52012DC0337

POROČILO KOMISIJE SVETU

o uporabi člena 263(1) Direktive Sveta 2006/112/ES v zvezi s skrajšanjem rokov

1.           Uvod

Komisija mora v skladu s členom 2 Direktive Sveta 2008/117/ES z dne 16. decembra 2008 na osnovi informacij, ki jih predložijo države članic, najpozneje do 30. junija 2011 predložiti poročilo, v katerem oceni učinek člena 263(1) Direktive 2006/112/ES na sposobnost držav članic, da se bojujejo proti goljufijam na področju DDV, povezanim z dobavo blaga in opravljanjem storitev znotraj Skupnosti, in uporabnost možnosti iz člena 263(1a) do (1c), ter po potrebi podati ustrezne predloge.

Države članice je ob soočenju z goljufivimi transakcijami najbolj skrbelo to, da so bile informacije iz rekapitulacijskih poročil na voljo šele po šestih mesecih, kar je bilo bistveno prepozno za uporabo v analizah tveganja. Prvi ukrep Komisije na tem področju je bila zato predložitev predloga za spremembo direktive o DDV, po katerem bi skrajšali rok za predložitev in pošiljanje rekapitulacijskega poročila na en mesec.

Sprejetje Direktive 2008/117/ES z dne 16. decembra 2008 je bil prvi odziv na zahtevo držav članic po okrepitvi sistema DDV in podpori pri njihovem prizadevanju v boju proti goljufijam na področju DDV. Ta direktiva je spremenila člen 263(1) Direktive 2006/112/ES, tako da je omogočila skrajšanje zakonskih rokov za prijavo čezmejnih transakcij za namene DDV, vključno s skrajšanjem rokov za izmenjavo teh informacij med državami članicami, s čimer naj bi se zagotovilo hitrejše odkrivanje goljufij, zlasti v povezavi z „davčnimi vrtiljaki“ pri DDV. Člen, ki bi se moral začeti uporabljati 1. januarja 2010, zahteva naslednje:

Od 1. januarja 2010 se bodo čezmejne transakcije za namene DDV praviloma prijavile vsak mesec.

Kljub temu bodo države članice gospodarskim subjektom s prometom, manjšim od 50 000 EUR (brez DDV), za čezmejno dobavo blaga (do 31. decembra 2011 lahko tudi 100 000 EUR) in vsem ponudnikom storitev lahko omogočile, da rekapitulacijsko poročilo tudi v prihodnje predložijo vsako četrtletje.

Poročilo Komisije obravnava naslednja bistvena vprašanja:

· V kolikšni meri je pospešitev izmenjave informacij izboljšala sposobnost držav članic, da se bojujejo proti goljufijam na področju DDV; ali je na primer privedla do hitrejšega odkrivanja neplačujočih gospodarskih subjektov ali izboljšanja nacionalnega sistema upravljanja tveganj?

· Ali so izbirni mehanizmi iz člena 263 Direktive 2006/112/ES kako vplivali na cilj izboljšanja sposobnosti držav članic, da se bojujejo proti goljufijam na področju DDV, ob kar največjem zmanjšanju upravne obremenitve za podjetja v skladu z Lizbonsko agendo?

· Kako so skrajšanje rokov za predložitev rekapitulacijskih poročil in različni izbirni mehanizmi vplivali na podjetja, glede na to, da je cilj Lizbonske agende kar največje zmanjšanje upravne obremenitve za podjetja?

Da bi imele države članice čas preskusiti delovanje novih določb, je Komisija podaljšala rok za predložitev poročila.

