OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Komisija je 29. junija 2011 sprejela predlog za naslednji večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020[1] z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“. V predlogu je Komisija predlagala oblikovanje novega celostnega instrumenta za vlaganje v prednostne naloge glede infrastrukture EU na področju prometa, energetike in telekomunikacij, tj. „instrumenta za povezovanje Evrope“ (v nadaljnjem besedilu: IPE).

Pametna, trajnostna in medsebojno popolnoma povezana prometna, energetska in digitalna omrežja so nujen pogoj za dokončanje enotnega evropskega trga. Poleg tega lahko vlaganja v ključne infrastrukture z veliko dodano vrednostjo EU spodbudijo konkurenčnost Evrope v težavnih gospodarskih razmerah, ki jih zaznamujeta počasna rast in skromni javni proračuni. Poleg tega takšna vlaganja v infrastrukturo EU omogočajo tudi doseganje ciljev za trajnostno rast iz strategije Evropa 2020 ter ciljev EU „20-20-20“ na področju energetske in podnebne politike[2].

Ta uredba vsebuje določbe, ki urejajo IPE. Temelji na delu za pripravo spremembe političnega okvira v vseh treh sektorjih (promet, energetika in telekomunikacije) za naslednji večletni finančni okvir (2014–2020). Na podlagi člena 170 PDEU se ob upoštevanju IPE predlagajo nove smernice v vsakem sektorju. Zato spremenjene smernice za promet, energetiko in telekomunikacije na eni strani ter IPE na drugi strani predstavljajo enoten in usklajen regulativni sveženj.

V preteklem desetletju se je povprečna poraba na področju infrastrukture v Evropi zmanjševala. Vendar se je zaradi gospodarske in finančne krize znova pojavilo zanimanje za potrebne infrastrukturne naložbe. Med gospodarsko krizo so bile ciljne naložbe v obnavljanje ali gradnjo infrastrukture pomemben del načrtov za spodbujanje in oživitev na ravni EU in držav članic, saj so take naložbe način za podpiranje skupnega povpraševanja in hkrati zagotavljajo dolgoročno donosnost porabljenih sredstev. Najpomembnejše je, da je kriza pokazala, da je infrastruktura ključna za prihodnost gospodarstva v Evropi.

Resnično integriran enotni trg, kot navaja Montijevo poročilo[3], ne bi bil mogoč brez nemotene povezave med vsemi njegovimi sestavnimi deli. Prometne povezave, električna omrežja in širokopasovna omrežja so ključna za delujoče, povezano gospodarsko območje ter za njegovo socialno in ozemeljsko kohezijo. Čeprav je bil na področju regulativnega povezovanja znotraj EU dosežen napredek in so trgi vse bolj povezani, ni bil na področju čezmejne fizične medsebojne povezanosti v energetskem sektorju s sprejetjem in začetkom veljavnosti tretjega liberalizacijskega svežnja v zadnjem obdobju dosežen noben napredek. Zlasti v novih državah članicah je veliko manjkajočih povezav, zaradi katerih nastajajo ločnice med središčem in obrobnimi območji Evropske unije ter je oviran nadaljnji razvoj izmenjav v Uniji ali rast novih gospodarskih sektorjev, kot je e-trgovanje.

Ugotovljeno je bilo, da je potrebno veliko naložb. V energetskem sektorju je predlagana uredba o smernicah za izvajanje prednostnih nalog na področju evropske energetske infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: smernice za vseevropsko energetsko infrastrukturo), ki določa dvanajst prednostnih infrastrukturnih koridorjev in področij, po štiri za vsak sektor, transport električne energije in plina ter uvedbo pametnih omrežij, poti za električno energijo in čezmejna omrežja ogljikovega dioksida. V evropski energetski sistem je treba do leta 2020 vložiti približno en bilijon EUR, pri čemer se ocenjuje, da je treba samo za električna in plinska omrežja evropskega pomena vložiti okrog 200 milijard EUR. Od celotnega zneska te naložbe bi moral trg sam brez dodatne pomoči zagotoviti 100 milijard EUR, za preostalih 100 milijard EUR pa bo treba sprejeti javne ukrepe, s katerimi se bodo zagotovili finančni vzvodi za potrebne naložbe.

