pisne prispevke.

[5]               Pristop A: javni organi naročniki/naročniki EU bi bili načeloma obvezani izločiti blago, storitve in podjetja tretjih držav, ki niso vključeni v mednarodnih obveznostih EU.

[6]               Pristop B: na podlagi obvestila Komisiji bi imeli javni organi naročniki/naročniki EU možnost, da se odločijo za izločitev blaga, storitev in podjetij tretjih držav, ki niso vključeni v mednarodnih obveznostih EU. Poleg tega bi imela Komisija na voljo posebno orodje, s katerim bi opravljala raziskave o razmerah glede dostopa do trga za blago, storitve in podjetja EU ter uvedla omejevalne ukrepe za blago in storitve, ki izvirajo iz tretjih držav, kadar blago, storitve in podjetja EU nimajo ustreznega dostopa do trga javnih naročil teh držav.

[7]               COM(2011) 897 final.

[8]               UL C , , str. .

[9]               UL C , , str. .

[10]             UL L 134, 30.4.2004, str. 1.

[11]             UL L 134, 30.4.2004, str. 114.

[12]             UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

[13]             UL L ….

[14]             UL L 349, 31.12.1994.

[15]             UL L 395, 30.12.1989, str. 33.

[16]             UL L 76, 23.3.1992, str. 14.

[17]             UL L 335, 20.12.2007, str. 31.

[18]             UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

[19]             UL L 185, 16.8.1971, str. 15.

[20]             UL L 349, 31.12.1994, str. 71.