2.           Viri informacij, uporabljenih za vrednotenje uporabe člena 263(1)

Izvajanje in uporaba člena 263(1) je v pristojnosti posameznih držav članic. Vrednotenje lahko torej temelji zgolj na informacijah, ki jih posredujejo države članice. Da bi Komisija zbrala potrebne informacije za vrednotenje učinka nove zakonodaje, je državam članicam poslala dva vprašalnika, in sicer enega pred uvedbo novih določb in enega po tem. Vprašalnika sta bila namenjena predvsem primerjavi stanja v državah članicah pred uvedbo krajših rokov s stanjem v državah članicah po uvedbi nove zakonodaje. Treba je omeniti, da vse države članice po 1. januarju 2010 niso mogle začeti uporabljati novih določb. Poleg tega je na vprašalnik odgovorilo samo 22 držav članic, pri čemer so bili nekateri odgovori preveč pomanjkljivi, da bi jih bilo mogoče ustrezno analizirati.

Potrebne informacije o učinku skrajšanih rokov in izbirnih mehanizmov na podjetja pa je Komisija poskusila pridobiti s študijo[1]. V ta namen je pri družbi PwC naročila strokovno študijo, s katero je želela preučiti poslovni vidik. Študija je bila opravljena oktobra 2011 in si jo je mogoče ogledati na spletni strani Komisije na naslovu:

http://ec.europa.eu/taxation_customs/common/publications/studies/index_en.htm

3.           Glavne ugotovitve

3.1.        Kratek opis načina, kako so države članice vključile določbe novega člena 263(1) v domačo zakonodajo[2]

Novi člen 263(1) Direktive 2006/112/ES na splošno določa, da je treba od 1. januarja 2010 rekapitulacijska poročila za dobavo blaga, vključno z dobavo, ki šteje za tako, in opravljanje storitev znotraj Skupnosti sestaviti za vsak koledarski mesec, in sicer najpozneje v enem mesecu ter v skladu s postopki, ki jih predpišejo države članice.

Rezultati analize kažejo, da (praktično) izvajanje člena 263(1) Direktive 2006/112/ES in zlasti možnosti, opredeljenih v tem členu, ni enotno.

Na primer:

– 17 držav članic je uporabilo odstopanje za predložitev rekapitulacijskih poročil vsako četrtletje, medtem ko 10 držav članic odstopanja ne uporablja;

– 5 držav članic je uporabo odstopanja določilo za obvezno, 12 pa za izbirno;

– 2 državi članici uporabljata ločeni rekapitulacijski poročili za blago in storitve, medtem ko ostalih 25 držav članic uporablja združeno rekapitulacijsko poročilo. V 4 državah članicah se lahko roki za predložitev poročil o dobavi blaga, vključno z dobavo, ki šteje za tako, razlikujejo od rokov za oddajo poročil o opravljanju storitev;

– 22 držav članic zahteva elektronsko izpolnjevanje (pri čemer so v 10 državah članicah določene izjeme), medtem ko je v preostalih 5 državah članicah elektronsko izpolnjevanje izbirno.

Grob povzetek tega zapletenega stanja je prikazan v preglednici v Prilogi 1.

3.2.        Posledice za davčne uprave

3.2.1.     Vpliv na delo davčnih uprav

Večina držav članic je potrdila, da podatke iz rekapitulacijskih poročil uporablja na podoben način kot pred uvedbo mesečnega poročanja. Vendar je zdaj rekapitulacijskih poročil, predloženih za blago in storitve, več.

Medtem ko so številne države članice (med drugim Ciper, Nemčija, Poljska, Slovaška, Slovenija in Združeno kraljestvo) sporočile, da se davčne uprave zaradi pogostejšega pošiljanja rekapitulacijskih poročil soočajo s povečano upravno obremenitvijo, so druge države članice (npr. Španija) poročale v prid tej situaciji, ker naj bi jim omogočala optimalnejšo porazdelitev dela prek celega leta in s tem odpravo zastojev ob koledarskih četrtletjih. Drug razlog za povečano delovno obremenitev je vključitev storitev v rekapitulacijska poročila, kar je še ena od novosti, povezanih s sprejetjem svežnja o DDV.

