This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52011PC0827
Proposal for a REGULATION OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL on common rules for the allocation of slots at European Union airports
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Evropske unije
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Evropske unije
/* COM/2011/0827 konč. - 2011/0391 (COD) */
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Evropske unije /* COM/2011/0827 konč. - 2011/0391 (COD) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.
OZADJE PREDLOGA
1.1.
Ozadje
1.
Na letališčih, na katerih povpraševanje
letalskih družb po slotih za pristajanje in vzletanje presega zmogljivost
letališča, se uporablja sistem slotov s pravili za dodeljevanje slotov. S
pridobitvijo slota na določenem letališču lahko letalska družba ob
določenem času uporablja vso njegovo infrastrukturo, potrebno za
izvedbo leta (vzletno-pristajalne steze, vozne steze, parkirna mesta in
potniške terminale). Glede na značilnosti letališča je dodelitev slotov
lahko nujna za določene ure dneva ali določena obremenjena obdobja.
Cilj je zagotoviti, da je dostop do nasičenih letališč organiziran po
pravičnem, nediskriminatornem in preglednem sistemu pravil dodeljevanja
slotov za pristajanje in vzletanje, da se zagotovita optimalna uporaba
letaliških zmogljivosti in poštena konkurenca. 2.
Leta 1993 je Evropska skupnost sprejela Uredbo
Sveta (EGS) št. 95/93 z dne 18. januarja 1993 o skupnih pravilih
dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti (v nadaljevanju: uredba o
slotih), leta 2004 pa je spremenila več pomembnih določb te uredbe.
Civilno letalstvo je po svoji naravi svetovna dejavnost, vendar je tudi predmet
lokalnih predpisov; zato je treba upoštevati, da je dodeljevanje slotov v
različnih delih sveta različno urejeno. V Evropi predpisi o slotih
temeljijo na globalnih smernicah Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov
(IATA). 3.
Glavne značilnosti sedanjega sistema
dodeljevanja slotov so naslednje: država članica mora določiti
letališče kot koordinirano letališče, če analiza zmogljivosti
pokaže, da je zmogljivost zadevnega letališča občutno premajhna[1]. Kot drugi korak država
članica imenuje koordinatorja letališča. Ta je pooblaščen za
dodeljevanje slotov in mora delovati neodvisno, nepristransko, nediskriminatorno
in pregledno. 4.
Sloti se dodelijo za poletno ali zimsko letalsko
sezono. Če je prevoznik v določenem obdobju uporabljal zaporedje
slotov[2]
manj kot 80 % časa, ima pravico do istega zaporedja slotov v
naslednjem istem obdobju („historični sloti“, „podedovane pravice“ ali
„pravilo 80/20“). Če ta prag ni dosežen, se sloti vrnejo v pool slotov za
dodelitev. 50 % slotov se najprej dodeli novim ponudnikom[3]. 5.
V državah, v katerih se uporablja uredba o slotih
(države Evropskega gospodarskega območja in Švica), je v tem trenutku 89 v
celoti koordiniranih letališč. 62 izmed njih je koordiniranih celotno
leto, 27 pa sezonsko. Na nekaterih od teh letališč, kot sta London
Heathrow in Paris Orly, povpraševanje vse leto močno presega zmogljivosti
letališč, na drugih pa je zmogljivost omejena v določenih
obremenjenih obdobjih. Osemnajst držav članic ima najmanj eno koordinirano
letališče in morajo zato imenovati koordinatorja.
1.2.
Razlogi za predlog in njegovi cilji
6.
Z izvajanjem uredbe o slotih se je z vidika
nepristranskosti in preglednosti močno izboljšalo dodeljevanje slotov na
preobremenjenih evropskih letališčih. Prav tako je uredba veliko
prispevala k izgradnji notranjega trga v letalstvu. Uredba o slotih je bila
uvedena v časih, ko je na evropskem trgu letalskih prevozov prevladovalo
majhno število tradicionalnih nacionalnih družb. Danes je konkurenca veliko
večja. Od leta 1992 se je število prog znotraj EU več kot podvojilo,
število poletov na dolge razdalje z evropskih letališč pa se je
povečalo za 150 %. Leta 1992 je bilo v Evropi le 93 prog, na katerih
sta lete opravljali več kot dve letalski družbi. Takšnih prog je bilo 479
v letu 2010. Vprašanje je, ali bi bil tak razvoj mogoč brez sistema, ki bi
zagotavljal povsem nepristransko dodeljevanje slotov na preobremenjenih letališčih
s strani javnih organov, nacionalnih družb ali letališč. 7.
Kot sta izpostavila Eurocontrol in ACI Europe[4], je eden največjih
izzivov, s katerimi se sooča Evropa, preobremenjenost letališč. Na
podlagi dolgoročnih napovedi Eurocontrola, ki so bile objavljene decembra
2010[5], bo leta 2030 kljub
načrtovanim izboljšavam infrastrukture vsaj 10 % zahtev letalskega
prevoza ostalo neizpolnjenih zaradi nezadostne zmogljivosti. Poleg tega analiza
učinka, ki spremlja ta predlog, kaže, da se trenutno stanje na najbolj
obremenjenih letališčih Unije najverjetneje ne bo izboljšalo niti z
upoštevanjem načrtov za povečanje zmogljivosti[6]. 8.
Glede na pomanjkanje zmogljivosti na kritičnih
letališčih in posredni učinek na mobilnost evropskih državljanov bi
rešitev bila izgradnja novih stez in letališke infrastrukture. Vendar je
učinek infrastrukture na okolje in prostorsko planiranje vedno večja
težava. Poleg tega sedanja gospodarska kriza potrjuje pomembnost
dolgoročne trajnosti proračunov. Za zmanjšanje preobremenjenosti je
treba poiskati bolj stroškovno učinkovite rešitve kot je večanje
fizične infrastrukture. 9.
Sistem dodeljevanja slotov seveda ne more ustvariti
dodatnih zmogljivosti. Poleg tega dodeljevanje slotov ne more odpraviti
številnih težav, ki so posledica pomanjkanja zmogljivosti. Kako na primer
zagotoviti dovolj letalskih povezav do regij Evrope z letališči z
omejenimi zmogljivostmi ali izboljšati povezave med preobremenjenimi
vozlišči in vsemi svetovnimi regijami? Nadaljnji razvoj sistemov
dodeljevanja slotov ne bo nikoli mogel zadovoljiti teh pomembnih potreb. Lahko
pa ti sistemi uspešno upravljajo omejene zmogljivosti. 10.
Zato je treba pregledati uredbo o slotih in
določiti, kako bi jo bilo mogoče izboljšati, da bi zmogljivosti
zadostile povpraševanju letalskega prevoza v vseh sektorjih (leti na dolge
razdalje, regionalne povezave, prevoz tovora itd.). V beli knjigi o prometu iz
marca 2011 je bila poudarjena potreba po dodeljevanju slotov za izgradnjo
integriranega in učinkovitega trga v okviru enotnega evropskega prometnega
prostora; ta bela knjiga je del vodilne pobude za dosego z viri gospodarne
Evrope v okviru Evropske strategije 2020. Komisija je pripravila načrt za
uvedbo na trgu temelječih mehanizmov za upravljanje uporabe letaliških
slotov, in sicer s ponudbo spodbud in prednosti, ki lahko pozitivno vplivajo na
vedenje dejavnikov na trgu (letalskih družb), pri čemer lahko omejene
zmogljivosti, ki so na voljo, uporabijo tisti, ki jih lahko najbolj
ekonomično izrabijo. Bolj premišljena uporaba razpoložljivih omejenih
zmogljivosti bo tako mogoča brez povečanja obstoječih
fizičnih zmogljivosti. 11.
Kot je Komisija ugotovila v sporočilu iz leta
2008[7], takšen trg letaliških slotov
(v obliki sekundarnega trga) že nekaj časa deluje na letališčih
Združenega kraljestva. Razpoložljive slote na letališču Heathrow so
nadomestile visoke cene: marca 2008 je bilo objavljeno, da je Continental
Airlines za štiri pare slotov na letališču Heathrow plačal 209
milijonov ameriških dolarjev (143 milijonov EUR po takratnem menjalnem
tečaju). 12.
V zadnjih letih je bila potreba po okrepitvi
zmogljivosti sistema zračnega prevoza na evropski ravni deležna večje
pozornosti. Spremembe od leta 2009 pri upravljanju zračnega prometa v
Evropi v okviru pobude „enotno evropsko nebo“ kažejo, da je sistem z določenih
vidikov bolje upravljan na evropski ali regionalni ravni. To se kaže v
vzpostavitvi delujočih blokov zračnega prostora in okrepitvi
osrednjih funkcij, kot je upravljanje mreže. Zaradi narave mreže, ki
vključuje sistem povezav med dvema točkama (point-to-point system) in
sistem vozlišč in manjših letališč (hub and spoke system), ni
mogoče preprečiti, da težave na enem delu mreže (na primer zaprtje
pomembnega vozlišča) ne bi vplivale na druge dele mreže. To postane še
bolj očitno, ko kritični deli mreže delujejo z maksimalno
zmogljivostjo ali zelo blizu nje, zaradi česar je na primer zmanjšana
razpoložljiva zmogljivost za preusmerjene lete. Izboljšanje učinkovitosti
evropskega sistema zato vključuje tudi izboljšanje njegove sposobnosti za
krizne primere.
1.3.
Cilj predloga
13.
Splošni cilj je zagotoviti optimalen sistem
dodeljevanja in uporabe letaliških slotov na prenasičenih letališčih.
Specifična cilja sta: (1)
okrepitev sistema dodeljevanja in uporabe slotov
ter zagotavljanje njihove učinkovite uporabe; ter (2)
spodbujanje lojalne konkurence in pospeševanje
konkurenčnosti med operaterji.
1.4.
Obstoječe določbe na
področju, na katero se nanaša predlog
14.
Predlog zadeva spremembo Uredbe Sveta (EGS) št.
95/93 z dne 18. januarja 1993 o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih
Skupnosti. Dodeljevanja slotov neposredno ne ureja nobena druga določba.
1.5.
Usklajenost z drugimi politikami in cilji
Unije
15.
Ta pobuda je eden od ukrepov, potrebnih za
vzpostavitev enotnega evropskega prometnega prostora, kot je opisan v beli
knjigi Komisije Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h
konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu
[COM (2011) 144]. Prav tako je del svežnja ukrepov o
letališčih, ki je strateška pobuda v okviru delovnega programa Komisije za
leto 2011 [COM (2010) 623],
katerega namen je izkoristek potenciala rasti enotnega trga.
2.
REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENE
UČINKA
2.1.
Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi
16.
Po prvem posvetovanju z zainteresiranimi stranmi
leta 2007 in po sprejetju sporočila leta 2007 (COM(2007)704) in leta 2008
(COM(2008)227) je Komisija septembra 2010 sprožila obširno spletno javno
posvetovanje z namenom ocenitve delovanja uredbe in pridobitve mnenj zadevnih
strani o podrobnem seznamu ukrepov, ki bi se lahko obravnavali v okviru
revizije uredbe. Drugo posvetovanje z zadevnimi stranmi je bilo organizirano
29. novembra 2010 s 16 državami članicami in predstavniki zadevnih skupin
zainteresiranih strani. 17.
Povzetek odgovorov v okviru posvetovanja je
objavljen na spletni strani Komisije[8].
Letalski prevozniki so na splošno zadovoljni z izvajanjem sedanje uredbe o
slotih, zato večina anketirancev iz te skupine ni naklonjena spremembam.
Dejstvo, da sistem dodeljevanja slotov dejansko ureja dostop do določenih
najbolj nasičenih letališč na svetu, je razlog za občutljivo
naravo tega vprašanja, zlasti za letalske družbe. Večina letalskih družb
poudarja, da je največja težava premajhna zmogljivost letališč, ki pa
je ne odpravlja nobena sprememba uredbe o slotih. 18.
Letališča in združenja letališč so bolj
naklonjena spremembam in zato vidijo večje koristi od možnosti, ki so bile
predlagane med posvetovanjem. To delno velja tudi za koordinatorje slotov.
Največja so razhajanja v mnenjih držav članic in drugih anketirancev,
čeprav te zainteresirane strani na splošno podpirajo spremembe uredbe o
slotih.
2.2.
Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj
19.
Stalni nadzor nad delovanjem uredbe s strani
Komisije podpirajo številne zunanje študije, katerih izsledki so na voljo na
spletni strani Komisije[9].
Zlasti se je Komisija leta 2010 odločila izvesti poglobljeno analizo
stanja za obdobje 2006–2010[10].
Z analizo je prišla do zaključka, da učinkovito uporabo letališke
zmogljivosti v Evropi onemogočajo številne težave.
2.3.
Ocena učinka
20.
Ocena učinka omogoča pregled nad
različnimi možnostmi, ki so bile predlagane. Vsebina treh svežnjev se
lahko povzame, kot sledi: 21.
Prvi sveženj vsebuje ukrepe za izboljšanje
učinkovitosti dodeljevanja in uporabe slotov brez spremembe
administrativne narave sistema. Sedanji sistem bi se izboljšal v več
točkah, vendar se ne bi uvedel noben na trgu temelječ mehanizem.
Zaradi omejenega področja uporabe tega svežnja bi bile predvidene koristi
precej skromne: povprečno letno povečanje števila prepeljanih
potnikov za 0,4 %. 22.
Drugi sveženj vsebuje elemente prvega paketa, vendar
tudi več drugih elementov, vključno z na trgu temelječimi
mehanizmi (izrecno predvideva možnost vzpostavitve sekundarnega trga slotov po
vsej EU). Vključuje tudi več predlogov za spodbujanje konkurence, kot
je revizija pravila glede novih ponudnikov in opredelitev malo strožjih meril
za odobritev prednosti pri dodelitvi slota za naslednjo sezono („podedovane
pravice“). Za obdobje 2012–2025 se ocenjuje, da bi ta sveženj omogočil
povprečno letno povečanje prepeljanih potnikov za 1,6 % (to je
23,8 milijonov), neto ekonomski dobiček v višini 5,3 milijarde EUR ter
občutno povečanje zaposlenosti (do 62 000 zaposlenih s polnim
delovnim časom). 23.
Ta sveženj ima lahko negativen vpliv na okolje, saj
se bodo povečale emisije CO2 zaradi večjega števila letov.
Ker pa bodo emisije CO2 iz letalskega prometa od leta 2012
vključene v splošni sistem EU za trgovanje z emisijami, ta serija ukrepov
ne bi smela povzročiti povečanja celotnih emisij CO2.
Poleg tega bi se preprečil okoljski vpliv povečanja zmogljivosti, saj
bi se obstoječa zmogljivost izrabljala intenzivneje. 24.
Tretji sveženj vsebuje vse elemente drugega
svežnja, vendar nadalje razširja na trgu temelječ mehanizem z umikom
slotov, na katere se nanašajo podedovane pravice, ali historičnih slotov
ter možnostjo njihove prodaje na dražbi. Ta sveženj bi omogočil
povečanje števila uporabnikov letalskega prevoza za 1,9 do 2 %, tj.