V prometnem sektorju je bilo z vseevropsko metodologijo načrtovanja opredeljeno vseevropsko osrednje omrežje. To osrednje omrežje s koridorji, po katerih poteka visoko učinkovit tovorni in potniški promet z malimi emisijami, obsežno izkorišča že obstoječo infrastrukturo. Ko bodo dokončno vzpostavljene manjkajoče povezave in se bo zmanjšal obseg ozkih grl ter se bodo začele uporabljati učinkovitejše storitve pri multimodalnih kombinacijah, bo to omrežje upravljalo večino prometnih tokov na enotnem trgu. Stroški razvoja infrastrukture EU do mere, ki bi ustrezala povpraševanju, so za obdobje 2010–2030 ocenjeni na več kot 1,5 bilijona EUR za celotna prometna omrežja držav članic EU. Za dokončanje vseevropskih prometnih omrežij bo do leta 2020 potrebnih okoli 500 milijard EUR, od česar bo 250 milijard EUR potrebnih za dokončno vzpostavitev manjkajočih povezav in odpravo ozkih grl v osrednjem omrežju.

Za telekomunikacijska omrežja je ključni cilj odprava (digitalnih) ozkih grl, ki ovirajo dokončanje enotnega digitalnega trga. To kaže na potrebo po splošnem izboljšanju celotnega širokopasovnega omrežja ter vzpostavitvi infrastrukturnih platform digitalnih storitev, ki omogočajo skladno digitalno uporabo evropskih javnih storitev. Dejansko so ta omrežja, tj. fizična omrežja in omrežja, ki temeljijo na storitvah, ključna za omogočanje pametne rasti. V okviru Evropske digitalne agende bi moral imeti vsak Evropejec do leta 2013 dostop do osnovnega širokopasovnega omrežja ter do leta 2020 do hitrega in ultrahitrega širokopasovnega omrežja. Komisija je septembra 2010 predstavila ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev naložb v znesku do 270 milijard EUR, s katerimi bi se do leta 2020 omogočila vzpostavitev ultrahitrega širokopasovnega omrežja vsem evropskim gospodinjstvom in podjetjem. V sedanjih okoliščinah se bodo sredstva za del teh naložbenih potreb zagotovila iz javnega sektorja. Ocenjuje se, da bi bilo za uresničitev teh ciljev potrebno zagotoviti največ 270 milijard EUR. Vendar naj bi lahko naložbe zasebnega sektorja brez posredovanja Unije znašale le 50 milijard EUR za obdobje do leta 2020. To pomeni, da je znesek manjkajočih sredstev za naložbe največ 220 milijard EUR. Ker družbene koristi naložb v digitalno infrastrukturo znatno presegajo zasebne pobude za naložbe, je za spodbujanje trga nujno usmerjeno javno ukrepanje.

Analiza, ki so jo pri pripravi te uredbe opravile službe Komisije, je pokazala, da naj bi imeli trg in nacionalni proračuni pomembno vlogo pri zagotavljanju potrebne infrastrukture prek ustreznih naložbenih mehanizmov in mehanizmov oblikovanja cen, vendar nekaterih naložb v infrastrukturo ne bo mogoče zagotoviti ali bodo preložene v obdobje daleč po letu 2020, če EU ne bo ukrepala. Zato je v naslednjem večletnem finančnem okviru potreben pomemben prispevek iz proračuna EU, da se zagotovi dejanska izvedba prednostnih nalog glede infrastrukture EU.