Večina držav članic meni, da bi lahko skrajšanje rokov zaradi hitrejše izmenjave informacij, učinkovitejše analize tveganja, učinkovitejših revizij in večjih koristi za Eurofisc povečalo učinkovitost davčne uprave.

Poudarjeno je bilo tudi, da je zdaj mogoče natančneje sprejemati odločitve in da se je zmanjšalo tudi število zahtev po pošiljanju informacij.

3.2.2.     Vpliv na analizo tveganja

Na splošno so države članice poročale, da kljub temu, da zdaj prejemajo podatke iz rekapitulacijskih poročil vsak mesec, pri izvajanju analiz tveganja za zdaj niso ničesar spremenile. Številne države članice uporabljajo enake parametre kot prej. Nekatere države članice (npr. Madžarska in Finska) so naznanile, da nameravajo svoje sisteme za analizo tveganja posodobiti z uvedbo novih parametrov. Poudarjeno je bilo tudi, da kljub temu, da se uporabljajo enaki podatki kot prej, hitrejše prejemanje podatkov davčnim upravam omogoča hitrejši odziv na nepravilnosti.

Kar zadeva čas obdelave podatkov, je večina držav članic v glavnem odgovorila, da za izvajanje analize tveganja niso potrebna dodatna sredstva, saj so podatki iz rekapitulacijskega poročila že sestavni del skupne ocene tveganja davkoplačevalcev. Zdi se, da je težko izračunati, koliko sredstev je potrebnih izključno za namene analize tveganja. V ostalih pripombah so države članice navedle, da v nekaterih primerih še vedno izvajajo analizo tveganja četrtletno samo zato, ker je postopek zelo zamuden, medtem ko so nekatere izrecno navedle, da bi morale davčne uprave ob uvedbi krajših rokov dodeliti več virov, tako človeških kot informacijskotehnoloških, če bi želele v celoti izkoristiti prednosti vsakomesečnega prejemanja informacij.

3.2.3.     Vpliv na revizije

Podatki iz rekapitulacijskega poročila se običajno uporabijo v fazi izbiranja (izbiranja revizij) in med fazo revidiranja (izvajanjem revizij).

Tovrstni podatki se uporabljajo za revidiranje v vseh državah članicah. Gre za pomemben del sistema za ocenjevanje tveganja nasploh, saj podatki iz rekapitulacijskih poročil vsebujejo natančnejše informacije o transakcijah znotraj Skupnosti v določenem obdobju. Na splošno je treba povezati rekapitulacijska poročila z obračuni DDV in s sistemom VIES preveriti veljavnost številk za DDV. V primerih tveganja predhodnim ugotovitvam iz neusklajenih podatkov običajno sledi nadaljnja preiskava, kar v primeru trgovanja znotraj Skupnosti med drugim vključuje tudi zahteve po predložitvi informacij iz drugih držav članic: čim prej je analiza opravljena, tem hitreje je mogoče izvesti revizijo. Skrajšani roki tega postopka niso spremenili, so pa davčnim upravam, ki izvajajo revizije, omogočili hitrejše pošiljanje poizvedb ali informacij brez zaprosila državam članicam pridobitve.

3.2.4.     Učinek na odkrivanje nepravilnosti in goljufij

Čeprav so nekatere države članice (npr. Grčija, Litva in Romunija) poročale o večjem številu odkritih neplačujočih gospodarskih subjektov, je velika večina držav članic navedla, da je še prezgodaj ugotavljati, ali je skrajšanje rokov povzročilo več odkritih nepravilnosti. V zvezi s tem niso bile navedene številke.

Poudarjeno je bilo, da je, čeprav se samo odkrivanje napak ni povečalo, pomembno pripomniti, da je skrajšanje rokov za predložitev rekapitulacijskega poročila skupaj z mesečnim obračunom DDV skrajšalo čas, v katerem bi lahko obvodno podjetje delovalo, preden bi ga odkrili.