27,3 do 28,7 milijonov potnikov letno več. Ker pa ta ukrep še nikoli ni
bil izveden, je treba morebiten pozitivni učinek uravnovesiti s tveganjem
letalskih družb za občutno povečanje izvedbenih stroškov zaradi
motenj v urniku letov in njihovega modela delovanja po sistemu vozlišč in
manjših letališč (hub and spoke system), ki temelji na velikem portfelju
slotov na preobremenjenih letališčih. Zato bi ta sveženj prinesel manjše
ekonomske koristi v višini od 2,8 do 5 milijard EUR. 25.
Ob upoštevanju ocenitve različnih svežnjev
ukrepov na podlagi kriterijev učinkovitosti, uspešnosti in usklajenosti se
predlaga, da se izvede drugi sveženj, saj bi bile njegove koristi veliko
večje od nastalih stroškov.
3.
PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA
3.1.
Povzetek predlaganih ukrepov
3.1.1.
Uvedba možnosti za sekundarno trgovanje s
sloti in okrepitev konkurence
26.
Zaradi spodbujanja večje mobilnosti slotov
predlog letalskim družbam izrecno dovoljuje kupovanje in prodajanje slotov.
Izboljšanje mobilnosti slotov bo letalskim družbam pomagalo, da prilagodijo
svoje portfelje svojim potrebam po načrtovanju voznega reda letov. Uredba
o slotih že dovoljuje izmenjave slotov med letalskimi družbami. V številnih
primerih gre za izmenjavo slota ob zelo zaželenem času dneva za „slab“
slot, tj. slot pozno zvečer ali zgodaj popoldne, zaradi česar ni
preveč uporaben. Po končani transakciji se „slab“ slot, ki je bil
uporaben le za izmenjavo, vrne v pool. V skladu z veljavno uredbo so prenosi
slotov dovoljeni le v zelo omejenem številu primerov. 27.
Veljavno pravilo glede novih ponudnikov, v skladu s
katerim se letalskim družbam, ki imajo le nekaj slotov na koordiniranem
letališču, dodeli prednost, ni prineslo zaželenih rezultatov. Ponavadi
mora močan konkurent, ki vstopi na določeno letališče, pridobiti
velik portfelj slotov, da lahko učinkovito konkurira dominantnemu
prevozniku (ponavadi nacionalnemu prevozniku). V skladu z veljavnimi pravili
letalske družbe hitro izpadejo iz opredelitve novega ponudnika na
letališču, čeprav imajo le malo slotov. Zato se predlaga, da se
razširi opredelitev novega ponudnika, s čimer bi se omogočilo
povečanje števila močnih konkurentov in zmanjšanje razdrobljenosti
operativnih programov, do katere pride, ko so sloti dodeljeni večjemu
številu letalskih družb, ki pa teh slotov ne zmorejo uporabiti za konkuriranje
dominantnim prevoznikom.
3.1.2.
Okrepitev preglednosti postopka dodeljevanja
slotov in neodvisnosti koordinatorjev slotov
28.
Predlog vsebuje več določb za
zagotovitev, da se postopek dodeljevanja slotov opravi dovolj pregledno. To je
pomembno ne le za družbe, ki uporabljajo slote, vendar tudi za javne organe v
regulativni funkciji. Še bolj pomembno pa je v okviru sistema, v katerem je
dovoljeno sekundarno trgovanje. 29.
Predlog bo omogočil določitev strožjih
meril za neodvisnost koordinatorjev od vseh zainteresiranih strani. Prav tako
priporoča okrepljeno sodelovanje med koordinatorji, najprej preko razvoja
skupnih projektov, na primer v zvezi s pripravo skupnih računalniških
programov za dodeljevanje slotov, ali celo preko združitve koordinacijskih
dejavnosti za letališča v različnih državah članicah. Na podlagi
doseženega napredka bi Komisija lahko na poznejši stopnji predlagala
vzpostavitev funkcije evropskega koordinatorja, ki bi bil odgovoren za
dodeljevanje slotov na vseh letališčih Unije.
3.1.3.
Vključitev sistema dodeljevanja slotov
v reformo evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (enotno evropsko
nebo)
30.
Cilj predloga je predvsem pomoč pri okrepitvi
upravljanja zračnega prometa na evropski ravni z vključitvijo
evropskega upravljavca mreže v postopek dodeljevanja slotov. Tako lahko
Komisija zahteva analizo zmogljivosti letališča, če upravljavec mreže
presodi, da je to potrebno za zagotovitev skladnosti z operacijskim
načrtom letališča (to je predvideno že v uredbi o uvedbi funkcije
upravljavca mreže). Ta analiza zmogljivosti se izvede v skladu s pravili,
dogovorjenimi na evropski ravni. Poleg tega lahko Komisija da predloge državi članici
glede ocenjevanja zmogljivosti, če upravljavec mreže presodi, da niso v
celoti upoštevane potrebe evropske mreže. Cilj teh predlogov bi bil
omogočiti državi članici upoštevanje razvoja evropske mreže in
povečanje razumevanje vpliva ocene zmogljivosti letališča na celotno
mrežo, na primer v primeru zamud. 31.
Predlog uvaja tudi novo kategorijo letališča:
„letališče znotraj mreže“. Takšna letališča niso koordinirana, vendar
se štejejo za pomembna letališča, ker lahko ponudijo nadomestne rešitve v
primeru motenj v mreži. V skladu s predlogom naj bi zato koordinatorji zbrali
informacije o delovanju teh letališč.
3.1.4.
Sprememba „pravila 80/20“ in opredelitve
zaporedja slotov ter sistema obračunavanja letaliških pristojbin za
preprečitev zapoznelega vračanja slotov v pool
32.
Za zagotovitev, da se obstoječa zmogljivost
optimalno izrabi, predlog predlaga nekatere spremembe meril uporabe letaliških
slotov za dodelitev podedovanih pravic. Letalska družba lahko pridobi prednost
pri dodelitvi slota med naslednjo isto letalsko sezono, če je uporabila
najmanj 85 % dodeljenega zaporedja slotov (namesto sedanjih 80 %). 33.
Poleg tega je minimalna dolžina zaporedja (tj.
minimalno število tedenskih slotov, potrebno za dodelitev prednosti za
naslednjo isto sezono) spremenjena s 5 na 15 za poletno letalsko sezono in na
10 za zimsko letalsko sezono. Povečanje dolžine zaporedja slotov bo
zmanjšalo razdrobljenost strukture slotov na letališču, saj kratka
zaporedja, ki so ugodna za uveljavo podedovanih pravic, lahko preprečujejo
drugim letalskim družbam uporabo daljših zaporedij slotov. Izjeme so predvidene
za določene tipe letov (čarterski leti), da se upoštevajo
značilnosti regionalnih letališč. 34.
Za zagotovitev, da se sloti, rezervirani pred
začetkom letalske sezone, učinkovito uporabijo v skladu s programom
letalske družbe, predlog letališčem dovoljuje uporabo sistema letaliških
pristojbin, s čimer bi se prevoznike odvrnilo od zapoznelega vračila
slotov v pool. Neizkoriščena rezervacija letališke zmogljivosti
povzroča stroške, ki jih trenutno krijejo letalske družbe, ki izvajajo
storitve z letališča. Predlog spodbuja organe za upravljanje letališč
k uvedbi sistema obračunavanja letaliških pristojbin za odvračanje od
vedenja, zaradi katerega je uporaba letališke zmogljivosti manj učinkovita.
3.2.
Določbe, ki se ne spremenijo
35.
Naslednje določbe se prenesejo iz sedanje
uredbe brez večjih sprememb: člen 2(a), (b)(i), (e), (g), (k), (l),
(o) in (p); 3(1), (2), (4) in (6); člen 4(1) drugi pododstavek in odstavek
(5); člen 5(3)(a) in (d) ter odstavki (4), (5) in (6); člen
6(3)(a)(b) in (c); člen 8(1)(a)(i), (ii), (iii) in v) ter točka (c);
člen 9(3)(6), (7) in (9); člen 10(1), (5)(a)(i) in (iii) ter
točki (c) in (d) in odstavek (6); člen 12; člen 13(2) drugi
pododstavek, točki (b) in (c), odstavek (3) prvi in drugi pododstavek;
člen 16(1) in (5); člen 19; člen 21(2); in člen 21(2).
3.3.
Pravna podlaga
Člen 91 PDEU.
3.4.
Načelo subsidiarnosti
36.
Načelo subsidiarnosti se uporablja, če
predlog ne spada v izključno pristojnost EU. Države članice ciljev
predloga ne morejo zadovoljivo doseči iz naslednjih razlogov. Uskladitev
pogojev dostopa do preobremenjenih letališč EU je nujna za
preprečitev ovir na trgu zračnega prometa, ki bi jih povzročilo
navzkrižje različnih nacionalnih praks. Zato je za odpravo težav,
povezanih z dostopom do preobremenjenih letališč, potrebna rešitev na
evropski ravni. 37.
Države članice ne morejo zadovoljivo
doseči cilja nemotenega delovanja notranjega letalskega trga z
zmanjševanjem ovir za trgovino znotraj EU, ki izhajajo iz različnih
nacionalnih standardov in praks. Zato je v skladu z načelom subsidiarnosti
in z upoštevanjem obsežnosti in vpliva tega problema potrebno ukrepanje na
ravni EU. 38.
Evropski predpisi o dodeljevanju slotov so pomemben
del evropske zakonodaje, na kateri temelji notranji letalski trg. Pravična,
pregledna in nediskriminatorna porazdelitev zmogljivosti na letališčih, na
katerih je povpraševanje večje od ponudbe, je ključnega pomena za
uresničitev svobodnega zagotavljanja letalskih storitev znotraj EU s
strani letalskih prevoznikov, kot je določeno v zadevni evropski
zakonodaji. 39.
Predlog je torej v skladu z načelom
subsidiarnosti.
3.5.
Načelo subsidiarnosti
40.
Dodatne obveze za gospodarske subjekte,
koordinatorje slotov in nacionalne organe so omejene na tiste, ki so potrebne
za zagotovitev nediskriminatornega postopka dodeljevanja slotov in optimalne
porazdelitve omejenih zmogljivosti na najbolj nasičenih evropskih
letališčih.
3.6.
Izbira instrumentov
41.
Predlagani instrument: uredba 42.
Pravni instrument mora biti namenjen splošni
uporabi. Vsebuje številne obveznosti, ki se neposredno uporabljajo za
koordinatorje, letalske prevoznike in organe, odgovorne za upravljanje
letališč in zračnega prostora v Evropi, ter za Komisijo. Zato je
uredba najprimernejši pravni instrument, saj druge možnosti ne bi omogočale
izpolnitve predlaganih ciljev.
4.
PRORAČUNSKE POSLEDICE
43.
Predlog ne vpliva na proračun EU.
5.
NEOBVEZNI ELEMENTI
5.1.
Poenostavitev
44.
Predlog poenostavlja zakonodajo, saj prenavlja
uredbo o slotih z vključitvijo v en sam dokument vseh spremenjenih
različic te uredbe in sprememb, predvidenih s tem predlogom.
5.2.
Razveljavitev veljavne zakonodaje
45.
S sprejetjem predloga bo razveljavljena veljavna
uredba o slotih.
5.3.
Evropski gospodarski prostor
46.
Predlagani akt zadeva EGP in ga
je zato treba razširiti na Evropski gospodarski prostor. 2011/0391 (COD) ê 95/93 (prilagojeno) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na
letališčih Evropske unije (Prenovitev) (Besedilo velja za EGP) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE
UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske
skupnosti Ö Pogodbe o
delovanju Evropske unije Õ in zlasti
člena Ö člena
100(2) Pogodbe Õ , ob upoštevanju predloga Komisije, po posredovanju osnutka zakonodajnega akta
nacionalnim parlamentom, ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega
odbora[11], ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega
odbora[12], v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: ò novo (1)
Uredba Sveta (EGS) št.
95/93 z dne 18. januarja 1993 o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na
letališčih Skupnosti[13]
je bila večkrat bistveno spremenjena[14].
Ker so potrebne dodatne spremembe, je treba zaradi jasnosti navedeno uredbo
prenoviti. (2)
Uredba (EGS) št. 95/93 je
ogromno prispevala k dosegi notranjega trga v letalstvu in k razvoju odnosov
med Evropsko unijo, njenimi državami članicami in tretjimi državami, saj
je zagotovila dostop do preobremenjenih letališč Unije, temelječ na
nepristranskih, preglednih in nediskriminatornih pravilih. ê 95/93 uv.
izjava 1 (prilagojeno) (3)
ker Vse veča se neravnovesje med širjenjem
zračnega prometa v Evropi in razpoložljivostjo ustreznihe letališke infrastrukture
Ö letaliških
infrastruktur Õ za zadovoljitev
teh potreb. Zker
se zato se v
Skupnosti
Ö Uniji Õ število
preobremenjenih letališč veča. ò novo (4)
Sistem dodeljevanja
slotov, vzpostavljen leta 1993, ne zagotavlja optimalnega dodeljevanja in
uporabe slotov in s tem zmogljivosti letališč. Zaradi vedno večje
obremenjenosti letališč in omejenega razvoja večje nove letališke
infrastrukture je število slotov omejeno. Dostop do njih je ključnega
pomena za zagotavljanje storitev letalskega prevoza in za ohranjanje
učinkovite konkurence. Zato se lahko dosežeta učinkovitejše
dodeljevanje in uporaba slotov z uvedbo tržnih mehanizmov, s čimer bi se
zagotovilo, da se neuporabljeni sloti dajo na voljo zainteresiranim operaterjem
takoj, ko je to mogoče, ter na pregleden način in z okrepitvijo
osnovnih načel sistema pri dodeljevanju, upravljanju in uporabi slotov.
