This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52012DC0604
COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL AND THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE Participation of the European Union in the Council of Europe Group of States against Corruption (GRECO)
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU Sodelovanje Evropske unije v Skupini držav proti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU Sodelovanje Evropske unije v Skupini držav proti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope
/* COM/2012/0604 final */
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU Sodelovanje Evropske unije v Skupini držav proti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope /* COM/2012/0604 final */
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU,
SVETU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU Sodelovanje Evropske unije v Skupini držav
proti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope 1. Uvod S tem sporočilom
se določi, kako namerava Komisija krepiti sodelovanje med Evropsko unijo in
Skupino držav proti korupciji pri Svetu Evrope (v nadaljnjem besedilu: skupina
GRECO) na podlagi protikorupcijskega svežnja, ki ga je Komisija sprejela 6. junija 2011[1]. V sporočilu je
predviden dvofazni pristop, v skladu s katerim bo Evropska unija na podlagi
člena 220 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) najprej pridobila status
polnopravne udeleženke[2],
ki lahko v drugi fazi privede do polnopravnega članstva Evropske unije v
skupini GRECO. Ta pristop bo
omogočil krepitev sodelovanja v relativno kratkem časovnem okviru na podlagi
statusa polnopravne udeleženke, medtem ko se bo pripravljala analiza, kako bi
bilo polnopravno članstvo, vključno z ocenjevanjem institucij Evropske unije,
ki bi ga opravila skupina GRECO, organizirano v praksi. 2. Oblika morebitnega sodelovanja in
specifični cilji sodelovanja Evropske unije v skupini GRECO Glavna načela sodelovanja, skupne prednostne
naloge in pomembna področja sodelovanja med Svetom Evrope in Evropsko unijo so
določeni v memorandumu o soglasju, ki je bil sklenjen leta 2007[3]. V
skladu z memorandumom bi moralo biti pravno sodelovanje med strankama na
področju zagotavljanja pravnega reda, vključno z bojem proti korupciji, nadalje
razvito, da se zagotovi skladnost med pravom Evropske unije in konvencijami
Sveta Evrope. V zvezi z „medinstitucionalnim
sodelovanjem“ memorandum navaja tudi, da bosta Svet Evrope in Evropska
unija nadalje sodelovala v okviru možnosti, ki jih zagotavljajo veljavni delni
sporazumi[4]. V prvi fazi namerava Komisija znotraj tega pravnega okvira s skupino GRECO
razpravljati o pridobitvi statusa polnopravne udeleženke za Evropsko unijo. Ko bodo razprave s skupino GRECO zaključene, bo
pripravljena analiza Evropske unije o učinku, ki bi ga imela morebitna
obravnava institucij Evropske unije v okviru ocenjevalnih postopkov skupine
GRECO. To bo podlaga za odločitev, ali naj si
Evropska unija v drugi fazi prizadeva za pridobitev polnopravnega članstva v
skupini GRECO. S tem namenom bo na ravni
Evropske unije vzpostavljena delovna skupina, ki bo opravila tako analizo. S statusom
polnopravne udeleženke bi Evropska unija sodelovala v skupini GRECO, deloma bi
sodelovala tudi pri vzpostavitvi ocenjevalnega sistema, ki bo prilagojen
navedeni prvi fazi, vendar pa ne bi bila predmet vzajemnega ocenjevanja, zato
ne bi imela ne glasovalnih pravic ne predstavnika v Uradu skupine GRECO, ki ga
sestavljajo samo predstavniki polnopravnih članic. Status
Evropske unije kot polnopravne udeleženke v skupini GRECO bi moral biti
namenjen prizadevanjem za uresničitev naslednjih specifičnih ciljev: ·
sodelovanje pri obiskih v državah v okviru
ocenjevanja držav članic Evropske unije in/ali držav kandidatk ter potencialnih
kandidatk, če se zadevne države s tem strinjajo; ·
možnost oblikovanja predlogov o osnutkih
ocenjevalnih poročil in sodelovanja v razpravah na plenarnih zasedanjih skupine
GRECO glede ocenjevalnih poročil oziroma poročil o skladnosti za države članice