Za večji učinek proračunskih sredstev EU predlaga Komisija bolj sistematično uporabo inovativnih finančnih instrumentov, da se omogoči alternativa tradicionalnemu financiranju z nepovratnimi sredstvi in odpravijo vrzeli v zvezi s financiranjem strateških naložb. Pomembna značilnost inovativnih finančnih instrumentov je, da za proračun EU zaradi omogočanja in privabljanja drugih javnih in zasebnih virov financiranja za projekte, ki so v interesu EU, ustvarjajo večji multiplikacijski učinek kot tradicionalni instrumenti. Spodbujajo naložbe in zato zagotavljajo večji učinek proračuna EU.

Na podlagi izkušenj s finančnimi instrumenti iz sedanjega finančnega okvira, vzpostavljenimi v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko (EIB), kot je instrument za posojilna jamstva za projekte vseevropskih prometnih omrežij (v nadaljnjem besedilu: projekti TEN-T), predlaga Komisija izvajanje znatnega dela svojih ukrepov znotraj IPE prek finančnih instrumentov. Pobuda za projektne obveznice strategije Evropa 2020[4] se bo uporabljala zlasti kot način zagotavljanja naložbenih virov za infrastrukturne projekte, ki so v ključnem strateškem interesu EU.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

2.1       Posvetovanje in strokovna mnenja

Ta uredba temelji na obsežnem posvetovanju z zainteresiranimi stranmi, institucijami in organi EU, državami članicami, regionalnimi ali lokalnimi organi, socialnimi in gospodarskimi partnerji, akademskimi strokovnjaki ter mednarodnimi institucijami. Upoštevani so rezultati vmesnih ocen, ki so bile izvedene na podlagi programov za obdobje 2007–2013, ter številne študije in strokovna mnenja.

Za tri sektorje so se pri prispevkih zainteresiranih strani med drugim pojavila naslednja vprašanja:

Na podlagi posvetovanj obstaja splošno soglasje o tem, da je za zagotavljanje hitrejšega razvoja infrastrukture z evropsko dodano vrednostjo potrebna večja podpora EU.

Zainteresirane strani so pozvale k večjemu finančnemu vzvodu financiranja EU na področju ciljev politike vseevropskih omrežij, na primer z boljšo usklajenostjo med različnimi finančnimi instrumenti, in sicer Kohezijskim skladom in Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRS), programi vseevropskih omrežij ter posredovanji EIB.

Zainteresiranim stranem se zdi, da je razširitev portfelja razpoložljivih finančnih instrumentov način za boljšo prilagoditev podpore posebnim potrebam projekta, omogočanje učinkovitega strukturiranja projektov in privabljanje novih vlagateljev. Načrtovana pobuda za projektne obveznice je primerna zlasti za večje naložbe v okviru IPE.

2.2       Ocena učinka

V zvezi s predlagano uredbo se je izvedla ocena učinka o možnostih izvajanja IPE kot politične pobude, tj. možnostih glede opredelitve pravil delovanja IPE. Ocena učinka je najprej obravnavala splošni cilj IPE, kot je predlagan v sporočilu o večletnem finančnem okviru z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“[5], za zagotavljanje hitrejšega razvoja infrastrukture, ki jo EU potrebuje za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020 ter ciljev „20-20-20“ na področju energetike in podnebja, pri čemer temelji na rezultatih posvetovanj z zainteresiranimi stranmi in ocenjevalnih študijah sedanjih programov EU, ki finančno podpirajo razvoj programov TEN.

Ocena učinkov možnosti politike, ki so mogoče, se je osredotočila zlasti na uresničitev dveh glavnih posebnih ciljev na najbolj učinkovit, uspešen in skladen način:

1) zagotovitev večjega finančnega vzvoda iz sredstev EU – z opredelitvijo oblik, metod in pravil financiranja, ki lahko zagotovijo največji možni finančni vzvod pri privabljanju javnih in zasebnih naložb za projekte z evropsko razsežnostjo in razsežnostjo enotnega trga, kar se nanaša zlasti na prednostna omrežja, ki jih je treba vzpostaviti do leta 2020, pri katerih je evropska dodana vrednost jasno dokazana, po potrebi vključno z omrežji, ki so morda v tretjih državah;

2) omogočanje pravočasne izvedbe projektov, ki jih sofinancira EU – z opredelitvijo mehanizmov za spremljanje in ocenjevanje, ki nagrajujejo učinkovito in kaznujejo neučinkovito rabo sredstev EU.