Obenem bi se lahko, čeprav historični sloti zadovoljujejo potrebo po
stabilnosti voznih redov letov letalskih družb, pri prihodnji ocenitvi uporabe
te uredbe predvidela postopna uvedba drugih tržnih mehanizmov, kot sta preklic
historičnih slotov in njihova prodaja na dražbi. (5)
Zato je treba spremeniti
sistem dodeljevanja slotov na letališčih Unije. ê 95/93 uv.
izjava 2 (prilagojeno) (6)
ker naj Ddodeljevanje
slotov na preobremenjenih letališčih mora
Ö še naprej Õ temeljiti na nevtralnih, preglednih in
nediskriminatornih pravilih. ò novo (7)
Sedanji sistem
dodeljevanja slotov mora biti prilagojen razvoju tržnih mehanizmov, ki se
uporabljajo na nekaterih letališčih za prenose ali izmenjave slotov. V
svojem sporočilu Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru
in Odboru regij v zvezi izvajanjem Uredbe (ES) št. 95/93 o skupnih pravilih
dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti[15] se je Komisija obvezala, da bo
pripravila ustrezne predloge, če bo potrebna revizija veljavne zakonodaje
zaradi razlogov povezanih s konkurenco ali drugih razlogov. (8)
Izkušnje so pokazale, da
sekundarno trgovanje s sloti, tj. izmenjava slotov na podlagi denarnega ali
drugačnega nadomestila, ni urejeno z enotnim in usklajenim zakonodajnim
okvirom, ki bi zagotavljal preglednost in varoval konkurenco. Zato je treba
sekundarno trgovanje s sloti urediti z zakonodajo Evropske unije. ê 95/93 uv.
izjava 6 ð novo (9)
ker je Ppreglednost
informacij je bistveni element pri
zagotavljanju objektivnega dodeljevanja slotov. ðTreba je okrepiti to preglednost in
upoštevati tehnološki napredek. ï ê 95/93 uv.
izjava 10 (prilagojeno) ð novo (10)
ker bi bile Ppotrebne
bi bile tudi
določbe, ki bi omogočale nove vstope Ö novih prevoznikov Õ na trg Skupnosti Ö Unije Õ . ðIzkušnje so pokazale, da sedanja opredelitev
novega ponudnika ni uspela uspešno v celoti spodbujati konkurence in jo je zato
treba spremeniti. Poleg tega se je treba boriti proti zlorabam z omejevanjem
možnosti, da bi si prevoznik lahko pridobil status novega ponudnika, če
ima skupaj z matičnim podjetjem, svojimi hčerinskimi podjetji ali
hčerinskimi podjetji svojega matičnega podjetja v lasti več kot
10 % skupnega števila slotov, dodeljenih na zadevni dan na zadevnem
letališču. Prav tako se letalski prevoznik ne more šteti za novega
ponudnika, če je prenesel slote, ki jih je prejel kot nov ponudnik, z
namenom, da bi ponovno zaprosil za ta status. ï ò novo (11)
Treba je odpraviti
prednost, dano letalskemu prevozniku, ki zahteva zaporedje slotov na
letališču za stalni redni prevoz potnikov med tem letališčem in
regionalnim letališčem, saj je takšna situacija že upoštevana pri
prednosti, dani letalskemu prevozniku, ki zahteva zaporedje slotov za stalni
redni prevoz potnikov med dvema letališčema Unije. ê 95/93 uv.
izjava 12 (prilagojeno) (12)
Pker se je prav tako Ö se je Õ treba izogibati
razmeram, kjer bi pomanjkanje razpoložljivih slotov povzročilo
neenakomerno razporeditev ugodnosti liberalizacije in izkrivljanje konkurence. ò novo (13)
Napredek pri izvajanju
enotnega evropskega neba pomembno vpliva na proces dodeljevanja slotov.
Vpeljava načrtov zmogljivosti, na podlagi katerih morajo letališča,
izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in uporabniki zračnega
prostora upoštevati pravila glede nadzora ter izboljšanja zmogljivosti, ter
funkcija upravljanja mreže, ki temelji na vzpostavitvi evropske mreže
zračnih poti in centralnem upravljanju zračnega prometa, nalagata
posodobitev pravil dodeljevanja slotov. Zato je treba vzpostaviti primeren
okvir, ki bo upravljavcu mreže, organu za ocenjevanje zmogljivosti in
nacionalnim nadzornim organom omogočal sodelovanje pri postopku
določanja zmogljivosti letališča in usklajevalnih parametrov. Treba
je oblikovati tudi novo kategorijo letališč, ki se zanimajo za to mrežo, s
čimer bi se mreža lahko učinkoviteje odzvala v primeru kriznih
razmer. (14)
Načrti letov in
sloti bi morali biti bolj usklajeni, s čimer bi se bolje izkoristila
letališka zmogljivost ter izboljšala točnost letov. ê 95/93 uv.
izjava 5 (prilagojeno) ð novo (15)
Dker naj država
članica, pristojna za koordinirano Ö letališče
z usklajevanim voznim redom letov ali Õ koordinirano
letališče, naj zagotovi
imenovanje Ö usklajevalca
voznega reda letov ali Õ koordinatorja,
čigar nevtralnost je nedvomna. ðZato je treba vlogo koordinatorjev okrepiti.
Treba je zagotoviti pravno, organizacijsko in finančno neodvisnost
koordinatorjev od zainteresiranih strani, države članice in organov,
odvisnih od te države. Dejavnost koordinatorja ne sme biti ovirana zaradi
pomanjkanja človeških, tehničnih ali finančnih virov ali
strokovne podpore, zato mora država članica koordinatorju zagotoviti vire
za učinkovito izvajanje njegovih nalog. ï ò novo (16)
Za letalske prevoznike je
treba uvesti dodatne obveznosti glede posredovanja informacij koordinatorju.
Predvideti je treba dodatne sankcije v primeru posredovanja nepopolnih
informacij ali posredovanja napačnih ali zavajajočih informacij. Za
letališča, ki so del mreže, bi morali letalski prevozniki obvezno sporočiti
svoje namene glede leta ali druge primerne informacije, ki jih zahteva
koordinator ali usklajevalec voznega reda letov. (17)
Unija mora olajševati
sodelovanje med koordinatorji in usklajevalci voznega reda letov, s čimer
jim omogoči izmenjavo dobrih praks z namenom, da se bo, ko bo to primerno,
vzpostavila funkcija evropskega koordinatorja. ê95/93 uv. izjava 4 (prilagojeno) (18)
ker je za omogočanje letalskih storitev v določenih pogojih
zaželeno, da država članica razglasi Lletališče
Ö se lahko
razglasi Õ za koordinirano,
če staje
zagotovljenao
upoštevanje načel preglednosti, nevtralnosti in nediskriminacije Ö ter skladnost s
pogoji iz te uredbe Õ . ê95/93 uv. izjava 3 ð novo (19)
ker je nevtralnost najbolje
zagotovljena, kadar Oodločitev o
koordinaciji letališča sprejme država članica, pristojna za to
letališče, na podlagi objektivnih meril. ðGlede na napredek pri izvajanju enotnega
evropskega neba in funkcije upravljavca mreže bi bilo koristno uskladiti metode
ocenjevanja letališke zmogljivosti za zagotovitev boljšega delovanja evropske
mreže za upravljanje zračnega prometa. ï ò novo (20)
Treba je zagotoviti
postopek, po katerem se država članica lahko odloči spremeniti
razglasitev koordiniranega letališča ali letališča z usklajevanim
voznim redom letov z namenom njegove razglasitve za letališče z
usklajevanim voznim redom letov oziroma letališče brez razglašenega
statusa. ê 95/93 uv.
izjava 7 ker bi bila lahko
načela, ki urejajo sedanji sistem dodeljevanja slotov, podlaga za to
uredbo, če se bo ta sistem razvijal v skladu z razvojem dogodkov na
področju prometa v Skupnosti; ò novo (21)
Trajanje veljavnosti
zaporedja slotov bi bilo treba omejiti na obdobje usklajevanja voznih redov
letov, za katero se zaporedje dodeli. Prednost pri dodeljevanju zaporedja
slotov, tudi historičnih, mora izhajati iz dodelitve ali potrditve s
strani koordinatorja. ê 95/93 uv.
izjava 8 ker je politika
Skupnosti omogočati konkurenco in spodbujati vstop na trg, kot določa
Uredba Sveta (EGS) št. 2408/92 z dne 23. julija 1992 o dostopu letalskih
prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti[16], in ker ti cilji terjajo močno podporo
prevoznikom, ki nameravajo začeti opravljati letalske storitve na progah
znotraj Skupnosti. ê 95/93 uv.
izjava 9 ker sedanji sistem
predvideva podedovane pravice; ê 95/93 uv.
izjava 11 (prilagojeno) ð novo (22)
Tker je treba je sprejeti Ö ohraniti Õ posebne predpise,
glede na omejene okoliščine, za vzdrževanje primernih domačih letov
na območja zadevne države članice Ö ali zadevnih
držav članic Õ , ð kadar je uvedena obveznost javne
službe ï . ò novo (23)
Ker se lahko pri
koordinacijskih parametrih upoštevajo okoljski vidiki in ker se lahko
regionalna povezljivost v celoti zagotovi v okviru obveznosti javne službe, so
izkušnje pokazale, da lokalna pravila niso koristna. Poleg tega ni mogoče
izključiti, da so ta pravila diskriminatorna pri dodeljevanju slotov. Zato
je treba omejiti možnost uporabe lokalnih pravil. Vse tehnične, operacijske,
zmogljivostne in okoljske omejitve, ki jih morajo izvajati koordinatorji ali
usklajevalci, morajo biti opredeljene v koordinacijskih parametrih. Uporaba
lokalnih pravil bo tako omejena le na nadzor nad uporabo slotov in na možnost
skrajšanja zaporedja slotov v primerih, ki jih predvideva ta uredba. Da bi se
spodbujala boljša izraba zmogljivosti letališč, je treba okrepiti dve
osnovni načeli glede dodeljevanja slotov, in sicer opredelitev zaporedja
slotov in izračun historičnih slotov. Obenem je treba bolje urediti fleksibilnost,
ki so je deležni letalski prevozniki, da se preprečijo neravnovesja na
ravni izvajanja te uredbe v različnih državah članicah. Zato je treba
spodbujati boljšo izrabo zmogljivosti letališč. (24)
Da se letalskim
prevoznikom omogoči prilagoditev na izredne razmere, kot je izjemno
zmanjšanje prometa ali gospodarska kriza, ki bi močno prizadela letalske
prevoznike in velik del obdobja voznega reda letov, je treba Komisiji
omogočiti sprejemanje nujnih ukrepov za zagotovitev povezanosti ukrepov,
ki jih morajo izvesti koordinirana letališča. Ti ukrepi bi letalskim
prevoznikom omogočili ohranitev prednosti pri dodeljevanju istega
zaporedja slotov za naslednje obdobje usklajevanja voznega reda letov, tudi
če se 85-odstotna stopnja uporabe ne doseže. (25)
Vlogo koordinacijskega
odbora je treba podvojiti. Upravljavec mreže, organ za ocenjevanje
učinkovitosti in nacionalni nadzorni organ bi morali biti povabljeni na
srečanja odbora. Ena od nalog koordinacijskega odbora bi lahko bila tudi
priprava predlogov ali priporočil za koordinatorja in/ali državo
članico glede vseh vprašanj, ki zadevajo zmogljivost letališča,
zlasti v zvezi z izvajanjem enotnega evropskega neba in delovanjem evropske
mreže za upravljanje zračnega prometa. Odbor bi tudi moral organu za
ovrednotenje učinkovitosti in nacionalnemu nadzornemu organu zagotavljati
mnenja glede povezave med koordinacijskimi parametri in ključnimi
kazalniki učinkovitosti, predlaganimi navigacijskim službam zračnega
prometa. (26)
Izkušnje so pokazale, da
se veliko število slotov vrne v pool prepozno, da bi se lahko ponovno koristno
prerazporedili. Zato je treba organ za upravljanje letališča spodbuditi k
uporabi sistema obračunavanja letaliških pristojbin, ki bi odvračal
od takšnega vedenja. Vendar organ za upravljanje letališča z uporabo
takšnega mehanizma letalskih prevoznikov ne sme odvračati od vstopa na trg
ali razvoja storitev. ê 95/93 uv.
izjava 13 ker je zaželeno
sedanje slote kar najbolje uporabiti, da se uresničijo opisani cilji; ê 95/93 uv.
izjava 14 (prilagojeno) (27)
Zker je zaželeno je, da tretje države zagotovijo enako
obravnavanje letalskih prevoznikov Skupnosti Ö Unije Õ . ê 95/93 uv.
izjava 15 (prilagojeno) ð novo (28)
Uker uporaba
določb te uredbe ne Ö sme Õ posegati v konkurenčna pravila Pogodbe,
zlasti v njene členea Ö 101, Õ in
Ö 102 Õ ð in 106 ï. ê 95/93 uv. izjava
16 (prilagojeno) (29)
ker je bil s skupno deklaracijo ministrov za zunanje zadeve Kraljevine
Španije in Združenega kraljestva 2. decembra 1987 v Londonu sklenjen dogovor o
večjem sodelovanju obeh držav pri uporabi gibraltarskega letališča in
se bo ta dogovor šele začel izvajati; ÖMinistrska izjava o
gibraltarskem letališču, dogovorjena v Kordobi dne 18. septembra 2006 na
prvem ministrskem srečanju Foruma za dialog o Gibraltarju, bo zamenjala
skupno izjavo o letališču iz leta 2006, sprejeto v Londonu dne
2. decembra 1987, njeno polno spoštovanje pa se bo štelo kot spoštovanje
izjave iz leta 1987. Õ ò novo (30)
Pooblastilo za
sprejemanje delegiranih aktov je treba dodeliti Komisiji v skladu s členom
290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in sicer za določitev metode za
pripravo študije o zmogljivosti in povpraševanju. Zlasti je pomembno, da
Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja,
vključno na ravni strokovnjakov. (31)
Komisija mora pri
pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti
predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na
ustrezen način. (32)
Da se zagotovijo enotni
pogoji za izvajanje te uredbe, se izvedbena pooblastila dodelijo Komisiji. Ta
pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o
določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države
članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[17]. (33)
Postopek pregleda se
uporabi za sprejetje izvedbenih aktov v zvezi z uvedbo evropskega
koordinatorja, obrazcem za letno poročilo o dejavnostih koordinatorja in
usklajevalcem voznega reda letov in odločitvijo, da mora ena država
članica ali več držav članic sprejeti ukrepe s ciljem popraviti
diskriminatorno ravnanje tretje države do letalskih prevoznikov Unije. (34)
Komisija sprejme
izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati, v skladu s postopkom
pregleda, v upravičenih nujnih primerih zaradi potrebe po zagotovitvi
nepretrganosti historičnih slotov. ê 95/93 uv.
izjava 17 (35)
Toa
uredboa
je trebanaj
bo po določenem obdobju ponovno pregledatina, da se bo
ocenilo
njeno delovanje. ò novo (36)
Ker države članice
same ne morejo zadovoljivo doseči cilja ukrepa, tj. enotnejše uporabe
zakonodaje Unije glede usklajevanja slotov, in zaradi pomena čezmejne
razsežnosti dejavnosti letalskega prometa, lahko Unija, ki lahko lažje doseže
cilje ukrepa, sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz
člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Ta uredba v skladu z načelom
sorazmernosti, ki je opredeljeno v istem členu, ne presega tega, kar je
nujno za dosego navedenih ciljev– ê 95/93 (prilagojeno) SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: ÖPodročje uporabe
in opredelitev pojmov Õ Člen 1 Področje uporabe ê 793/2004 čl.
1(1) (prilagojeno) 1. Ta uredba se uporablja za letališča Skupnosti
Ö Evropske
unije Õ . ê 95/93 (prilagojeno) 2. Uporaba te uredbe za gibraltarsko
letališče ne posega v pravni položaj Kraljevine Španije in Združenega
kraljestva Ö Velike
Britanije in Severne Irske Õ glede spora o
suverenosti nad ozemljem, na katerem je letališče. 3. Uporaba
določb te uredbe za gibraltarsko letališče se odloži do
začetka izvajanja dogovora, sklenjenega s skupno deklaracijo ministrov za
zunanje zadeve Kraljevine Španije in Združenega kraljestva 2. decembra 1987.