Evropske unije in/ali države kandidatke ter potencialne kandidatke, če se
zadevne države s tem strinjajo; ·
možnost oblikovanja predlogov za Urad skupine GRECO[5], ki ima pomembno vlogo pri
pripravi ocenjevanj in osnutkov poročil; ·
primerjalna analiza[6],
ki jo bo opravila skupina GRECO na podlagi obstoječih ocenjevalnih poročil in
poročil o skladnosti za države članice Evropske unije, ta pa bodo preučena pri
pripravi Poročila EU o boju proti korupciji; ·
dostop do informacij, ki jih je zbrala in
posodobila skupina GRECO v okviru ocenjevalnega postopka; ·
opozarjanje na neizvedena priporočila skupine
GRECO, ki so v interesu Evropske unije in v zvezi s katerimi bi poročilo EU o
boju proti korupciji lahko zagotovilo dodatni zagon za ustrezno spremljanje
njihovega izvajanja. Da bi se zagotovile sinergije med ocenjevalnim
sistemom skupine GRECO in poročilom EU o boju proti korupciji v okviru
protikorupcijskega svežnja, ki ga je Komisija sprejela 6. junija 2011[7], bo Komisija v prvi fazi
preučila, ali bi predstavniku skupine GRECO omogočila sodelovanje v skupini
strokovnjakov na področju korupcije, ki je bila ustanovljena, da bi pripomogla
k pripravi poročila EU o boju proti korupciji. V
drugi fazi, najpozneje v štirih letih po
začetku sodelovanja Evropske unije v skupini GRECO, bo oblika njenega
sodelovanja ponovno ocenjena. Glede na
ugotovitve zgoraj navedene analize Evropske unije bi se lahko preučila možnost
polnopravnega članstva. Med analizo izida
predhodnih razprav med Komisijo in sekretariatom skupine GRECO je bilo na
plenarnem zasedanju skupine GRECO izraženo mnenje, da bi moralo biti
ocenjevanje institucij Evropske unije, ki bi ga opravila skupina GRECO, eden
izmed ključnih elementov razprav, obravnavati pa bi ga bilo treba resneje kot
samo eno izmed možnosti v daljni prihodnosti. Ne glede na to pa
je treba nadalje oceniti potrebe, izvedljivost in potencialni učinek takega
ocenjevanja. Pravzaprav je skupina GRECO
razvila ocenjevalni sistem, ki je prilagojen ocenjevanju držav in ne
organizacij; to pomeni na primer, da bi bilo
treba v primeru Evropske unije oceniti uporabnost Dvajsetih temeljnih načel
Sveta Evrope za boj proti korupciji, ki so oblikovana kot zaveze držav. Institucije
Evropske unije imajo posebne značilnosti, ki se ne ujemajo z značilnostmi
običajnih državnih institucij. Pristojnosti
Evropske unije so v primerjavi s pristojnostmi države omejene. Postavlja se vprašanje, kako bi bile sestavljene
ekipe ocenjevalcev, ki bi ocenjevale institucije Evropske unije. Ocenjevalni sistem skupine GRECO bi bilo treba
torej prilagoditi posebnostim pravnega in institucionalnega okvira Evropske
unije. Ker tak sistem še ni bil preizkušen, bi
morali obe strani previdno analizirati praktične in pravne vidike takih
ocenjevanj. Tovrstno ocenjevanje bi zahtevalo
čas in premislek. Dejstvo, da Evropska unija že sodeluje pri dejavnostih
skupine GRECO, utemeljuje analizo Evropske unije v zvezi s temi dejavnostmi. Navedeni dvofazni
pristop bi bil skladen s stališči plenarnega zasedanja skupine GRECO, saj bi
določil točen rok za ponovno ocenjevanje oblike sodelovanja Evropske unije, v
zvezi s tem pa bi bila sprejeta odločitev Evropske unije, ki bi temeljila na
konkretnih ugotovitvah delovne skupine, vzpostavljene na ravni Evropske unije. 3. Pravni in procesni koraki Prvi korak, ki je
predviden v zvezi s sodelovanjem Evropske unije v skupini GRECO („status
polnopravne udeleženke“), ni enakovreden pristopu k mednarodni organizaciji ali
mednarodni pogodbi, ki bi zahteval sklenitev sporazuma v skladu s členom 218
PDEU[8]. Gre
le za vzpostavitev primerne oblike sodelovanja s skupino GRECO, za kar se
uporablja člen 220 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Člen 220 PDEU
določa, da: „1. Unija v ustrezni obliki sodeluje z (...) Svetom Evrope
(...). 2. Za izvajanje tega člena sta zadolžena Visoki predstavnik Unije za
zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisija.“ Status Evropske unije v
Svetu Evrope je tudi status polnopravne udeleženke, kakor je Komisija določila
na samem začetku (prejšnji člen 302 PES)[9].