Poleg tega je bilo opozorjeno, da je zato, ker lahko države članice še naprej uporabljajo različne roke za predložitev rekapitulacijskega poročila v primerjavi z obračunom DDV, onemogočeno sistematično preverjanje podatkov v obračunih DDV s podatki, ki so mesečno predloženi v rekapitulacijskem poročilu.

Vloga sistema EUROFISC pri bolj sistematičnem odkrivanju obvodnih podjetij je bila označena kot koristna, pri čemer je zgodnje odkrivanje sprožilo številne revizije, ki so se začele izvajati prej, kot bi se sicer. Večina držav članic žal ni navedla natančnih podatkov o tem, koliko primerov goljufij je bilo odkritih po uvedbi novih določb in za kakšne davčne vsote je šlo v teh primerih.

V nekaterih državah članicah (in sicer Litvi, Grčiji in Estoniji) je bilo odkritih nekaj (možnih) primerov goljufij, povezanih s storitvami, vendar večina držav članic ni podala točnih številk o višini izgube DDV zaradi goljufij, povezanih s temi primeri. Zdi se, da je še prezgodaj ocenjevati, kako učinkovita bi bila vključitev podatkov o storitvah v rekapitulacijska poročila.

3.2.5.     Učinek možnosti

Države članice so morale odgovoriti na vprašanje, ali je dejstvo, da so nekatere države članice uporabljale različne možnosti, negativno vplivalo na njihovo sposobnost uporabe prejetih informacij. Prejeti odgovori kažejo, da je navzkrižno preverjanje podatkov države članice dobave in podatkov države članice pridobitve težavno. Različni roki za predložitev poročil in možnosti, ki jih uporabljajo druge države članice, so otežili hitrejšo primerjavo podatkov v državah članicah pridobitve. Očitno se je skoraj nemogoče zanašati na vsakomesečno sistematično preverjanje, če se podatki (ali del podatkov) predložijo le vsako četrtletje.

Vendar je bilo v zvezi s tem navedeno, da so možnosti na voljo le za področja z nizkim tveganjem, in ker vsi poznajo možnosti, ki jih uporabljajo v različnih državah članicah, tem ne bi smeli pripisovati prevelike krivde zaradi težav, ki bi jih utegnila povzročiti njihova uporaba.

Če povzamemo, je iz odgovorov držav članic jasno razvidno, da po njihovem mnenju uporaba različnih možnosti in rokov za predložitev poročil močno ovira hitro in natančno vrednotenje podatkov. Zato možnih prednosti, ki jih prinaša skrajšanje rokov, ni mogoče v celoti izkoristiti.

3.2.6.     Sklepna ugotovitev

Na splošno države članice še vedno potrebujejo več časa za natančno oceno novega položaja in predložitev poglobljene, količinsko opredeljene analize. Poleg tega nekatere države članice vseh novih pravil niso začele uporabljati dovolj zgodaj, zaradi česar niso mogle predložiti natančnejše analize.

Kljub temu se zdi, da so nove določbe člena 263(1) pozitivno vplivale na učinkovitost ukrepov proti goljufijam. Države članice menijo, da je uvedba krajšega roka za predložitev rekapitulacijskih poročil in pošiljanja informacij v sistem VIES močno izboljšala postopek izvajanja analize tveganja. Hitrejša izmenjava informacij namreč pomeni hitrejši nadzor in revizije.

Uporaba različnih pragov, možnosti in rokov za predložitev poročil je zdaj največja ovira pri zagotavljanju učinkovitejših postopkov odkrivanja goljufij in ocenjevanja tveganja. Bolj poenotena uporaba pravil, tako v smislu enotnejših rokov za predložitev poročil kot enotnih praks v državah članicah, bi povečala prednosti, ki bi jih lahko državam članicam prinesel skrajšani rok za predložitev rekapitulacijskih poročil.