Vladi Španije in Združenega kraljestva obvestita Svet o tem datumu. Člen 2 Opredelitev pojmov V tej uredbi: ê 793/2004 čl.
1(2)(a) a1) „slot“
je dovoljenje, ki ga da koordinator v skladu s to uredbo, za uporabo celotnega
obsega letališke infrastrukture, potrebnega za opravljanje zračnega prevoza
na koordiniranem letališču na določen datum in ob določenem
času za namen pristajanja ali vzletanja, kakor ga dodeli koordinator v
skladu s to uredbo; b2) „novi
prevoznik“ je: ia) letalski
prevoznik, ki kot del zaporedja slotov zahteva slot na letališču na
katerikoli dan, pri čemer bi ob sprejetju prevoznikove zahteve ta imel
manj kot pet slotov na tem letališču na ta dan; ali ê 793/2004 čl.
1(2)(a) (prilagojeno) ð novo iib) letalski
prevoznik, ki zahteva zaporedje slotov za stalni redni prevoz potnikov med
dvema letališčema Ö Evropske
unije Õ Skupnosti,
če med tema dvema letališčema ali sistemoma
letališč na ta dan isti stalni redni prevoz
izvajata največ dva druga letalska prevoznika, pri čemer bi ob
sprejetju prevoznikove zahteve ta vseeno imel manj kot ð devet ï pet slotov na tem
letališču na ta dan za ta stalni prevoz., ali iii) letalski prevoznik, ki zahteva zaporedje slotov na
letališču za stalni redni prevoz potnikov med tem letališčem in
regionalnim letališčem, če noben drug letalski prevoznik ne izvaja
neposrednega rednega prevoza potnikov med tema dvema letališčema ali
sistemoma letališč na ta dan, pri čemer bi ob sprejetju prevoznikove
zahteve ta vseeno imel manj kot pet slotov
na tem letališču na ta dan za ta stalni prevoz. Letalski prevoznik ð , ki ima skupaj z matičnim
podjetjem, svojimi hčerinskimi podjetji ali hčerinskimi podjetji
svojega matičnega podjetja ï z več kot ð 10 ï 5 % skupnega obsega
slotov ð , ki so mu bili dodeljeni ï na razpolago za zadevni dan
na posameznem letališču ali več kot 4
% skupnega obsega slotov na razpolago na zadevni dan na sistemu letališč,
del katerega je letališče, se ne šteje za
novega ponudnika na tem letališču.; ò novo Letalski
prevoznik, ki je v smislu člena 13 slote, ki jih je pridobil kot novi
prevoznik, prenesel na drugega letalskega prevoznika na istem letališču z
namenom, da bi ponovno zaprosil za status novega prevoznika na tem
letališču, se na tem letališču ne šteje več za novega
prevoznika; ê 95/93 ð novo c) „direktni let“ pomeni storitev med
dvema letališčema, vključno z vmesnimi pristanki z istim
zrakoplovom in isto številko leta; d3) „obdobje
voznega reda letov“ pomeni poletno ali zimsko sezono, kakor ju letalski
prevozniki uporabljajo v svojih voznih redih letov ð v skladu s pravili in smernicami, ki
jih je sektor zračnega prevoza določil na svetovni ravni ï ; ê 95/93 (prilagojeno) e4) „letalski
prevoznik Skupnosti
Ö Unije Õ“ pomeni letalskega
prevoznika z veljavno operativno licenco, ki jo je izdala država članica v
skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1008/2008; ê 793/2004 čl.
1(2)(b) (prilagojeno) ð novo f5) (i)„letalski
prevoznik“ je podjetje za zračni prevoz, ki ima Ö veljavno Õ veljavno
operativno licenco ali enakovredni dokument najkasneje 31. januarja za
naslednjo poletno sezono ali 31.
avgusta za naslednjo zimsko sezono.;
Za namen členov 54,
98, 108a ð , 11 ï in 1310
opredelitev letalskega prevoznika zajema tudi poslovne letalske prevoznike, če obratujejo po redu letenja;
za namene členov 7, 17 in 1814 opredelitev
letalskega prevoznika zajema tudi vse civilne letalske prevoznike; ê 793/2004 čl.
1(2)(b) ii6) „skupina
letalskih prevoznikov“ sta dva ali več letalskih prevoznikov, ki skupaj
izvajajo skupne operacije ali franšizne operacije ali operacije z isto oznako
za namen opravljanja specifičnega zračnega prevoza; ò novo 7) „izvajalec
navigacijske službe zračnega prometa“ je vsak izvajalec službe
zračnega prometa v smislu člena 2(5) Uredbe (ES) št. 549/2004[18]; 8) „izvajalec
storitve zemeljske oskrbe“ je vsak izvajalec storitve zemeljske oskrbe v smislu
člena […] Uredbe št. […] (o storitvah zemeljske oskrbe); ali vsak
uporabnik letališča v smislu člena […] Uredbe št. […] (o storitvah
zemeljske oskrbe), ki izvaja samooskrbo v smislu člena […] Uredbe št. […]
(o storitvah zemeljske oskrbe); 9) „letališče
znotraj mreže“ je letališče, ki se ne sooča s problemom
preobremenjenosti, vendar bi lahko morebitno nenadno in močno
povečanje prometa ali nenadno in močno zmanjšanje zmogljivosti
vplivalo na delovanje Evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (v
nadaljevanju: mreža) v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 551/2004
Evropskega parlamenta in Sveta[19];
ê 793/2004 čl.
1(2)(c) i10) „letališče
z usklajevanim“ voznim
redom letovenja“
je letališče, na katerem obstaja možnost prezasedenosti v nekaterih
obdobjih dneva, tedna ali leta, kar je mogoče rešiti s prostovoljnim
sodelovanjem med letalskimi prevozniki, in na katerem je bil imenovan
usklajevalec voznega reda letovenja, da bi
uskladil operacije letalskih prevoznikov, ki na tem letališču opravljajo
storitve ali jih nameravajo opravljati; ê 793/2004 čl.
1(2)(b) g11) „koordinirano
letališče“ je katero koli letališče, za pristanek ali vzlet na
katerem mora letalski prevoznik ali katerikoli drug letalski operator imeti
slot, ki mu ga dodeli koordinator, razen državniških letov, pristankov v sili
in humanitarnih letov; ê 95/93 h) „sistem letališč“ pomeni dve
ali več združenih letališč, ki oskrbujejo isto mesto ali urbane
aglomeracije, kakor je navedeno v Prilogi II k Uredbi (EGS) št. 2408/92; ê 793/2004 čl.
1(2)(c) (prilagojeno) ð novo j12) „organ
za upravljanje letališča“ je organ, ki ima skupaj z drugimi dejavnostmi
ali drugače v skladu z nacionalnimi zakoni ali drugimi predpisi nalogo, da
upravlja letališke zmogljivosti ter koordinira in nadzoruje dejavnosti raznih
prevoznikov Ö na Õ letališču, prisotnih na zadevnem letališču ali v
sistemu letališč; k13) „zaporedje
slotov“ je najmanj ð 15 ï pet
slotov, zahtevanih
za ð poletno ï sezonoobdobje
voznega reda letov isti ð in 10 slotov za zimsko sezono voznega
reda letov ï Ö ,
zahtevanih Õ ob istem času čas
na isti dan v tednu ð za zaporedne tedne ï redno
v
istem obdobju reda letenja in Ö ki jih na tej
podlagi dodeli koordinator Õ dodeljenih
na ta način ali, če to ni mogoče, ki se dodelijo dodeljenih
za približno isti čas; ê 793/2004 čl.
1, pt. 2 c) l14) „poslovno
letalstvo“ je sektor splošnega letalstva, ki zadeva upravljanje ali uporabo
zrakoplova s strani podjetij za prevoz potnikov ali blaga kot orodje pri
opravljanju njihove dejavnosti, če se z zrakoplovi opravljajo poleti za
namene, ki na splošno niso namenjeni javnemu najemu, in jih pilotirajo
posamezniki, ki imajo vsaj veljavno licenco poklicnega pilota z ratingom za
instrumentalno letenje; ê 793/2004 čl.
1(2)(c) (prilagojeno) ð novo m15) „koordinacijski parametri“ je
operativni izraz za vse razpoložljive zmogljivosti za dodeljevanje slotov na
letališču v posameznem koordinacijskem obdobju Ö voznega reda
letov Õ ð in operativna pravila glede uporabe
zmogljivosti ï , ki odražajo vse
tehnične, operativne in okoljske dejavnike, ki vplivajo na delovanje
letališke infrastrukture in njenih različnih podsistemov. ò novo 16) „načrt leta“ so podrobne informacije, poslane
enotam služb zračnega prometa v zvezi z nameravanim letom ali delom leta
zrakoplova; 17) „redni zračni prevoz“ pomeni
zaporedje letov z značilnostmi, opredeljenimi v točki 2(16) Uredbe
(ES) št. 1008/2008; 18) „načrtovani posebni zračni
prevoz“ pomeni zaporedje letov, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev iz člena
2(16) Uredbe (ES) št. 1008/2008, vendar se izvaja s tako rednimi ali pogostimi
leti, da so prepoznavni kot sistematično zaporedje letov; 19) „upravljavec
mreže“ je organ, ustanovljen v skladu s členom 6 Uredbe (ES)
št. 551/2004; 20) „organ
za ovrednotenje učinkovitosti“ je organ, ustanovljen v skladu s
členom 11 Uredbe (ES) št. 549/2004; 21) „nacionalni
nadzorni organ“ pomeni organ ali organe, ki jih imenujejo ali ustanovijo države
članice kot svoj nacionalni organ v skladu s členom 4 Uredbe (ES)
št. 549/2004; ê 95/93 (prilagojeno) ð novo ÖDoločitev
letališč Õ Člen 3 Pogoji koordiniranja ð ali usklajevanja voznih redov
letov ï letališča ê 793/2004 čl.
1(3)(a) (prilagojeno) 1. ÖDržave članice
niso zavezane Õ, da morajo
razglasiti katero koli letališče kot letališče z usklajevanim voznim redom letovenja ali
koordinirano letališče, razen v skladu z določbami tega člena. ÖDržave članice
ne morejo razglasiti Õ letališča za
koordinirano, razen v skladu z določbami odstavka 3. ê 95/93 è1 793/2004
čl. 1(3)(b) 2. Države članice lahko kljub temu
predvidijo razglasitev letališča za è1letališče
z usklajevanim voznim redom letovenja ç, če upoštevajo
načela preglednosti, nevtralnosti in nediskriminacije. ê 793/2004 čl.
1(3)(c) ð novo 3. Odgovorna država članica zagotovi, da
organ za upravljanje letališča ali drug pristojni organ na letališču
brez razglašenega statusa ð , na letališču znotraj evropske
mreže za upravljanje zračnega prometa (v nadaljevanju: mreža) ï ali na letališču z usklajevanim voznim
redom letovenja
izvede temeljito analizo zmogljivosti ð in povpraševanja ï , kadar ta država članica meni, da je to potrebno, ali v šestih
mesecih: i) po pisnem zahtevku s strani
letalskih prevoznikov, ki predstavljajo več kot polovico operacij na letališču,
ali s strani organa za upravljanje letališča, kadar ti menijo, da je
zmogljivost nezadostna za trenutne ali načrtovane operacije v
določenih obdobjih; ali ê 793/2004 čl.
1(3)(c) ð novo ii) na
zahtevo Komisije, zlasti če je letališče
v resnici dostopno samo letalskim prevoznikom, ki so jim bili dodeljeni sloti,
ali če letalski prevozniki in zlasti novi
ponudniki naletijo na hude težave pri zagotavljanju pristajalnih in vzletnih
možnosti na zadevnem letališču ð ali če upravljavec mreže oceni, da
je to potrebno za zagotovitev skladnosti operativnega načrta
letališča z operativnim načrtom mreže v skladu s členom 6(7)
Uredbe (EU) št. 677/2011 Komisije [20] ï . ê 793/2004 čl.
1(3)(c) S to analizo na podlagi splošno
priznanih metod se ugotovi morebitno pomanjkanje
zmogljivosti ob upoštevanju okoljskih omejitev na zadevnem letališču.
Analiza mora zajemati možnosti odprave takega pomanjkanja s pomočjo nove
ali prilagojene infrastrukture, operativnih sprememb ali morebitnih drugih
sprememb ter časovni okvir, predviden za rešitev teh problemov. ò novo Analiza temelji na
metodah, ki jih je določila Komisija z delegiranim aktom v skladu s
členom 15 te uredbe. Metode upoštevajo potrebe operativnega načrta
mreže, kot so zahtevane v Prilogi V Uredbe (EU) št. 677/2011. ê 793/2004 čl.
1(3)(c) (prilagojeno) ð novo To analizoTreba jo je
prilagoditi zadnjemu stanju, če se uveljavlja odstavek 65, ali
če na letališču pride do sprememb, ki pomembno vplivajo na njegovo
zmogljivost in izkoristek zmogljivosti ð ali na zahtevo koordinacijskega odbora,
države članice ali Komisije ï. Analiza in uporabljena metoda se dasta na razpolago
strankam, ki so analizo zahtevale, in drugim zainteresiranim strankam na
njihovo zahtevo. Hkrati se analiza posreduje Komisiji. ê 793/2004 čl.
1(3)(d) 4. Na podlagi analize se države članice
posvetujejo o stanju zmogljivosti na letališču z organom za upravljanje
letališča, letalskimi prevozniki, ki redno uporabljajo letališče,
njihovimi predstavniškimi organizacijami, predstavniki splošnega letalstva, ki
redno uporabljajo letališče, in službami za kontrolo zračnega
prometa. ò novo 5. Komisija lahko
zaprosi upravljavca mreže, da pripravi mnenje o tem, kako je zmogljivost
določena glede na potrebe za delovanje mreže. Komisija lahko pripravi
priporočila. Država članica mora obrazložiti vsako odločitev, ki
ne upošteva teh priporočil. Odločitev se sporoči Komisiji. ê 793/2004 čl.
1(3)(d) ð novo 56.