Hkrati je bilo treba pri oceni možnosti politike upoštevati dva povezana splošna cilja politike Unije: na eni strani uresničitev ciljev politike, povezane s posameznim sektorjem, na področju infrastrukture, kot je opredeljeno v členih 170 in 171 PDEU, in na drugi strani poenostavitev pravil financiranja EU z izkoriščanjem sinergij v sektorjih in med njimi, k čemer se je Komisija trdno zavezala[6]. Ker ta cilja politike nista popolnoma skladna, je bilo iskanje primernega ravnovesja med skladnostjo s cilji sektorske politike in največjim možnim povečanjem sinergij ključno načelo, ki se je upoštevalo pri ocenjevanju možnosti za opredelitev pravil delovanja IPE.

Najprej se je obravnavalo devet glavnih alternativ možnosti politike, pri čemer je bila prva od njih splošna utemeljitev, na podlagi katere se je Komisija odločila, da predlaga vzpostavitev instrumenta za povezovanje Evrope, s čimer bi se poenostavil obstoječi okvir financiranja EU na podlagi sektorskih sinergij. Alternative politike so temeljile na kombinacijah scenarijev, ki ustrezajo trem osnovnim možnostim za poenostavitev finančnih pravil – najmanjše in največje ter spremenljivo usklajevanje sektorskih pravil – na dveh področjih posredovanja politike, ki ustrezata dvema glavnima že opredeljenima posebnima ciljema – spodbujanju naložb in izvajanju programov.

Možnosti so tako lahko med dvema skrajnostma. Na eni strani bi se v primeru, kjer v vsakem sektorju veljajo popolnoma različna, določena pravila in ureditve za zagotavljanje podpore financiranja EU v skladu z IPE, izvedlo najmanjše možno usklajevanje finančnih vzvodov za naložbe in izvajanja programov. Na drugi strani je možnost politike, za katero je značilna največja možna uskladitev finančnih vzvodov za naložbe in pravil izvajanja programov, za primere, kjer za vse tri sektorje veljajo skupna finančna pravila in ureditve upravljanja programov za uporabo sredstev v skladu z IPE. Preostale možnosti med tema skrajnostma veljajo za primere, kjer za sektorje veljajo nekatera skupna pravila in ureditve, medtem ko so druga različna in značilna za posamezni sektor, tj. kombinacije največjega mogočega ali spremenljivega usklajevanja pravil na enem področju posredovanja politike s spremenljivim ali najmanjšim mogočim usklajevanjem sektorskih pravil na drugem področju.

Na podlagi ocene učinkov teh možnosti politik in ob upoštevanju doseganja prej poudarjenih ciljev se je ugotovilo, da bi lahko dve od obravnavanih možnosti v največji meri zagotovili, da IPE prek lastnih pravil delovanja podpira hitrejši razvoj infrastrukture, ki je v interesu EU:

– možnost politike, pri kateri je usklajevanje pravil spremenljivo, tj. z nekaterimi splošnimi pravili in nekaterimi pravili, povezanimi s posameznim sektorjem, na področju finančnih vzvodov za naložbe in na področju izvajanja programov, bi bila najboljša možnost z vidika skladnosti z vsemi ustreznimi cilji politike EU;

– možnost politike, pri kateri je bilo izbrano spremenljivo usklajevanje na ravni pravil za finančne vzvode za naložbe z največjim možnim usklajevanjem pravil na ravni izvajanja programov, se lahko izkaže za bolj učinkovito z vidika stroškov.