3.3.        Izkušnje s poslovnega stališča

3.3.1.     Uvodna opomba

Pri vrednotenju zaključkov študije, ki jo je izvedel zunanji izvajalec, je treba upoštevati določene omejitve in previdnostne ukrepe. Zlasti se je treba zavedati, da je vzorec 23 obravnavanih podjetij premajhen za oblikovanje zanesljivih zaključkov. Zunanji izvajalec priznava, da v navedenem vzorcu ni bilo nobenega podjetja, na katero bi vplivale možnosti. Razlog za to je, da so podjetja v vzorcu presegla prag iz člena 263(1a) ali pa so se podjetja odločila, da ne bodo uporabila možnosti uporabe nadomestnega roka za predložitev poročila.

Ker je bilo treba sveženj o DDV uvesti hkrati z določbami člena 263(1), so imela podjetja poleg tega težave z ločevanjem stroškov, nastalih v skladu z omenjenim členom, in skupnih stroškov, nastalih pri uvedbi svežnja o DDV. Prav tako je bilo nemogoče določiti stroške, povezane z vključitvijo opravljanja storitev znotraj Skupnosti v rekapitulacijska poročila, ker je združevanje transakcij dobave in storitev ustaljena poslovna praksa.

Ker je zunanji izvajalec jasno navedel, da so količinski rezultati študije okvirnega značaja in jih je treba obravnavati previdno, se dokument Komisije v naslednjem oddelku osredotoča na kvalitativne povratne informacije, ki so jih predložila podjetja, obravnavana v študiji.

3.3.2.     Učinek na upravno obremenitev in stroške upoštevanja predpisov

Glede na študijo kvalitativne povratne informacije 23 obravnavanih podjetij izpostavljajo nekaj pomembnih pomislekov v zvezi z učinkom izvajanja člena 263(1) Direktive 2006/112/ES.

Čeprav sta mesečna predložitev rekapitulacijskih poročil in mesečno usklajevanje podatkov po eni strani označena za dodatni upravni obremenitvi, po drugi strani tudi spodbujata podjetja k pogostejšim notranjim nadzorom. To bo imelo pozitiven učinek na kakovost podatkov podjetij. Večina podjetij torej v prihodnje pričakuje pozitivno ravnovesje med upravnimi stroški in prednostmi, povezanimi s kakovostjo in zanesljivostjo podatkov.

Stopnja avtomatizacije močno vpliva na zaznano zapletenost in upravne stroške. Uvedba avtomatiziranih notranjih postopkov je povezana s pomembnim enkratnim stroškom za podjetja, saj morajo spremeniti/posodobiti svoje sisteme in se spopasti z notranjimi spremembami. Hkrati se podjetja zavedajo, da se bodo na ta način tekoči stroški sčasoma znižali.

Neusklajenost v EU glede rokov za predložitev, oblike in ravni podrobnosti je zlasti obremenjujoča za podjetja, ki so locirana ali registrirana na več mestih znotraj EU. Poleg tega udeleženci predlagajo, da bi bilo treba istočasno z uskladitvijo rokov uskladiti tudi postopke izpolnjevanja dokumentov, in sicer s prehodom na elektronsko izpolnjevanje ter predvsem z uporabo preprostega, uporabnikom prijaznega vmesnika, ki bi čim bolj poenostavil mesečno izpolnjevanje dokumentov.

Podjetja, ki dobavljajo blago in opravljajo storitve ali samo opravljajo storitve znotraj Skupnosti, imajo težave s pridobivanjem vseh podatkov, potrebnih za sestavo rekapitulacijskih poročil. Dodatne podrobnosti, ki jih je treba navesti, predstavljajo predvsem storitve, ki pred 1. januarjem 2010 niso bile vključene v poročilo.

Podjetja, obravnavana v študiji, poročajo o povečani komunikaciji z davčnimi organi. Ker je treba v pogostejša rekapitulacijska poročila vključiti več dobav (opravljanje storitev znotraj Skupnosti) in so tudi popravki pogostejši, imajo davčni organi zdaj, po uvedbi nove zakonodaje, praviloma več takih vprašanj, zaradi katerih morajo podjetja ves čas slediti dogajanju.