Ker dejavnosti skupine GRECO ne vplivajo na skupno zunanjo in varnostno
politiko, je naloga Komisije, da določi primerno obliko sodelovanja s skupino
GRECO v skladu s členom 220 PDEU. Sodelovanje
Evropske unije v skupini GRECO ne bo vplivalo niti na pristojnosti Unije niti
na pravice in obveznosti držav članic v okviru skupine GRECO. Evropska unija bo
v skladu s postopkom sodelovala v skupini GRECO na povabilo Odbora ministrov
Sveta Evrope k sodelovanju v skupini GRECO in ne s pristopom h Kazenskopravni
konvenciji Sveta Evrope o korupciji. V statutu skupine
GRECO je posebna določba (ki se razlikuje od določbe o članstvu) o sodelovanju
Evropske skupnosti, ki se glasi: „Evropsko skupnost lahko k sodelovanju pri
delu skupine GRECO povabi Odbor ministrov. Načini sodelovanja se določijo v
resoluciji o povabilu k sodelovanju.“ To povabilo se uradno pošlje Evropski
uniji, ko se Odbor ministrov Sveta Evrope in Evropska unija na podlagi predloga
skupine GRECO, ki ga je odobril njen statutarni odbor[10], dogovorita o načinih
sodelovanja Evropske unije v skupini GRECO. Povedano drugače,
besedilo resolucije o povabilu Evropski uniji k sodelovanju v skupini GRECO, ki
ga bo sprejel Odbor ministrov, bo dejansko besedilo, o katerem sta razpravljala
in se o njem dogovorila tako Odbor ministrov kot tudi Komisija, ki zastopa
Unijo. Komisija bo sprejela to povabilo z
enostransko odločitvijo in bo o rezultatu razprav obvestila Svet, Evropski
parlament in Evropski ekonomsko-socialni odbor. 4. Finančna vprašanja Če naj se
uresničijo zgoraj navedeni specifični cilji, je treba predpostavljati, da bo
Unija k proračunu skupine GRECO prispevala sredstva v višini 300 000 EUR letno,
kar pa bo predmet nadaljnjih pogajanj s skupino GRECO. Prispevki članic skupine
GRECO se določijo s sklepom, ki ga sprejme statutarni odbor skupine GRECO, ta
sklep pa se redno posodablja. Navedeni prispevek bi moral odražati stroške, ki
jih bo sodelovanje Evropske unije povzročilo skupini GRECO, pa tudi stopnjo
dejanskega sodelovanja EU (tj. v prvi fazi brez glasovalnih pravic) v
dejavnostih skupine GRECO. Dodatnih 150 000 EUR/leto
se bo porabilo za skupne dejavnosti s skupino GRECO, kot so zbiranje podatkov
in priprava študij glede ozadja v zvezi s poročili EU o boju proti korupciji. Ob upoštevanju
pravnega okvira v skladu s katerim bo Evropska unija pridobila status
polnopravne udeleženke (tj. člena 220 PDEU), bo Komisija preučila plačilo
svojega finančnega prispevka v okviru skupnih programov s Svetom Evrope. Potrebni znesek se bo kril iz sredstev Sklada za
notranjo varnost[11]. 5. Sklepne ugotovitve Komisija bo na podlagi
tega sporočila začela razprave o statusu Evropske unije kot polnopravne
udeleženke v skupini GRECO. Komisija bo
obvestila Svet, Evropski parlament in Evropski ekonomsko-socialni odbor o izidu
teh razprav. Priloga Obseg razprav o statusu polnopravne udeleženke Komisija bo v imenu Unije razpravljala o
načinih sodelovanja Evropske unije v skupini GRECO. Rezultat razprav se bo
odražal v resoluciji Odbora ministrov Sveta Evrope o povabilu Uniji k
sodelovanju v skupini GRECO (v nadaljnjem besedilu: Resolucija).
V Resoluciji (vključno z dodatki) bi morale biti jasno navedene pravice in
obveznosti Evropske unije v skupini GRECO ter praktična ureditev sodelovanja
Evropske unije kot samostojnega pravnega subjekta, ki ima tako kot vse države
članice Evropske unije avtonomne pristojnosti. Sodelovanje Evropske unije v skupini GRECO bi
moralo biti urejeno v skladu z naslednjimi osnovnimi načeli, ki bi jih
morala po potrebi odražati Resolucija: ·
v zvezi s sodelovanjem bi bilo treba upoštevati
specifičnost in omejitve pristojnosti Unije, pri čemer bi bilo treba Evropski
uniji omogočiti tudi, da znotraj svojih meja vzpostavi višje standarde.