Če se problemi pojavijo v najmanj enem obdobju voznega reda letovenja, država
članica zagotovi, da se letališče razglasi za koordinirano za zadevna
obdobja samo, če: a) je pomanjkanje tako hude narave, da
se na letališču ne da izogniti precejšnjim zamudam; in b) teh problemov v kratkoročnem
obdobju ni mogoče rešiti. 67. Z
odstopanjem od točke b)
odstavka 65
lahko države članice v izrednih okoliščinah prizadeta letališča
razglasijo za koordinirana za ustrezno obdobje ð , ki je lahko krajše od obdobja voznega
reda letov ï . ò novo Z odstopanjem od
odstavkov 3, 4, 5 in 6 lahko države članice v izrednih okoliščinah
prizadeta letališča za ustrezno obdobje razglasijo za koordinirana. 8. Če
posodobljena analiza zmogljivosti in povpraševanja na koordiniranem
letališču ali na letališču z usklajevanim voznim redom letov pokaže,
da ima letališče zadostno zmogljivost za trenutne ali načrtovane
operacije, lahko država članica po posvetovanju z organi iz odstavka 4
spremeni status letališča v letališče z usklajevanim voznim redom
letov ali letališče brez statusa. ê 95/93 è1 793/2004
čl. 1(3)(e) è1 7. çKadar je na è1 koordinirano letališčeç za sedanje ali načrtovane letalske storitve
zagotovljena zadostna zmogljivost, se razglasitev tega letališča za
koordinirano prekliče. ò novo 9. Na zahtevo
Komisije, ki lahko deluje na lastno pobudo ali na pobudo upravljavca mreže, in
po posvetovanju z organi iz odstavka 4, država članica zagotovi, da se
letališče brez razglašenega statusa razglasi za letališče, ki je del
mreže. Odločitev se sporoči Komisiji. Če Komisija meni, da
letališče ni več zanimivo za mrežo, država članica po
posvetovanju z organi iz odstavka 4 spremeni status letališča v
letališče brez razglašenega statusa. 10. Če se
odločitev sprejme v skladu z odstavkom 6, 8 ali 9, jo država članica
sporoči organom iz odstavka 4 najpozneje do 1. aprila za zimsko sezono
voznega reda letov in najpozneje 1. septembra za poletno sezono voznega reda
letov. ê 793/2004 čl.
1(5) (prilagojeno) ð novo Člen 6 4 Koordinacijski parametri 1. Na koordiniranem letališču ð ali letališču z usklajevanim
voznim redom letov ï odgovorna država članica zagotovi določitev ð koordinacijskih ï parametrov za dodeljevanje slotov
dvakrat letno ob upoštevanju vseh ustreznih tehničnih, operativnih ð , zmogljivostnih ï in okoljskih omejitev ter njihovih morebitnih sprememb. ðTe omejitve je treba sporočiti Komisiji.
Komisija, po potrebi s pomočjo upravljavca mreže, preuči omejitve in
izda priporočila, ki jih mora upoštevati država članica pred
določitvijo koordinacijskih parametrov. ï Ta operacija mora temeljiti na objektivni
analizi možnosti sprejema zračnega prometa ob upoštevanju različnih
vrst prometa na letališču, prezasedenosti zračnega prostora, do
katere lahko verjetno pride v koordinacijskem obdobju, in položaja v zvezi z
zmogljivostjo. 32. O
določitvi parametrov in uporabljeni metodologiji ter o njihovih morebitnih
spremembah se razpravlja podrobno v okviru koordinacijskega odbora s ciljem
povečati zmogljivost in število slotov, ki so na razpolago za dodelitev,
pred sprejetjem končne odločitve o ð koordinacijskih ï parametrih za dodeljevanje slotov.
Vsi zadevni dokumenti se dajo na razpolago zainteresiranim stranem na njihovo
zahtevo. ò novo 3. Določitev
koordinacijskih parametrov ne sme vplivati na nevtralno in nediskriminatorno
naravo dodeljevanja slotov. ê 793/2004 čl.
1, pt. 5 ð novo 4. Parametri se sporočijo letališkemu koordinatorju primerno dolgo
pred začetno dodelitvijo ð začetno vlogo ï slotov za namen konferenc o načrtovanju voznih redov letovenja. 25. Za
namen operacije iz odstavka 1, če država članica tega ne stori,
koordinator določi ustrezne koordinacijske časovne intervale po
posvetovanju s koordinacijskih odborom in v skladu z ugotovljenimi
zmogljivostmi. ê 95/93 (prilagojeno) ÖOrganizacija
usklajevalnih dejavnosti, usklajevanja voznega reda letov in zbiranja
podatkov Õ Člen 54 ê 793/2004 čl.
1, pt. 4 a) Usklajevalec voznega reda letovenja in
koordinator ê 793/2004 čl.
1(4)(b) (prilagojeno) ð novo 1. Države članice, odgovorne za
letališče z usklajevanim voznim
redom letovenja
ð znotraj mreže ï ali koordinirano letališče, zagotovijo, da se kot usklajevalec voznega reda letovenja ali letališki
koordinator imenuje usposobljena fizična ali pravna oseba po posvetu z
letalskimi prevozniki, ki redno uporabljajo letališče, njihovimi
predstavniškimi organizacijami in organom za upravljanje letališča ter
koordinacijskim odborom, če tak odbor obstaja. Isti usklajevalec voznega reda letovenja ali letališki
koordinator se lahko imenuje za več kot eno letališče. ò novo 2. Države
članice spodbujajo tesno sodelovanje med koordinatorji in usklajevalci
voznih redov letov z namenom razvoja skupnih projektov na evropski ravni. Glede
na razvoj teh projektov, napredek pri izvajanju uredbe o enotnem evropskem nebu
in rezultate ocenjevalnega poročila iz člena 21 je Komisija sprejela
izvedbene ukrepe v zvezi z ustanovitvijo funkcije evropskega koordinatorja. Ti izvedbeni
ukrepi se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).
Načela, ki urejajo neodvisnost koordinatorja iz odstavka 3 tega
člena, veljajo mutatis mutandis za evropskega koordinatorja.
ê 793/2004 čl.
1(4)(b) (prilagojeno) ð novo 23.
Država članica, odgovorna za letališče z usklajevanim voznim redom letovenja ali
koordinirano letališče, zagotovi: a) da na letališču z usklajevanim voznim redom letovenja usklajevalec voznega reda letovenja deluje v
skladu s to uredbo neodvisno, nevtralno, nediskriminatorno in transparentno; b) Öda je v primeru
koordiniranega letališča Õ neodvisnost
koordinatorja ð pravno, organizacijsko ali pri
odločanju neodvisen ï na koordiniranem letališču tako, da se
koordinator funkcionalno loči od katere koli posamezne zainteresirane stranke
ð , države članice ali organov,
odvisnih od te države; to pomeni: ï ò novo i)
osnovne funkcije koordinatorja, ki vključujejo pravično in
nediskriminatorno dodeljevanje slotov, se pravno dodelijo fizični ali
pravni osebi, ki sama ni izvajalec storitev na letališču, letalska družba,
ki izvaja letalske storitve z letališča, ali organ za upravljanje
zadevnega letališča; ii)
organizacijsko in z vidika odločanja koordinator deluje neodvisno od
države članice, organa za upravljanje letališča, izvajalcev storitev
in letalskih družb, ki izvajajo letalske storitve z zadevnega letališča,
ter ne prejema njihovih navodil in ni obvezan, da jim poroča, razen državi
članici; koordinator ni del struktur, ki so neposredno ali posredno
odgovorne za njihovo vsakodnevno upravljanje ter ima pravico za sprejemanje
odločitev glede sredstev, potrebnih za izvajanje svoje funkcije. Države
članice zagotovijo, da se upoštevajo poslovni interesi koordinatorja za
zagotovitev njegovega neodvisnega delovanja. ê 793/2004 čl.
1(4)(b) (prilagojeno) c) Öda je Õ sSistem
financiranja koordinatorjevih dejavnosti mora biti tak, da
zagotavlja Ö njegov Õ neodvisni status koordinatorja.; cd) da
koordinator deluje v skladu s to uredbo nevtralno, nediskriminatorno in
transparentno. ò novo Financiranje iz
točke c) zagotovijo letalski prevozniki, ki izvajajo svoje storitve na
koordiniranih letališčih, in letališča, da se zagotovi pravična
porazdelitev finančnega bremena med vse zainteresirane stranke in
prepreči, da bi bilo financiranje odvisno predvsem od ene same
zainteresirane stranke. Države članice zagotovijo, da ima koordinator
vedno na voljo potrebne finančne, človeške, tehnične in
materialne vire ter strokovno podporo. ê 793/2004 čl.
1(4)(b) (prilagojeno) 34.
Usklajevalec voznega reda letovenja in
koordinator sodelujeta na takih mednarodnih konferencah o načrtovanju voznih redov letovenja Ö, na katerih se na
mednarodni ravni srečujejo Õ letalskih
prevoznikov, in ki jih
dovoljuje Ö so v skladu
s Õ pravnim redom
Skupnosti
Ö Unije Õ . ê 793/2004 čl.
1(4)(b) ð novo 45.
Usklajevalec voznega reda letovenja svetuje
letalskim prevoznikom in priporoča alternativne čase prihoda in/ali
odhoda, kadar je verjetno, da bo prišlo do prezasedenosti. 56.
Koordinator je edina oseba, odgovorna za dodeljevanje slotov. Slote dodeli v
skladu z določbami te uredbe in predvidi, da se ob izrednem dogodku sloti
lahko dodelijo tudi izven uradnih ur. 67.
Usklajevalec voznega reda letovenja spremlja
skladnost operacij letalskih prevoznikov z voznim
redom letovenja,
ki mu je priporočen. Koordinator spremlja skladnost operacij
letalskih prevoznikov s sloti, ki so jim dodeljeni. To preverjanje skladnosti
se opravlja v sodelovanju z organom za upravljanje letališča in s službami
za kontrolo zračnega prometa, pri čemer se upoštevajo čas in
drugi ustrezni parametri v zvezi z zadevnim letališčem. 7. Vsi usklajevalci voznega
reda letovenja
in koordinatorji sodelujejo pri odkrivanju neskladnosti voznih redov letovenja ð ter spodbujajo letalske prevoznike k
njihovi odpravi ï . ê 793/2004 čl.
1(4)(b) (prilagojeno) ð novo Člen
6 ÖPreglednosti
dejavnosti koordiniranja in usklajevanja voznih redov letov Õ 1. ð Na koncu vsakega obdobja usklajevanja
voznih redov letov ï kKoordinator
ð ali usklajevalec voznega reda
letov ï na
zahtevo zadevnim državam članicam in Komisiji predloži letno poročilo o
dejavnostih ð , ki opisuje splošno stanje
dodeljevanja slotov in/ali usklajevanja voznih redov letov. Poročilo
vsebuje ï zlasti ð preučitev ï zadeva
uporabeo
členaov
ð 9(5) in členov ï 13 in 18 8a
in 14 ter morebitnihe
pritožbe glede uporabe členov 98 in 10, predloženihe koordinacijskemu
odboru, in ukrepove,
sprejetihe
za njihovo rešitev. ðPoročilo vsebuje tudi rezultate raziskave
o kakovosti storitev koordinatorja, izvedene med zainteresiranimi
strankami. ï ò novo 2. Komisija lahko
sprejme vzorec poročila o dejavnostih iz odstavka 1. Ta izvedbeni akt se
sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2). ê 95/93 è1 793/2004
čl. 1(4)(c) è1 8. Koordinator na zahtevo in v razumnem času da
brezplačno na razpolago naslednje informacije v pregled zainteresiranim
strankam, zlasti članom koordinacijskega odbora ali opazovalcem v njem,
v pisni obliki ali v katerikoli drugi lahko dostopni obliki:
ç ò novo 3. Koordinator
posodablja bazo elektronskih podatkov s prostim dostopom, ki vsebuje naslednje
informacije o: ê 95/93 a) historičnih slotih vseh
letalskih prevoznikov letališča, razvrščenih po posameznih letalskih
prevoznikih in v časovnem zaporedju; ê 95/93 (prilagojeno) b) zahtevanih slotih (prvotne vloge)
vseh letalskih prevoznikov, razvrščenih po posameznih letalskih
prevoznikih in v časovnem zaporedju; ê 95/93 ð novo c) vseh dodeljenih slotih in zavrnjenih
zahtevkih za slote vseh letalskih prevoznikov, razvrščenih po posameznih
letalskih prevoznikih in v časovnem zaporedju; d) preostalih razpoložljivih slotih ð glede na vsak tip omejitve, upoštevan
pri koordinacijskih parametrih. Baza podatkov mora omogočati letalskim
prevoznikom, da preverijo razpoložljivost slotov, ki ustrezajo njihovi zahtevi ï ; ò novo e) slotih, ki
so bili preneseni ali izmenjani in za katere sta navedeni identiteta zadevnih
letalskih prevoznikov ter informacija, ali sta bila prenos oz. izmenjava
opravljena na podlagi denarnega ali drugačnega nadomestila. Podatki o
finančnem nadomestilu se objavijo vsako leto. ê 95/93 ð novo ef) popolnih
podatkih o merilih dodeljevanja ð koordinacijskih parametrih ï. ò novo Te informacije se
stalno posodabljajo. Na koncu vsake sezone koordinator zagotovi objavo
poročila o dejavnostih iz odstavka 1. 4. Koordinator
zagotovi hranjenje podatkov in dostop do njih za obdobje najmanj petih
zaporednih enakovrednih obdobij voznega reda letov. ê 793/2004 čl.
1(4)(d) 9. Informacije iz
odstavka 8 se dajo na razpolago najkasneje v času ustreznih konferenc o
načrtovanju redov letenja in kot je ustrezno med konferencami in po njih.
Na zahtevo koordinator posreduje take informacije v skrajšani obliki. Za
posredovanje takih informacij v skrajšani obliki se lahko zaračuna
nadomestilo za stroške. ê 793/2004 čl.
1(4)(e) (prilagojeno) ð novo 105.
Če so na razpolago ustrezni in splošno sprejeti standardi ð glede oblike ï informacij o voznem redu
letovenja,
jih usklajevalec voznega reda letovenja, koordinator
in letalski prevozniki uporabijo, pod pogojem, da so skladni s pravnim redom Ö Unije Õ Skupnosti. ê 793/2004 čl.
1(5) (prilagojeno) ð novo Člen 7 Informacije za usklajevalce voznega reda letovenja in
koordinatorje 1. Letalski prevozniki, ki opravljajo prevoz
ali nameravajo opravljati prevoz na letališču ð , ki je del mreže, letališču ï z usklajevanim voznim
redom letovenja
ali koordiniranemu letališču, usklajevalcu voznega
reda letovenja
alioz. koordinatorju
predložijo vse ustrezne informacije, ki jih ta zahteva. ðČe se te informacije spremenijo,
letalski prevozniki o tem nemudoma obvestijo usklajevalca voznih redov letov in
koordinatorja. ï Vse ustrezne informacije se posredujejo v obliki in v roku, ki ju
določi usklajevalec voznega
reda letovenja
oz. koordinator. Letalski prevoznik koordinatorja ob zahtevi za dodelitev
zlasti obvesti, ali bi mu koristil status novega ponudnika v skladu s
členom 2(b) v zvezi z zahtevanimi sloti. ê 793/2004 čl.
1(5) (prilagojeno) ð novo Za vsa druga letališča brez posebnega
razglašenega statusa ð letalski prevozniki, ki izvajajo ali
nameravajo izvajati prevoze na letališču, ï organ za upravljanje letališča ð , izvajalci storitev zemeljske oskrbe
in izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa ï na zahtevo koordinatorja posredujejo vse morebitne informacije, ki
jih imajo o načrtovanih
storitvah letalskih prevoznikov. ò novo Usklajevalec voznih
redov letov ali koordinator upravljavcu mreže na njegovo zahtevo posredujeta
vse informacije iz tega odstavka. ê 793/2004 čl.