Mnenja, ki so jih izrazila v študiji obravnavana podjetja, je mogoče povzeti v treh točkah:

– nekatera podjetja menijo, da imajo zakonodajne spremembe nevtralen učinek na poslovanje, z izjemo enkratnih stroškov, ki so povezani s posodobitvijo/spremembo sistema in veljajo za pomemben stroškovni element;

– druga podjetja navajajo, da jim je bilo veliko bolj všeč stanje pred uvedbo člena 263(1) Direktive 2006/112/ES, saj naj bi ta privedla do pomembnih novih stroškovnih dejavnikov, vendar niso znala opredeliti, ali je za te stroške krivo predvsem dejstvo, da je po novem treba vključiti tudi storitve, ali skrajšanje roka za predložitev na en mesec;

– številna podjetja se zavedajo prednosti, ki jih bo novo stanje prineslo v prihodnje, pri čemer med drugim izpostavljajo večjo kakovost podatkov in manj primerov davčnih goljufij.

3.3.3.     Možen učinek bolj usklajenega stanja, kjer države članice uporabljajo isti rok brez odstopanj in pragov

S stališča kakovosti je mogoče možni učinek bolj usklajenega stanja oceniti za pozitivnega. Podjetja so dejansko navedla, da pričakujejo, da bo uskladitev v državah članicah EU zmanjšala nastale stroške. Poleg tega predlagajo, da bi bilo treba istočasno z uskladitvijo rokov uskladiti tudi postopek izpolnjevanja dokumentov, in sicer s prehodom na obvezno elektronsko izpolnjevanje v vseh državah članicah ter predvsem z uporabo preprostega, uporabnikom prijaznega vmesnika, ki bi čim bolj poenostavil mesečno izpolnjevanje dokumentov.

3.3.4.     Sklepna ugotovitev

S študijo je bilo ugotovljeno, da bi bila potrebna nadaljnja analiza, s katero bi pretehtali dodatni enkratni strošek in tekoče stroške za podjetja, nastale zaradi nove zakonodaje o DDV, glede na cilj in prednosti nove zakonodaje o DDV, tj. zmanjšanja vrzeli na področju DDV zaradi hitrejšega odkrivanja goljufij in zmanjšanega tveganja „davčnih vrtiljakov“ pri DDV.

To bi koristilo tudi podjetjem, saj bi se zmanjšalo tveganje nenamerne vpletenosti in odgovornosti za goljufije na področju DDV. Na ta način lahko pripomore tudi k zmanjšanju goljufij na področju DDV in nelojalne konkurence goljufivih podjetij.

Opraviti je mogoče tudi nadaljnjo analizo o tem, kako bi lahko zmanjšali tekoče stroške, na primer z uskladitvijo postopka izpolnjevanja dokumentov z uporabo enotnega, uporabnikom prijaznega vmesnika za vse države članice in/ali z dovoljenjem, da se datoteke XML nalagajo v enaki obliki v vseh državah članicah.

4.           Končne opombe

Na splošno so države članice menile, da je še prezgodaj, da bi popolnoma ovrednotile učinek skrajšanega roka za predložitev rekapitulacijskih poročil. Komisija se strinja, da bodo države članice potrebovale več časa, da bodo prilagodile svoje sisteme za analizo tveganja in v celoti izkoristile prednosti te spremembe zakonodaje.

Kljub temu je na tej stopnji jasno, da države članice v hitrejši razpoložljivosti podatkov, vsebovanih v rekapitulacijskih poročilih, večinoma vidijo prednost, ki jim lahko resnično pomaga pri hitrejšem odkrivanju goljufivih transakcij. Poleg hitre izmenjave informacij prek mreže Eurofisc nove določbe državam članicam omogočajo hitrejše odkrivanje prevarantov kot kdaj koli prej.