Sodelovanje Evropske unije torej ne bi smelo posegati ne v pristojnosti Unije
ne v pristojnosti njenih institucij, organov, uradov ali agencij. Posebna
pozornost bi morala biti namenjena delitvi pristojnosti med Evropsko unijo in
državami članicami ter tudi varstvu prava Unije in njenega edinstvenega
pravnega sistema (načelo nevtralnosti v zvezi s pristojnostmi Unije); ·
sodelovanje ne bi smelo posegati v pravice in
obveznosti držav članic v skupini GRECO (načelo nevtralnosti v zvezi z
obveznostmi držav članic); ·
sodelovanje ne bi smelo posegati v načelo prenosa
pristojnosti, kakor ga določa člen 13(2) Pogodbe o Evropski uniji in v načelo
institucionalnega ravnovesja, ki izhaja iz sodne prakse Sodišča Evropske unije; ·
skupina GRECO in njeni specifični organi,
statutarni odbor in Odbor ministrov Sveta Evrope ne bi smeli biti pozvani k
razlagi prava Unije, niti implicitno niti slučajno, zlasti pa ne bi smeli biti
pozvani k razlagi pravil o pristojnostih institucij, organov, uradov ali
agencij ter pravil o vsebini in obsegu obveznosti držav članic v skladu s
pravom Unije (načelo avtonomne razlage prava Unije); ·
predstavnik Evropske unije bi si moral v sorazmerju
z ravnijo sodelovanja prizadevati za pridobitev pravice do sodelovanja v drugih
organih Sveta Evrope, v kolikor so dejavnosti teh organov povezane s
poslanstvom skupine GRECO. Z razpravami bi moralo biti zagotovljeno, da
sodelovanje Evropske unije v skupini GRECO zagotavlja poseben delovni odnos za
zagotovitev usklajenega pristopa zoper korupcijo na evropski ravni. Za Evropsko
unijo so dostop v zgodnjih fazah ocenjevalnih krogov, priprava poročil o
državah in posodobljene informacije, zbrane v okviru ocenjevalnega postopka,
sodelovanje na plenarnem zasedanju skupine GRECO, primerjalna analiza ocen
držav članic ter opozarjanje na neizvedena priporočila precejšnjega pomena. Z razpravami bi moralo biti zagotovljeno, da
sodelovanje Evropske unije v skupini GRECO omogoča sinergije s Poročilom EU o
boju proti korupciji. Treba bi se bilo izogniti kakršni koli nepotrebni dodatni
upravni obremenitvi držav članic in podvajanju dejavnosti. Z razpravami bi moralo biti zagotovljeno, da
sodelovanje Evropske unije v skupini GRECO ne posega v pristojnosti Komisije v
povezavi s Poročilom EU o boju proti korupciji. Z razpravami bi moralo biti
zagotovljeno, da se specifični cilji iz razdelka 2 tega sporočila čim bolj
uresničujejo. Razprave o statusu Evropske unije kot
polnopravne udeleženke v skupini GRECO bi morale vključevati tudi zavezo Unije,
da opravi analizo potreb, izvedljivosti in potencialnega učinka, ki bi ga imela
morebitna obravnava institucij Evropske unije v okviru ocenjevalnih postopkov
skupine GRECO. Glede na ugotovitve bi ta analiza lahko privedla do
polnopravnega članstva Evropske unije v skupini GRECO. Analiza bi morala
upoštevati specifične značilnosti pravnega in institucionalnega okvira Evropske
unije ter pristojnosti Unije, kakor so določene v Pogodbah. Nova oblika
sodelovanja Evropske unije v skupini GRECO bi zahtevala pogajalski postopek. S statusom polnopravne udeleženke bi moralo
biti Evropski uniji omogočeno, da se udeleži plenarnih zasedanj skupine GRECO. Z razpravami bi moralo biti zagotovljeno, da
bi Evropska unija lahko v zvezi s skupino GRECO imenovala delegacijo z največ
dvema predstavnikoma, po potrebi pa bi lahko imenovala tudi po enega namestnika
za vsakega predstavnika. Z razpravami bi moralo biti zagotovljeno, da
predstavniki Evropske unije skupaj z vsemi drugimi člani skupine GRECO
enakovredno uživajo privilegije in imunitete, ki se uporabljajo v skladu s
členom 2 protokola k Splošnemu sporazumu o privilegijih in imunitetah
Sveta Evrope. Cilj razprav bi moralo biti zagotovilo, da
lahko Evropska unija imenuje največ pet strokovnjakov, ki bi jim bilo v
povezavi z ocenjevalnim postopkom v okviru omejitev glede oblike sodelovanja
Evropske unije omogočeno opravljati naloge iz statuta in poslovnika skupine
GRECO. Cilj razprav bi moralo biti zagotovilo, da je
strokovnjakom Evropske unije vsaj kot opazovalcem omogočeno sodelovanje pri