Vendar lahko druga možnost dolgoročno negativno vpliva na zmožnost odzivanja na stanja, značilna za posamezne sektorje, zlasti glede načrtovanja sredstev, kar lahko dolgoročno izniči začetne prihranke. Zato se je nazadnje ugotovilo, da je najboljša možnost za zagotovitev doseganja ciljev IPE neka stopnja sektorske prilagodljivosti tudi pri opredelitvi pravil IPE na področju izvajanja programov.

Določbe glede uporabe sredstev iz IPE, navedene v obstoječih uredbah, so bile oblikovane na podlagi ugotovitev in sklepov, ki so poudarjeni v navedeni oceni učinka.

2.3       Evropska dodana vrednost IPE

Postopek posvetovanj z zainteresiranimi stranmi in analiza, izvedena v okviru ocene učinka, sta poudarila, da bi bila dodana vrednost IPE kot skupnega okvira za financiranje štirikratna:

(1) Rezultat skupnega okvira bo poenostavitev pravnega okvira EU glede financiranja infrastrukture vseevropskih omrežij. Zagotovil bo tudi usklajen pristop k financiranju projektov EU v vseh treh sektorjih.

(2) Hkrati bosta enotni sklad na področju infrastrukture EU in finančni okvir zagotovila usklajen in pregleden pristop k financiranju EU, ki bo temeljil na zanesljivosti, zaradi česar bodo obstajale velike možnosti, da pritegne obsežnejše financiranje iz zasebnega sektorja. Finančni instrumenti bodo na voljo centralizirano in usklajeno, pritegnili bodo zasebne vlagatelje in partnerske finančne institucije ter izboljšali učinkovitost razmerja med njimi.

(3) Poleg tega bo vedno večja medsebojna odvisnost med gospodarskimi infrastrukturnimi projekti, omrežji in sektorji omogočila realizacijo ekonomije obsega. Celostni okvir za financiranje infrastrukture EU bo omogočil izkoriščanje čezsektorskih sinergij na ravni razvoja in izvajanja projektov, prihranke pri stroških in/ali učinkovitejše izkoriščanje in večje donose.

(4) Nenazadnje temelji skupni okvir na izkušnjah in izmenjavi dobre prakse med sektorji ter tako omogoča večjo učinkovitost financiranja EU v vseh sektorjih.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Vseevropska omrežja so obravnavana v členu 170 PDEU, ki določa: „[…] Unija […] prispeva k vzpostavitvi in razvoju vseevropskih omrežij na področju prometne, telekomunikacijske in energetske infrastrukture.“ Pravica EU, da deluje na področju financiranja infrastrukture, je določena v členu 171, ki določa, da Unija „lahko podpira projekte skupnega interesa, ki jih podpirajo države članice, […] zlasti s študijami izvedljivosti, kreditnimi garancijami ali subvencioniranjem obrestnih mer“. Člen 172 PDEU določa da „Evropski parlament in Svet sprejmeta smernice in druge ukrepe, navedene v členu 171(1), po rednem zakonodajnem postopku ter po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij.“

V sporočilu o pregledu proračuna je Komisija poudarila pomembnost uporabe proračuna EU, da „zapolni vrzeli, ki nastanejo zaradi dinamike oblikovanja politik na nacionalni ravni, kar je zlasti očitno pri reševanju čezmejnih problemov, npr. na področju infrastrukture, mobilnosti, teritorialne kohezije […] – torej vrzeli, ki bi sicer škodile interesom EU kot celote.“[7] Države članice pri načrtovanju in financiranju infrastrukture glavno prednost običajno namenijo projektom s primarnim nacionalnim pomenom, pri čemer se ti ne ujemajo vedno s čezmejnimi projekti, ki imajo za državljane na splošni ravni EU višjo dodano vrednost.[8] Skupni odhodki EU in držav članic morajo biti učinkoviti, zagotavljati morajo ustrezno višino naložb ter spodbujati sinergije.