1(5) ð novo 2. Če letalski prevoznik ne posreduje
informacij iz odstavka 1, razen če lahko zadovoljivo dokaže, da obstajajo
olajševalne okoliščine, ali če posreduje lažne ali zavajajoče
informacije, koordinator ne upošteva zahteve ali zahtev po slotih s strani tega
letalskega prevoznika, na katerega se nanašajo manjkajoče, lažne ali
zavajajoče informacije. ðKoordinator umakne zaporedja slotov, če
so že bila dodeljena, in/ali priporoči uvedbo sankcij s strani pristojnega
organa v skladu z nacionalnimi predpisi. ï Koordinator temu letalskemu prevozniku da možnost, da predloži svoja
opažanja. 3. Usklajevalec voznega reda letovenja ali
koordinator, organ za upravljanje letališča in službe za kontrolo
zračnega prometa si ð , zlasti zaradi zagotovitve izvajanja
člena 17 ïizmenjajo vse informacije, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih
dolžnosti, vključno s podatki o letih in slotih. ê 793/2004 čl.
1(5) (prilagojeno) ð novo Člen 5 8 Koordinacijski odbor 1. Na koordiniranem letališču odgovorne
države članice zagotovijo, da se ustanovi koordinacijski odbor. Isti
koordinacijski odbor se lahko imenuje za več kot eno letališče.
Članstvo v tem odboru je odprto vsaj za letalske prevoznike, ki redno
uporabljajo zadevno(a) letališče(a) in njihove predstavniške organizacije,
zadevni organ za upravljanje letališča, zadevne službe za kontrolo zračnega
prometa in predstavnike splošnega letalstva, ki redno uporabljajo
letališče ð , upravljavca mreže, organ za
ovrednotenje učinkovitosti in nadzornemu nacionalnemu organu zadevne
države članice ï. ê 793/2004 čl.
1(5) ð novo Naloge koordinacijskega odbora so: a) dajanje predlogov ali svetovanje
koordinatorju in/ali državi članici glede: i) možnosti povečanja zmogljivosti letališča,
določene v skladu s členom 3, ali izboljšanja njegovega izkoristka, ii) koordinacijskih parametrov, ki se določijo v skladu s
členom 46, iii) načinov spremljanja uporabe dodeljenih slotov, iv) lokalnih smernic za dodeljevanje
slotov ali spremljanje uporabe dodeljenih slotov ob upoštevanju, med drugim,
možnih okoljskih vprašanj, kakor je predvideno v
členu 9(8)8(5); v) ð faktorjev, ki vplivajo na ï izboljšanja prometneih razmere, ki prevladujejo
na zadevnem letališču; vi) hudih problemov, na katere naletijo novi ponudniki, kakor je
predvideno v členu 9(6)10(9); vii) vseh vprašanj v zvezi z zmogljivostjo letališča ð , zlasti glede izvajanja enotnega
evropskega neba in delovanja mreže ï; ò novo b) zagotavljanje
mnenj organu za vrednotenje učinkovitosti in nacionalnemu nadzornemu organu
glede povezave med koordinacijskimi parametri in ključnimi kazalniki
učinkovitosti, predlaganimi navigacijskim službam zračnega prometa,
kot so določene v Uredbi Komisije (EU) št. 691/2010; ê 793/2004 čl.
1(5) ð novo bc) posredovanje
med vsemi zadevnimi strankami glede pritožb v zvezi z dodeljevanjem slotov,
kakor je predvideno v členu 1911. 2. Predstavniki države članice in
koordinator so povabljeni na sestanke koordinacijskega odbora kot opazovalci. ðKomisija lahko na svojo zahtevo sodeluje na
teh sestankih. ï 3. Koordinacijski odbor sestavi pisni
poslovnik, ki med drugim zajema udeležbo, volitve, pogostost sestajanja in
jezik(e), ki se uporablja(jo). Katerikoli član koordinacijskega odbora
lahko predlaga lokalne smernice, kakor je predvideno v členu 98(85). Na zahtevo
koordinatorja koordinacijski odbor razpravlja o predlaganih lokalnih smernicah glede dodeljevanja slotov in o tistih, predlaganih
v zvezi s spremljanjem uporabe dodeljenih slotov.
Zadevni državi članici se predloži poročilo o razpravah v
koordinacijskem odboru, pri čemer se navedejo ustrezna stališča
odbora. ðTo poročilo se predloži tudi organu za
ovrednotenje učinkovitosti in upravljavcu mreže. ï ê 95/93 (prilagojeno) ÖDodeljevanje
slotov Õ ê 793/2004 čl.
1(6) ð novo Člen 910 Pool
slotov 1. Koordinator vzpostavi pool, ki vsebuje vse nedodeljene slote na podlagi člena 8(2) in 8(4).
Vse nove zmogljivosti v zvezi s sloti, opredeljene v skladu s členom 3(3),
se dajo v pool. 2. Zaporedje
slotov, dodeljeno letalskemu prevozniku za opravljanje rednega ali
načrtovanega posebnega zračnega prevoza, temu letalskemu prevozniku
ne dajo pravice do enakega zaporedja slotov v naslednjem enakovrednem
obdobju reda letenja, če letalski prevoznik koordinatorju ne more
zadovoljivo dokazati, da ga uporablja, kakor je to odobril koordinator, najmanj
80% časa v obdobju reda letenja, za katerega je bilo dodeljeno. 62.
Brez poseganja v člen 108(2)
ð in (3) ï te uredbe in brez poseganja v člen 19(2) Uredbe (EGS) št.
1008/2008 se sloti iz poola razdelijo med letalske prevoznike prosilce. 50 %
teh slotov se najprej dodeli novim ponudnikom, razen če so zahteve novih
ponudnikov manjše od 50 %. ð Prednost novih ponudnikov se upošteva v
celotnem obdobju voznega reda letov ï. Koordinator obravnava zahteve novih ponudnikov in drugih prevoznikov
pravično v skladu s koordinacijskimi obdobji vsakega dne voznega reda letovenja. Med zahtevami novih ponudnikov se da prednost
letalskim prevoznikom, ki izpolnjujejo pogoje za status novega ponudnika iz
člena 2(2b)(i) in (bii) ali člena 2(b)(i) in (iii). ê 793/2004 čl.
1(5) (prilagojeno) 3. Brez poseganja v člen 10(2) se v
primeru, da se vsem zahtevam po slotih ne more ugoditi na zadovoljstvo zadevnih
letalskih prevoznikov, prednost da komercialnim zračnim prevozom in zlasti
rednim Ö zračnim Õ prevozom in
načrtovanim posebnim zračnim prevozom. V primeru konkurenčnih
zahtev v isti kategoriji prevozov se prednost da celoletnim operacijam. ê 793/2004 čl.
1(6) ð novo 74.
Novi ponudnik, ki mu je bilo ponujeno zaporedje slotov v okviru ene ure pred
ali po zahtevanem času, vendar te ponudbe ne sprejme, ne obdrži statusa
novega ponudnika za to ð zaporedje v ï zadevno obdobjue voznega reda letovenja. 85. V
primeru prevozov, ki jih opravlja skupina letalskih prevoznikov, lahko potrebne
slote zahteva samo en od udeleženih letalskih prevoznikov. Letalski prevoznik,
ki opravlja tak prevoz, prevzame odgovornost za izpolnjevanje operativnih
meril, potrebnih za ð zagotavljanje prednosti ï ohranjanje obstoječe prednostne razvrstitve
iz člena 108(2). ê 793/2004 čl.
1(6) (prilagojeno) ð novo Slote, dodeljene enemu letalskemu prevozniku,
lahko uporabi(jo) drugi letalski prevoznik(i), ð ki spadajo v skupino letalskih
prevoznikov ï udeleženi pri skupnih operacijah,
pod pogojem, da identifikacijska oznaka letalskega prevoznika, ki so mu sloti
dodeljeni, ostane pri skupnem letu za namene koordinacije in spremljanja. Ob
prenehanju takih operacij tako uporabljeni sloti ostanejo letalskemu
prevozniku, ki so mu bili prvotno dodeljeni. Letalski prevozniki, udeleženi pri skupnih
operacijah, koordinatorje obvestijo o podrobnostih Ttakeih operacije Ö letalski
prevozniki, ki spadajo v skupino, sporočijo koordinatorjem Õ pred začetkom takih
operacij ð in ne smejo ukrepati do njihovega
izrecnega potrdila ï . ò novo Če zaporedje
slotov, dodeljeno letalskemu prevozniku, uporablja drug letalski prevoznik, ki
ne ustreza pogojem iz tega odstavka, koordinator prekliče zaporedje in ga
po zaslišanju zadevnih letalskih prevoznikov vrne v pool. ê 793/2004 čl.
1(6) 96.
Če se hudi problemi novih ponudnikov nadaljujejo, država članica
zagotovi, da se skliče sestanek koordinacijskega odbora letališča.
Namen sestanka je proučiti možnosti rešitve položaja. Na ta sestanek je
povabljena Komisija. ê 793/2004 čl.
1(5) 67.
Če zahtevanega slota ni mogoče sprejeti, koordinator letalskega
prevoznika prosilca obvesti o razlogih za to in navede najbližji alternativni
slot, ki je na razpolago. ê 793/2004 čl.
1(5) (prilagojeno) ð novo 58.
Koordinator upošteva tudi dodatnea
pravila in smernice, ki
jih uvede industrija zračnega prevoza Ö na ravni
Uniji Õ ali na
svetovni ravnipo celem svetu ali v celi Skupnosti,
ter lokalne smernice, ki jih predlaga koordinacijski odbor in odobri država
članica ali katerikoli drug pristojni organ, odgovoren za zadevno
letališče, pod pogojem, da takea
pravila in smernice ne
vplivajo na neodvisni status koordinatorja, da so skladnei s pravnim redom Ö Unije Õ Skupnosti
in usmerjenei
k izboljšanju učinkovite uporabe letaliških zmogljivosti ð ter so bile sporočene Komisiji in
potrjene z njene strani ï. Zadevne države članice ta pravila
sporočijo Komisiji. ò novo Lokalne smernice
lahko zadevajo le nadzor nad uporabo dodeljenih slotov in spremembo opredelitve
zaporedja slotov za zmanjšanje njegove dolžine za najmanj 10 slotov za zimsko
sezono voznega reda letov ali najmanj 15 slotov za poletno sezono voznega reda
letov, v nobenem primeru pa za manj kot pet slotov. Zmanjšanje dolžine
zaporedja slotov se uporablja le na letališčih, kjer je povpraševanje po
letalskih storitvah zelo sezonsko. ê 793/2004 čl.
1(5) (prilagojeno) 79.
Koordinator se poleg načrtovane dodelitve slotov za obdobje voznega reda letovenja prizadeva, da
bi ugodil zahtevam po posameznih slotih v zadnjem trenutku za katero koli vrsto
letalstva, vključno s splošnim letalstvom. Za ta namen se lahko uporabijo
sloti, ki ostanejo v poolu iz člena 10 po razdelitvi med prevoznike
prosilce, in sloti, na razpolago v zadnjem trenutku. Člen 108 Proces dodeljevanja slotov Ö Historični
sloti Õ ê 793/2004 čl.
1(5) 1. Zaporedja slotov se
letalskim prevoznikom dodelijo iz poola slotov kot dovoljenja za uporabo
letalske infrastrukture za namen pristajanja in vzletanja za obdobje voznega reda letovenja, za katero so
zahtevana in ob izteku katerega se morajo vrniti v pool slotov, kakor je
določen v skladu z določbami člena 910. ê 793/2004 1(5) (prilagojeno) ð novo 2. Brez poseganja v člene 7, 8a,
9, 10(1)
12, 13 in 1714, ð se prednost da zadevnemu letalskemu
prevozniku za dodelitev istega zaporedja med naslednjim enakovrednim obdobjem
voznega reda letov, če ga ta prevoznik zahteva do roka iz člena 7(1)
in ï odstavek (1) tega člena ne uporablja,
če so izpolnjeni naslednji pogoji: a) Ö ta Õ letalski prevoznik
uporablja zaporedje slotov za opravljanje rednih in načrtovanih posebnih
zračnih prevozov in b) ta letalski prevoznik lahko
koordinatorju zadovoljivo dokaže, da je zadevno zaporedje slotov uporabljal,
kakor je to odobril koordinator, najmanj 80
ð 85 ï % časa v obdobju voznega
reda letovenja,
za katerega je bilo dodeljeno. V takem primeru je
zaradi tega zaporedja slotov letalski prevoznik upravičen do enakega
zaporedja slotov v naslednjem enakovrednem obdobju reda letenja, če to
zahteva ta letalski prevoznik v roku iz člena 7(1). 43.
Časovna prerazporeditev zaporedij slotov pred dodelitvijo preostalih
slotov iz poola iz člena 9 drugim letalskim prevoznikom prosilcem se
sprejme samo zaradi operativnih razlogov ð , kot so na primer spremembe tipa
zrakoplova ali proge, na kateri lete opravlja letalski prevoznik ï ali v primeru, da bi se časovni razpored
slotov letalskih prevoznikov prosilcev izboljšal glede na prvotno zahtevan
časovni razpored. Veljati ne začne pred
izrecno potrditvijo koordinatorja. ê 793/2004 čl.
1(6) ð novo 34.
Sloti, dodeljeni letalskemu prevozniku pred 31. januarjem za naslednjo poletno sezono ali pred 31. avgustom za
naslednjo zimsko sezono, vendar vrnjeni koordinatorju v ponovno dodelitev pred
tema datumoma, se ne upoštevajo za namene izračuna uporabe ð , če preostali dodeljeni sloti
sestavljajo zaporedje v smislu člena 2(13) ï. ò novo Sloti, ki sovpadajo s
prazniki, se vključijo v zaporedje za naslednjo sezono brez zahteve po
utemeljitvi njihove neuporabe. ê 793/2004 čl.
1(6) (prilagojeno) ð novo 45.