ocenjevalnem postopku držav članic EU ter morebiti držav kandidatk ali
potencialnih kandidatk, če se zadevne države s tem strinjajo, strokovnjaki pa
bi lahko oblikovali tudi komentarje, pripombe in predloge v povezavi s pripravo
ocen in ocenjevalnimi postopki. Z razpravami bi moralo biti zagotovljeno tudi,
da ima Evropska unija od zgodnjih faz naprej dostop do osnutkov ocen in poročil
o skladnosti ter dodatkov k poročilom o skladnosti, kar zadeva države članice
Evropske unije in, če se zadevne države s tem strinjajo, kar zadeva države
kandidatke ali potencialne kandidatke. Sodelovanje Evropske unije v skupini GRECO ne
bi smelo posegati v neposredno zastopanost posameznih držav članic ali v
njihovo pravico do individualne udeležbe pri glasovanjih med plenarnimi
zasedanji skupine GRECO. Z razpravami bi moralo biti zagotovljeno, da
se najpozneje v štirih letih po začetku sodelovanja Evropske unije v
skupini GRECO oblika sodelovanja Evropske unije ponovno oceni. Z razpravami bi morala biti preučena možnost,
da se Evropska unija udeleži srečanj statutarnega odbora in tistih srečanj
Odbora ministrov Sveta Evrope, na katerih se obravnavajo zadeve s področja
skupine GRECO. Generalni direktorat za notranje zadeve bo med
svojimi uradniki imenoval osebo, ki bo razpravljala o primernih načinih
sodelovanja. Rezultat razprav bo treba predložiti v odobritev kolegiju
Komisarjev in potrditi s sklepom Komisije. [1] Sporočilo Komisije o boju proti korupciji v EU (COM(2011)
308 final) in Poročilo Komisije o načinih sodelovanja Evropske unije v Skupini
držav proti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope (COM(2011) 307 final). [2] „Status polnopravne udeleženke“ je izraz, ki se na
splošno uporablja v primerih, kadar EU, čeprav ni polnopravna članica
organizacije, uživa zelo podobne pravice kot članice z izjemo glasovalnih
pravic (glej tudi status, ki ga ima Evropska unija v Svetovni zdravstveni
organizaciji, Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in
kulturo (Unesco), Mednarodni organizaciji za civilno letalstvo, Svetu Evrope
ali Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)). [3] CM(2007) 74, Odbor ministrov Sveta Evrope ga je sprejel 10.
maja 2007. [4] Odstavek 48. [5] Urad sestavljajo predsednik in podpredsednik skupine
GRECO ter pet drugih predstavnikov članic skupine GRECO, ki imajo pravico
glasovanja. Urad pripravi osnutek letnega programa dejavnosti in osnutek
letnega poročila o dejavnostih, daje predloge k osnutku proračuna, organizira
obiske v državah, predlaga sestavo ekip ocenjevalcev, pripravi dnevni red za
plenarna zasedanja skupine GRECO in predlaga določbe, ki jih je treba izbrati
za ocenjevanje. [6] Analiza bi bila zasnovana na obstoječih ocenjevalnih
poročilih in poročilih o skladnosti, in sicer ne bi povzročila vzpostavitve
dodatnih postopkov ali dodatnih korakov v ocenjevanju držav članic EU. Z njo bi
bila omogočena samo primerjava ocen tistega, kar je skupina GRECO že
pripravila. [7] Poročilo Komisije o načinih sodelovanja Evropske unije v
Skupini držav proti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope, COM(2011) 307 final. [8] Poročilo o načinih sodelovanja Evropske unije v skupini
GRECO z dne 6. junija 2011 je navedlo, da bo Komisija Svet pozvala, naj odobri
začetek pogajanj v imenu Evropske unije z namenom pridobitve članstva. Vendar
pa pristop, ki ga je Komisija po oceni vseh razpoložljivih načinov sodelovanja
na koncu izbrala, v prvi fazi ne predvideva polnopravnega članstva Evropske
unije v skupini Greco. [9] V skladu s členom 220 PDEU enako velja na
primer za Organizacijo Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
(Unesco) ter za Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). [10] Glej pravilo 2 poslovnika skupine GRECO. [11] Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o
vzpostavitvi instrumenta finančne podpore na področju policijskega sodelovanja,
preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja v okviru
Sklada za notranjo varnost, COM(2011) 753 final.