Zakonodajni instrument in vrsta ukrepa (tj. financiranje) sta opredeljena v PDEU, ki je pravna podlaga za IPE in določa, da se lahko naloge, prednostni cilji in organizacija vseevropskih omrežij opredelijo v uredbah.

4.           POSLEDICE ZA PRORAČUN

Predlog Komisije za naslednji večletni finančni okvir vključuje predlog za 50 milijard EUR[9] za obdobje 2014–2020, od česar se bo 10 milijard EUR dodelilo Kohezijskemu skladu za prometno infrastrukturo.

IPE || 40 milijard EUR

· Energetika || 9,1 milijarde EUR

· Promet || 21,7 milijarde EUR

· Telekomunikacije/digitalna omrežja || 9,2 milijarde EUR

Zneski v Kohezijskem skladu, namenjeni za prometno infrastrukturo || 10 milijard EUR

Skupaj || 50 milijard EUR

Izkušnje s sedanjim finančnim okvirom kažejo, da ima veliko držav članic, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada, težave pri oblikovanju in izvajanju zapletenih čezmejnih projektov na področju prometne infrastrukture. Zato Komisija za naslednji večletni finančni okvir predlaga, da Kohezijski sklad še naprej podpira države članice, katerih bruto nacionalni dohodek (BND) na prebivalca pri naložbah v vseevropska prometna omrežja in okolje ne dosega 90 % povprečja EU-27, pri čemer bi se del dodeljenih sredstev Kohezijskega sklada (10 milijard EUR) porabil za financiranje projektov na področju prometa na osrednjem prometnem omrežju v državah članicah, ki so v skladu z instrumentom za povezovanje Evrope upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada.

5.           POVZETEK VSEBINE UREDBE

5.1       Enotni okvir za naložbe v prednostne naloge glede infrastrukture EU

Pretekle izkušnje s financiranjem infrastrukture v okviru programov TEN, Evropskega načrta za oživitev gospodarstva ter Kohezijskega sklada in strukturnih skladov kažejo, da lahko EU zagotovi dodano vrednost za infrastrukturo. Zainteresirane strani se strinjajo, da Evropa v primeru takšne prakse upravljanja, kot je obstajala doslej, morda ne bo uspela pravočasno spodbuditi naložb, ki so potrebne za posodobitev infrastrukturnih omrežij in izgradnjo manjkajočih povezav.

Po finančni krizi si javni proračuni držav članic odločno prizadevajo za potrebno fiskalno konsolidacijo. Kapitalski odhodki so se pogosto bistveno zmanjšali, medtem ko so je dodelitev izdatkov za infrastrukturne naložbene projekte ustavljena ali preložena v poznejše obdobje. Hkrati so možnosti za večje naložbe iz zasebnih virov negotove. Izvajanje potrebnih infrastrukturnih projektov zadržujejo ali ovirajo poleg finančnih omejitev tudi regulativne ovire. Zdi se, da sedanji okvir EU za financiranje infrastrukture ni primeren za zagotovitev učinkovitega odziva. Financiranje je razdrobljeno na preveč programov in preprečuje popolno izkoriščanje sinergij med programi in sektorji.

Pri ponovnem oblikovanju strategije financiranja za infrastrukturo je Komisija upoštevala naslednje cilje:

· zagotovitev stroškovno učinkovite in pravočasne izvedbe ključnih prednostnih infrastrukturnih omrežij v energetskem in prometnem sektorju ter sektorju IKT, kot je opredeljeno v energetsko-infrastrukturnem svežnju, beli knjigi za konkurenčen in trajnosten promet[10] ter digitalni agendi za Evropo;

· zagotovitev čim večje sinergije med energetskimi in prometnimi programi ter programi IKT, tako da financiranje ustreza usklajeni strategiji politike in se projekti izberejo v skladu z jasnimi usklajenimi merili;

· povečanje zmožnosti skladov EU za zagotavljanje drugih javnih ali zasebnih sredstev, tako da je skupni obseg uporabljenih virov zadosten za izpolnitev predvidene potrebe po naložbah do leta 2020;

· zagotovitev optimalne izbire projektov ter spremljanja in nadzora izvajanja projektov, tako da je financiranje EU dobro usmerjeno, zagotovi največji učinek in se porabi na najučinkovitejši način.