Če ni mogoče dokazati 80
ð 85 ï % uporabe zaporedja slotov, ð se prednost iz odstavka 2 ne dodeli ï se vsi sloti iz tega zaporedja dajo v pool
slotov, razen če je mogoče neuporabo
upravičiti na podlagi katerega koli od naslednjih razlogov: a) nepredvidljive in neizogibne
okoliščine, ki jih letalski prevoznik ne more obvladovati in ki
povzročijo: i) prepoved letenja tipa zrakoplova, ki se
na splošno uporablja za zadevni zračni prevoz, ii) ð delno zaprtje ali zaprtje v celoti ï zaprtje letališča
ali zračnega prostora; iii) hude motnje operacij na zadevnih
letališčih, vključno z zaporedji slotov na drugih letališčih Ö Unije Õ Skupnosti
v zvezi s progami, ki jih take motnje prizadenejo, v znatnem delu zadevnega
obdobja voznega reda letovenja; b) prekinitev letalskih storitev zaradi
dejanja, katerega namen je bil vplivati na te storitve ð , na primer stavke, ï in ki letalskemu prevozniku dejansko in/ali tehnično
onemogoči izvajanje načrtovanih letov; c) resna finančna izguba zadevnega
letalskega prevoznika Ö Unije Õ Skupnosti,
zaradi katere mu organ za licenciranje v skladu s členom 9(1) Uredbe (EGS)
št. 1008/2008 izda začasno licenco do finančne sanacije; d) sodni postopek v zvezi z uporabo
člena 12 za proge, na katerih je naložena obveznost javne službe v skladu
s členom 16 Uredbe (ESG) št. 1008/2008, posledica katerega je začasna
prekinitev opravljanja prevoza na takih progah. ò novo Prepoved poslovanja
v Evropski uniji, sprejeta v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 474/2006[21], ne more biti sprejemljiva
utemeljitev neuporabe zaporedja slotov v smislu tega odstavka. ê 793/2004 čl.
1(6) 56. Na
zahtevo države članice ali na svojo lastno pobudo Komisija pregleda
uporabo odstavka 54
s strani koordinatorja letališča v okviru področja uporabe te uredbe. Odločitev sprejme v dveh mesecih po
prejetju zahteve po postopku iz člena 1613(2). ò novo 7. Če pogoji iz
odstavka 2(a) in (b) niso izpolnjeni, lahko Komisija vseeno odloči, da se
prednost za dodelitev istega zaporedja da letalskim prevoznikom za naslednje
obdobje voznega reda letov, če je to upravičeno zaradi nujnosti, ki
izhaja iz izrednih dogodkov, ki zahtevajo povezanost pri izvajanju ukrepov, ki
naj se izvedejo na teh letališčih. Komisija sprejme potrebne ukrepe,
katerih rok za izvedbo ne sme biti daljši od dolžine obdobja voznega reda
letov. Te izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati, sprejme v
skladu s postopkom iz člena 16(3). ê 793/2004 čl.
1(5) (prilagojeno) ð novo Člen 8b Izključitev odškodninskih zahtevkov 8. ð Na podlagi prednosti za pridobitev ï Na podlagi upravičenosti do
zaporedja slotov iz člena 8(2)
odstavka 2 tega člena ni mogoče zahtevati nobene odškodnine v zvezi s
kakršno koli omejitvijo ali izločitvijo teh ð te prednosti ï , uvedenoe
v skladu s pravnim redom Ö Unije Õ Skupnosti,
zlasti pri uporabi pravil Pogodbe v zvezi z zračnim prevozom. ò novo Člen 11 Rezervacija slotov 1. Organ za
upravljanje koordiniranega letališča lahko sprejme odločitev o
uporabi sistema letaliških pristojbin, da se letalske prevoznike odvrne od
zapoznelega vračanja slotov v pool iz člena 9 in pozove k prevzemu
odgovornosti za neizrabljene rezervacije letališke infrastrukture. Upoštevajo
se naslednja načela: a) pred sprejetjem te
odločitve se upošteva postopek iz člena 6 Direktive 2009/12/ES
Evropskega parlamenta in Sveta[22].
Posvetuje se tudi s koordinatorjem. Za koordinirana letališča, ki jih ne
krije člen 1(2) Direktive 2009/12/ES, se organ za upravljanje
letališča posvetuje s koordinacijskim odborom in koordinatorjem; b) ta odločitev
ne vpliva na nediskriminatoren in pregleden postopek dodeljevanja slotov in
sistem letaliških pristojbin; c) ta odločitev
letalskih prevoznikov ne odvrača od vstopa na trg ali razvoja storitev in
je omejena na kritje stroškov, ki jih ima letališče z rezervacijo
letališke zmogljivosti, in ustrezajo neuporabljenim slotom; d) letalski prevozniki
niso odgovorni za neizrabljeno rezervacijo letališke infrastrukture za slote,
ki so bili dodeljeni, a vrnjeni v pool pred 31. januarjem za naslednjo poletno
sezono voznega reda letov ali pred 31. avgustom za naslednjo zimsko sezono
voznega reda letov, za slote, ki sovpadajo s prazniki in so bili vrnjeni v pool
pred temi datumi, in za slote, katerih neuporaba se lahko upraviči na
podlagi člena 10(5); e) ta odločitev
se sporoči koordinatorju, zainteresiranim strankam in Komisiji najmanj
šest mesecev pred začetkom zadevnega obdobja usklajevanja voznega reda
letov. 2. Koordinator organu
za upravljanje letališča sporoči vse informacije, potrebne za
izvajanje odločitve iz prvega odstavka. ê 793/2004 čl.
1(5) Člen 129 Obveznost javne službe 1. Če je na progi naložena obveznost javne
službe v skladu s členom 16 Uredbe (EGS) št. 1008/2008, lahko država
članica na koordiniranem letališču rezervira slote, potrebne za
operacije, predvidene na tej progi. Če rezervirani sloti na zadevni progi
niso uporabljeni, se dajo na razpolago kateremu koli drugemu letalskemu
prevozniku, zainteresiranemu za opravljanje prevoza na progi, v skladu z
obveznostjo javne službe ob upoštevanju odstavka 2. Če ni za opravljanje
prevoza na progi zainteresiran noben drug letalski prevoznik in zadevna država
članica ne objavi javnega razpisa v skladu s členom 16(10), členom 17(3) in (7) ter členom
18(1) (1)(d) Uredbe (EGS) št. 1008/2008, se
sloti rezervirajo za drugo progo ob upoštevanju obveznosti javne službe ali se
vrnejo v pool. ê 793/2004 čl.
1(5) (prilagojeno) 2. Razpisni postopek iz člena 16(910),
člena 17(3), do
člena 17(7) in
člena 18(1) Uredbe (ES) št. 1008/2008 se uporabi za uporabo
slotov iz odstavka 1 tega člena , če je za opravljanje prevoza
na progi zainteresiran več kot en letalski prevoznik iz Ö Unije Õ Skupnosti
in ni mogel dobiti slotov v okviru ene ure pred ali po časih, ki jih
zahteva od koordinatorja. ê 793/2004 čl.
1(5) (prilagojeno) ÖMobilnost
slotov Õ Člen 138a Mobilnost Ö Prenosi in
izmenjave Õ slotov ê 793/2004 čl.
1, pt. 5 ð novo 1. Slot/e: a) (a) lahko letalski prevoznik prenese
z ene proge ali vrste prevoza na drugo progo ali vrsto prevoza, ki jih opravlja
isti letalski prevoznik; b) se lahko prenesejo
med ð dvema letalskima prevoznikoma na podlagi
denarnega nadomestila ali brez njega ali na podlagi drugačne oblike
nadomestila; ï i) med matičnimi in
hčerinskimi podjetji ter med
hčerinskimi podjetji istega matičnega podjetja, ii) kot del pridobitve
obvladovanja kapitala letalskega prevoznika, iii) v primeru celotnega ali
delnega prevzema, če so sloti v neposredni zvezi s prevzetim letalskim
prevoznikom; c) si lahko letalski prevozniki
izmenjajo enega za enega ð na podlagi denarnega nadomestila ali
brez njega ali na podlagi drugačne oblike nadomestila ï . ò novo 2. Država
članica vzpostavi pregleden okvir, ki omogoča stik med letalskimi
prevozniki, ki se zanimajo za prenos ali izmenjavo slotov v skladu z zakonodajo
Unije. ê 793/2004 čl.
1(5) (prilagojeno) ð novo 2. Prenosi ali
izmenjave iz odstavka 1 se sporočijo koordinatorju in se ne opravijo pred
izrecno potrditvijo s strani koordinatorja. Koordinator zavrne potrditev
prenosov ali izmenjav, če niso skladni z zahtevami te uredbe in če
koordinator ni zadovoljivo prepričan, da: a) to ne bi škodovalo letališkim
operacijam ob upoštevanju vseh tehničnih, operativnih ð , izvedbenih ï in okoljskih omejitev; b) se spoštujejo omejitve iz člena
129; c) prenos slotov ne sodi na
področje odstavka 3 Ö tega
člena Õ. ò novo Za prenose in izmenjave
iz člena 1(b) in (c) letalski prevozniki koordinatorju sporočijo
podrobnosti morebitnega denarnega nadomestila ali nadomestila v drugačni
obliki. Podrobnosti o nadomestilu, ki izhaja iz prenosa ali izmenjave, so
zaupne narave in jih koordinator posreduje le državi članici, v kateri se
nahaja letališče, ali Komisiji, če tako zahtevata. Prenosi ali
izmenjave ne smejo biti predmet pogojev, katerih namen je omejevanje možnosti
letalskih prevoznikov, ki želijo pridobiti slote, za konkuriranje letalskim prevoznikom,
ki prenašajo ali izmenjujejo te slote. ê 793/2004 čl.
1(5) 3. Sloti, dodeljeni novemu ponudniku, kakor je
opredeljen v členu 2(b), se ne smejo prenesti, kakor je predvideno v
odstavku 1(b) tega člena, v obdobju dveh enakovrednih obdobij voznega reda
letov, razen v primeru zakonsko dovoljenega prevzema dejavnosti podjetja, ki je
šlo v stečaj. Sloti, dodeljeni novemu ponudniku, kakor je
opredeljen v členu 2(b)(ii) in (iii), se ne smejo
prenesti na drugo progo, kakor je predvideno v odstavku 1(a) tega člena, v
obdobju dveh enakovrednih obdobij voznega
reda letovenja,
razen če bi bil novi ponudnik na novi progi obravnavan glede na enako
prednostno razvrstitev kot na prvotni progi. Sloti, dodeljeni novemu ponudniku, kakor je
opredeljen v členu 2(b), se ne smejo izmenjati, kakor je predvideno v
odstavku 1(c) tega člena, v obdobju dveh enakovrednih obdobij voznega reda letovenja, razen za
izboljšanje časovnega razporeda slotov za te prevoze glede na prvotno
zahtevano časovno razporeditev. ê 793/2004 čl.
1(5) (prilagojeno) ð novo Člen
14 ÖDoločbe glede
konkurence Õ Ta uredba ne vpliva na pooblastila javnih
organov, da zahtevajo ð odobrijo ï prenos slotov med letalskimi prevozniki in usmerjajo njihovo
dodeljevanje v skladu z nacionalno zakonodajo v zvezi s konkurenco ali
členoma 81 in 82 Ö 101, 102 Õ ð ali 106 ï Pogodbe ali Uredbo Sveta (EGS) št. 139/2004[23]. Ti prenosi se
lahko opravijo samo brez denarne odškodnine. ê 545/2009 čl.
1, odstavek 1 Člen 10a Za namen
člena 12(2) se koordinatorji strinjajo, da imajo letalski prevozniki
za poletno obdobje voznega reda letov 2010 pravico do zaporedij slotov, ki
so jim bila v skladu s to uredbo dodeljena na začetku poletnega
obdobja voznega reda letov 2009. ò novo Delegirani akti
in odbor Člen 15 Izvajanje pooblastila 1. Pooblastilo za
sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji,
določenimi v tem členu. 2. Pooblastilo za
sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(3) se dodeli Komisiji za
neomejeno obdobje od začetka veljavnosti te uredbe. 3. Evropski
parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastil iz člena
3(3). S sklepom o preklicu pooblastil prenehajo veljati pooblastila, navedena v
tem sklepu. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem
listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem določen. Sklep
ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. 4. Komisija takoj po
sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in
Svet. 5. Delegirani akti,
sprejeti v skladu s členom 3(3) in fine začnejo veljati le, če
Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev
od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če
sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo,
da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta
podaljša za dva meseca. ê 793/2004 čl.
1(9) (prilagojeno) Člen 16 ÖPostopek odboraOdbor Õ ê 793/2004 čl.
1(9) ð novo 1. Komisiji pomaga odbor. ðNavedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU)
št. 182/2011. ï 2. Če se sklicuje na ta odstavek, se uporabita člena 5 in 7 Sklepa Sveta
1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o postopkih za uveljavljanje pooblastil za
izvajanje, ki so bila prenesena na Komisijo, ob upoštevanju določb
člena 8 Sklepa ð se uporabi člen 5 Uredbe (EU)
št. 182/2011[24] ï . Obdobje iz
člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece. ò novo Kadar je treba mnenje odbora pridobiti s pisnim postopkom, se pisni
postopek zaključi brez izida, če v roku za predložitev mnenja tako
odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina
članov odbora. 3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU)
št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe. ê 793/2004 čl.
1(9) 34.
Odbor se lahko tudi s Komisijo posvetuje o katerikoli drugi zadevi v zvezi z
uporabo te uredbe. 4. Odbor sprejme
svoj poslovnik. ê 793/2004 čl.
1(9) (prilagojeno) ð novo ÖIzvedbeni
ukrepi Õ Člen
17 ÖUsklajenost slotov
in načrtov letov Õ 1. ð Ko letalski prevoznik predloži
načrt leta, vključi sklic na dodeljeni slot. Upravljavec mreže zavrne ï nNačrt
leta letalskega prevoznika lahko zavrnejo
pristojni organi upravljanja zračnega prometa,
če letalski prevoznik namerava pristati ali vzleteti na koordiniranem
letališču v obdobju, za katerega je koordinirano, ne da bi mu koordinator
dodelil slot. ðPoslovni letalski prevozniki niso
upravičeni do slota, če morajo opraviti let zunaj časovnega
obdobja, ponujenega s slotom, in če za zamudo niso odgovorne službe
zračnega prometa. ï ò novo 2. Država
članica sprejme ukrepe, potrebne za izmenjavo informacij med
koordinatorjem, upravljavcem mreže, službo za kontrolo zračnega prometa in
organom za upravljanje letališča. ê 793/2004 čl.
1(9) ð novo Člen 1814 Uveljavljanje 21.
Koordinator odvzame zaporedje slotov, začasno dodeljeno letalskemu
prevozniku v procesu svojega uveljavljanja, in ga da v pool 31. januarja za
naslednjo poletno sezono ali
31. avgusta za naslednjo zimsko sezono, če podjetje nima operativne
licence ali enakovrednega dokumenta na ta datum ali če pristojni organ za
licenciranje ne navede, da bo operativna licenca ali enakovredni dokument
verjetno izdan pred začetkom zadevnega obdobja voznega reda letovenja. ðOrgani, pristojni za izdajanje licenc,
koordinatorju redno sporočajo posodobljene informacije in v razumnem
času odgovorijo na njegove zahteve. ï 3. Koordinator
odvzame zaporedje slotov letalskega prevoznika, ki ga je ta prejel ob izmenjavi
v skladu s členom 8a(1)(c), in jih da v pool, če ti sloti niso
uporabljeni v skladu s svojim namenom. 42.