Na drugi strani pa možnost, ki državam članicam omogoča uporabo različnih rokov za predložitev poročil, še vedno velja za oviro, ki preprečuje popolno učinkovitost ukrepa na področju ocenjevanja tveganja in preprečevanja goljufij.

Z vidika poslovanja je jasno, da bo skrajšanje roka za predložitev rekapitulacijskega poročila povzročilo večje stroške obravnave, saj se je število poročil, ki jih je treba predložiti, močno povečalo. Poleg tega je to privedlo tudi do povečane komunikacije z davčnimi upravami, saj je potrebno pogostejše popravljanje ali preverjanje podatkov. Posledično to pomeni, da bi se morala zanesljivost podatkov zaradi pogostejšega, tj. mesečnega, pošiljanja povečati.

Splošna sklepna ugotovitev Komisije je, da na podlagi informacij v tem poročilu ni mogoče utemeljeno predlagati spremembe trenutnih določb. Če pa se bodo v prihodnje pojavile nove informacije, lahko Komisija vnovič obravnava predlog za spremembo teh določb.

Priloga

1. Ni odstopanj od mesečnega rekapitulacijskega poročila || 2. Odstopanje od mesečnega rekapitulacijskega poročila

2a. Izbirno odstopanje || 2b. Obvezno odstopanje

Pred(1) 1. januarjem 2010 in po njem || Po 1. januarju 2010 || Pred(1) 1. januarjem 2010 in po njem || Po 1. januarju 2010 || Pred(1) 1. januarjem 2010 in po njem || Po januarju 2010

Bolgarija Francija || Ciper Estonija Finska Grčija Latvija Litva Romunija Slovenija || Avstrija Irska Italija || Belgija Danska Nemčija Luksemburg Malta Poljska Švedska Nizozemska Združeno kraljestvo || Portugalska || Češka Madžarska Slovaška Španija

Slika 1: Uporaba možnosti

(1) Samo za blago

Slika 2: Ločena in združena rekapitulacijska poročila

1. Ločeno rekapitulacijsko poročilo || 2. Združeno rekapitulacijsko poročilo

2a. Usklajeni roki || 2b. Različni roki

Francija Luksemburg || Avstrija                              Italija Belgija                               Latvija Bolgarija                            Litva Ciper                                 Malta Češka                                Poljska Danska                            Portugalska Estonija                             Romunija Finska                               Slovaška Grčija                                Slovenija Madžarska                        Španija Švedska || Nemčija Irska Nizozemska Združeno kraljestvo

Slika 3: Izpolnjevanje rekapitulacijskih poročil v papirni in/ali elektronski obliki

Elektronsko izpolnjevanje

1. Obvezno || 2. Obvezno, a z izjemami || 3. Izbirno

1a. Pred 1. januarjem 2010 in po njem || 1b. Po 1. januarju 2010 || 2a. Pred 1. januarjem 2010 in po njem || 2b. Po 1. januarju 2010

Bolgarija Portugalska Slovenija Španija || Ciper(1) Češka Danska(1) Madžarska Italija Latvija(2) Malta Slovaška || Avstrija Belgija Francija Nemčija Grčija Irska Nizozemska || Finska Luksemburg Romunija || Estonija Litva Poljska Švedska Združeno kraljestvo

(1) Popravljena poročila se lahko pošljejo v papirni obliki; (2) Na dan 1. januarja 2011 in po njem.

[1]               PricewaterhouseCoopers: Expert study on the issues arising from a reduced time frame and the options allowed for submitting recapitulative statements - Application of Article 263(1) of Directive 2006/112/EC (amended by Directive 2008/117/EC) (Strokovna študija o vprašanjih, povezanih s skrajšanim rokom in možnostmi, dovoljenimi za predložitev rekapitulacijskih poročil – uporaba člena 263(1) Direktive 2006/112/ES (kot je bila spremenjena z Direktivo 2008/117/ES)).

[2]               Kratek opis je povzet iz študije PwC.