Letalski prevozniki, ki večkrat ð ali ï in namerno opravljajo
zračne prevoze ob času, ki je znatno drugačen od dodeljenih
slotov kot del zaporedja slotov, ali uporabljajo slote na znatno drugačen
način, kot je navedeno ob času dodelitve, ter s tem škodijo letališču ali operacijam
zračnega prometa, izgubijo ð prednost ï svoj status iz člena
108(2).
Koordinator se lahko odloči, da temu letalskemu prevozniku odvzame zadevno
zaporedje slotov za preostanek obdobja voznega
reda letovenja
in ga da v pool po zaslišanju zadevnega letalskega prevoznika in po enkratnem
opozorilu. ðČe letalski prevoznik zahteva enake
slote, koordinator ni obvezan, da mu jih dodeli. ï ò novo Država članica
zagotovi, da koordinator vzpostavi učinkovit sistem za nadzor izvajanja
tega odstavka. ê 793/2004 čl.
1(9) ð novo 53.
Države članice zagotovijo, da so na razpolago učinkovite, sorazmerne
in odvračalne sankcije ð , ter da se te sankcije izvajajo ï ali enakovredni ukrepi vza naslednjih primerih: – večkratnoim
ð ali ï in namernoim opravljanjem
zračnih prevozov ð, brez ustreznih slotov, ï ob časih, ki se znatno razlikujejo od dodeljenih slotov, ali proti
uporaboi
slotov na znatno drugačen način, kot je navedeno ob času
dodelitve, če to škodi letališču ali operacijam
zračnega prometa;. ò novo - povračilo
slotov po 31. januarju za naslednjo poletno sezono ali po 31. avgustu za
naslednjo zimsko sezono, ali zadrževanje neuporabljenih slotov; sankcija mora
upoštevati morebitno vpeljavo mehanizma iz člena 11; – odklonitev
sporočanja informacij iz členov 7 in 13 koordinatorju ali
usklajevalcu voznih redov letov oz. sporočanje napačnih ali
zavajajočih informacij. Koordinatorja se
ustrezno obvesti o izvajanju sankcij. ê 793/2004 čl.
1(9) ð novo 64.
Brez poseganja v člen 10(54)
se lahko koordinator, če letalski prevoznik ne more doseči ð 85 ï 80 % stopnje uporabe,
kakor je opredeljena v členu 108(2),
odloči temu letalskemu prevozniku odvzeti zadevno zaporedje slotov za
preostanek obdobja voznega reda
letovenja
in ga da v pool po zaslišanju zadevnega letalskega prevoznika. Brez poseganja v čČlen 10(54) v primeru, da
se v odmerjenem času, ki ustreza ð 15 ï 20 % obdobja veljavnosti
zaporedja, ne uporabijo nobeni sloti tega zaporedja slotov, koordinator da
zadevno zaporedje slotov v pool za preostanek obdobja voznega reda letovenja po zaslišanju
zadevnega letalskega prevoznika. ðKoordinator se lahko odloči, da umakne
zaporedje slotov pred koncem obdobja, ki ustreza 15 % obdobja veljavnosti
zaporedja, če prevoznik ne pokaže, da ga ima namen uporabiti. ï ê 793/2004 čl.
1(7) Člen 911 Pritožbe in pravica do pritožbe 1. Brez poseganja v pravice do pritožbe v
skladu z nacionalno zakonodajo se pritožbe v zvezi z uporabo členov 7(2), 8,
8a, 10 9, 10, 13 in 17
terin
člena 1814(1), (2) in do (4) in
(6) vložijo pri koordinacijskem odboru. Odbor v obdobju
enega meseca po vložitvi pritožbe obravnava zadevo in po možnosti da predloge
koordinatorju v prizadevanju za rešitev problema. Če pritožbe ni
mogoče rešiti, lahko odgovorna država članica v nadaljnjem obdobju
dveh mesecev poskrbi za posredovanje predstavniške organizacije letalskih
prevoznikov ali letališč ali druge tretje stranke. 2. Države članice v skladu z nacionalno
zakonodajo sprejmejo ustrezne ukrepe za zaščito koordinatorjev glede
odškodninskih zahtevkov v zvezi z njihovimi funkcijami v skladu s to uredbo,
razen v primeru hude malomarnosti ali namernega neprimernega ravnanja. ê 95/93 Člen 2012 ê 793/2004 čl.
1(8) (prilagojeno) ð novo Odnosi s tretjimi državami 1. ÖKomisija se lahko v
skladu s postopkom iz člena 16(2) odloči, da država članica ali
države članice sprejmejo ukrepe Õ ð , vključno s preklicem slotov,ï Ö za letalskega
prevoznika ali letalske prevoznike tretje države z namenom popraveiti diskriminatornegao ravnanje zadevne
tretje države Õ kKadarkoli je videti,
da v zvezi z dodeljevanjem in uporabo slotov na njenih letališčih tretja
država: a) letalskih prevoznikov Ö Unije Õ Skupnosti
ne obravnava primerljivo z obravnavo, ki so jo v skladu s to uredbo deležni
letalski prevozniki te države, ali b) letalskim prevoznikom Ö Unije Õ Skupnosti
ne zagotovi dejanske nacionalne obravnave,
ali c) letalskim prevoznikom drugih tretjih
držav zagotovi ugodnejšo obravnavo kot letalskim prevoznikom Ö Unije Õ Skupnosti., se lahko Komisija v skladu s postopkom iz
člena 16(2) odloči, da država članica ali države članice
sprejmejo ukrepe, vključno z začasno ukinitvijo uporabe te
uredbe v celoti ali delno za
letalskega prevoznika ali letalske prevoznike te tretje države s ciljem
popraviti diskriminatorno ravnanje zadevne tretje države. ê 95/93 (prilagojeno) 2. Države članice obvestijo Komisijo o
vseh resnih pravnih ali dejanskih težavah, s katerimi se letalski prevozniki Ö Unije Õ Skupnosti
srečujejo pri pridobivanju slotov na letališčih tretjih držav. ÖKončne
določbe Õ ê 793/2004 čl.
1(10) ð novo Člen 2114a Poročilo in sodelovanje 1. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu
predloži poročilo o uveljavljanju te uredbe najkasneje tri ð štiri ï leta po začetku njene veljave. Poročilo se nanaša zlasti na
učinkovitost členov 8, 8a in 9, 10 ð , 11 ï in 13. 2. Države članice in Komisija sodelujejo
pri uporabi te uredbe, zlasti kar zadeva zbiranje informacij za poročilo
iz odstavka 1. ê Člen 22 Razveljavitev Uredba (EGS) št. 95/93 se razveljavi. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo
za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz
Priloge II. ê 95/93 (prilagojeno) Člen 2315 Začetek veljavnosti Ta uredba začne veljati Ö prvi dan
drugega obdobja usklajevanja voznega reda letov, ki se začne Õ trideseti dan
po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Ta
uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah
članicah. V Bruslju, […] Za Evropski parlament Za
Svet Predsednik Predsednik […] […] é PRILOGA I Razveljavljena uredba z njenimi
zaporednimi spremembami
Uredba Sveta (EGS) št. 95/93 || (UL L 14, 22.1.1993, str. 1) Uredba (ES) št. 894/2002 Evropskega parlamenta in Sveta || (UL L 142, 31.5.2002, str. 3) Uredba (ES) št. 1554/2003 Evropskega parlamenta in Sveta || (UL L 221, 4.9.2003, str. 1) Uredba (ES) št. 793/2004 Evropskega parlamenta in Sveta || (UL L 138, 30.4.2004, str. 50) Uredba (ES) št. 545/2009 Evropskega parlamenta in Sveta || (UL L 167, 29.6.2009, str. 24) _____________ PRILOGA II Korelacijska tabela Uredba (EGS) št. 95/93 || Ta uredba Člen 1(1) in (2) || Člen 1(1) in (2) Člen 1(3) || — Člen 2(a) || Člen 2(1) Člen 2(b) || Člen 2(2) Člen 2(c) || — Člen 2(d) || Člen 2(3) Člen 2(e) || Člen 2(4) Člen 2(f)(i) || Člen 2(5) Člen 2(f)(ii) || Člen 2(6) — || Člen 2(7) — || Člen 2(8) — || Člen 2(9) Člen 2(g) || Člen 2(11) Člen 2(h) || — Člen 2(i) || Člen 2(10) Člen 2(j) || Člen 2(12) Člen 2(k) || Člen 2(13) Člen 2(l) || Člen 2(14) Člen 2(m) || Člen 2(15) — || Člen 2(16) — || Člen 2(17) — || Člen 2(18) — || Člen 2(19) — || Člen 2(20) — || Člen 2(21) Člen 3(1) || Člen 3(1) Člen 3(2) || Člen 3(2) Člen 3(3) || Člen 3(3) Člen 3(4) || Člen 3(4) — || Člen 3(5) Člen 3(5) || Člen 3(6) Člen 3(6) || Člen 3(7) Člen 3(7) || Člen 3(8) — || Člen 3(9) — || Člen 3(10) Člen 4(1) || Člen 5(1) — || Člen 5(2) Člen 4(2)(a) || Člen 5(3)(a) Člen 4(2)(b), prvi stavek || Člen 5(3)(b) — || Člen 5(3)(b)(i) — || Člen 5(3)(b)(ii) Člen 4(2)(b), drugi stavek || Člen 5(3)(c) Člen 4(2)(c) || Člen 5(3)(d) — || Člen 5(3) in fine Člen 4(3) || Člen 5(4) Člen 4(4) || Člen 5(5) Člen 4(5) || Člen 5(6) Člen 4(6) || Člen 5(7) Člen 4(7) || Člen 5(7) in člen 6(1) — || Člen 6(2) Člen 4(8) || Člen 6(3) — || Člen 6(4) Člen 4(9) || — Člen 4(10) || Člen 6(5) Člen 5(1) prvi pododstavek || Člen 8(1) prvi pododstavek Člen 5(1)(a) || Člen 8(1)(a) — || Člen 8(1)(b) Člen 5(1)(b) || Člen 8(1)(c) Člen 5(2) || Člen 8(2) Člen 5(3) || Člen 8(3) Člen 6(1) || Člen 4(1) Člen 6(2) || Člen 4(5) Člen 6(3) || Člen 4(2) — || Člen 4(3) Člen 6(1) in fine || Člen 4(4) Člen 7 || Člen 7 Člen 8(1) || Člen 10(1) Člen 8(2) prvi pododstavek, uvodni stavek || Člen 10(2), uvodni stavek Člen 8(2) prvi pododstavek, prva in druga alinea || Člen 10(2)(a) in (b) Člen 8(2) drugi pododstavek || — Člen 8(3) || Člen 9(3) Člen 8(4) || Člen 10(5) Člen 8(5) || Člen 9(8) prvi pododstavek — || Člen 9(8) drugi pododstavek Člen 8(6) || Člen 9(7) Člen 8(7) || Člen 9(9) — || Člen 11 Člen 8a || Člen 13 Člen 8a(1) || Člen 13(1) — || Člen 13(2) prvi pododstavek Člen 8a(2) || Člen 13(2) drugi pododstavek — || Člen 13(2) in fine Člen 8a(3) || Člen 13(3) Člen 8b, prvi stavek || Člen 10(7) Člen 8b, drugi stavek || Člen 14 Člen 8b, tretji stavek || — Člen 9 || Člen 12 Člen 10(1) || Člen 9(1) Člen 10(2) || — Člen 10(3) || Člen 10(4) Člen 10(4)(a), prva, druga in tretja alinea || Člen 10(5)(a), točke (i), (ii) in (iii) Člen 10(4)(b),(c) in (d) || Člen 10(5)(b),(c) in (d) — || Člen 10(5) in fine Člen 10(5) || Člen 10(7) — || Člen 10(6) Člen 10(6) || Člen 9(3) Člen 10(7) || Člen 9(4) Člen 10(8) || Člen 9(5) Člen 10(9) || Člen 9(6) Člen 10a || — Člen 11 || Člen 19 Člen 12 || Člen 20 Člen 13(1) in (2) || Člen 16(1) in (2) — || Člen 16(3) Člen 13(3) || Člen 16(4) Člen 13(4) || — — || Člen 15 Člen 14(1) || Člen 17(1) — || Člen 17(2) Člen 14(2) || Člen 18(1) Člen 14(3) || — Člen 14(4) || Člen 18(2) Člen 14(5) || Člen 18(3) Člen 14(6)(a) in (b) || Člen 18(4) prvi in drugi pododstavek Člen 14a || Člen 21 — || Člen 22 Člen 15 || Člen 23 — || Priloga I — || Priloga II _____________ [1] Letališča, ki so ob določenih obdobjih lahko
preobremenjena, se razglasijo za letališča z usklajevanim voznim redom
letov. Na teh letališčih postopek temelji na prostovoljnem sodelovanju med
letalskimi prevozniki. En usklajevalec voznega reda letov se imenuje za usklajevanje
operacij letalskih prevoznikov. [2] V skladu s členom 2(k) uredbe o slotih je
„zaporedje slotov najmanj pet slotov, zahtevanih za isti čas na isti dan v
tednu redno v istem obdobju reda letenja in dodeljenih na ta način ali,
če to ni mogoče, dodeljenih za približno isti čas. [3] V skladu s členom 2(b) uredbe o slotih je novi
ponudnik prevoznik, ki je le kratek čas prisoten na določenem
letališču. [4] Odbor mednarodnega sveta letališč za
Evropo(www.aci-europe.org). [5] http://www.eurocontrol.int/statfor/gallery/content/public/forecasts/Doc415-LTF10-Report-Vol1.pdf.
Cifre iz poročila Eurocontrola se nanašajo le na premike zrakoplovov IFR
(izvedene v skladu s pravili instrumentnega letenja). [6] Glej razpredelnico 1 Napoved nasičenosti
letališč, analiza učinka, ki spremlja ta predlog, str.17. [7] COM (2008) 227. [8] http://ec.europa.eu/transport/air/studies/airports_en.htm.
Povzetek je objavljen pod točko 8 raziskave o možnih revizijah uredbe o
slotih (Steer Davies Gleave, 2011). [9] Predvsem National Economic Research Associates (NERA), Study
to assess the effects of different slot allocation schemes, 2004, in Mott
MacDonald, Study on the impact of the introduction of secondary trading at
Community airports, 2006. Vse te
študije so objavljene na spletni strani http://ec.europa.eu/transport/air/studies/airports_en.htm. [10] Glej šudijo Daviesa Gleavea iz opombe 8. [11] UL C […] z dne […], str. […]. [12] UL C […] z dne […], str. […]. [13] UL L 14, 22.01.1993, str. 1. [14] Glej Prilogo I. [15] COM(2008)227. [16] UL L 240, 24.8.1992, str. 8. [17] UL L 55, 28.2.2011, str. 13. [18] UL L 96, 31.3.2004, str. 1. [19] UL L 96, 31.3.2004, str. 20. [20] UL L 185, 15.7.2011, str. 1. [21] UL L 84, 23.3.2006, str. 14. [22] UL L 70, 14.3.2009, str. 11. [23] UL L 24, 29.1.2004, str. 1. [24] UL L 55, 28.2.2011, str. 13.