Utemeljitev za izbiro skupne zakonodajne podlage za zagotavljanje finančne podpore v treh različnih sektorjih z različnim okvirom politik je, da se s tako zakonodajno podlago zagotovijo možnosti izkoriščanja sinergij med sektorji in da so v preteklosti pogosto obstajale splošne težave v zvezi s financiranjem izvajanja ciljev politike, ki se sicer znatno razlikujejo. Tako bo dodana vrednost skupnega okvira trikratna.

Rezultat skupnega okvira bo poenostavitev pravnega okvira EU glede financiranja infrastrukture vseevropskih omrežij. Zagotovil bo tudi usklajen pristop k financiranju projektov EU v vseh treh sektorjih. Kot je že bilo poudarjeno, je finančni okvir infrastrukture EU zdaj zelo zapleten predvsem zaradi številčnosti in raznolikosti obstoječih pravnih besedil EU. Poenostavitev pravil je ena od ključnih besednih zvez pri novem pristopu, ki ga predlaga Komisija v zvezi s porabo proračuna EU.

Hkrati bosta enotni finančni okvir in sklad na področju infrastrukture EU zagotovila usklajen in pregleden pristop k financiranju EU, ki bo temeljil na zanesljivosti, zaradi česar bodo obstajale velike možnosti, da pritegne obsežnejše financiranje iz zasebnega sektorja. Finančni instrumenti bodo na voljo centralizirano in usklajeno, pritegnili bodo zasebne vlagatelje in partnerske finančne institucije ter izboljšali učinkovitost razmerja med njimi.

Poleg tega bo vedno večja medsebojna odvisnost med gospodarskimi infrastrukturnimi projekti, omrežji in sektorji omogočila realizacijo ekonomije obsega. Celostni okvir za financiranje infrastrukture EU bo omogočil izkoriščanje čezsektorskih sinergij na ravni razvoja in izvajanja projektov ter prihranke pri stroških in/ali učinkovitejše izkoriščanje in višje donose.

Nenazadnje bo skupni okvir omogočil pridobivanje znanj in izmenjavo dobre prakse med sektorji ter večjo učinkovitost financiranja EU v vseh sektorjih.

5.2       Ukrepi za poenostavitev in usklajenost z obstoječimi pravili

Poenostavitev pravil je ena od ključnih besednih zvez pri novem pristopu, ki ga predlaga Komisija v zvezi s porabo proračuna EU. Rezultat skupnega okvira IPE je poenostavitev pravnega okvira EU glede financiranja infrastrukture vseevropskih omrežij. Enotno pravno besedilo pokriva financiranje projektov EU na področjih prometa, energetike in digitalnih omrežij.

Čeprav se sektorji tehnološko/finančno/regulativno razlikujejo, obstaja zadostno število skupnih značilnosti, da se predlaga resnični napredek v zvezi z obstoječimi različnimi instrumenti. Predlog hkrati določa posebna pravila, ki so potrebna za ohranitev splošnega cilja IPE: zagotavljanje hitrejšega in boljše usmerjenega toka javnega denarja EU v pomembne infrastrukturne projekte, ki so v interesu EU.

Sedanje besedilo uvaja poenostavitev zlasti glede naslednjih vprašanj:

· usklajevanje kazalnikov ciljev strategije Evropa 2020;

· prilagodljivost glede dodeljenih proračunskih sredstev;

· centralizirano upravljanje za vse tri sektorje, po možnosti z izvajanjem prek izvajalske agencije;

· skupni instrumenti financiranja;

· skupna merila za dodelitev;

· skupni pogoji za finančno pomoč;

· enotna prepoznavnost prek skupnih letnih delovnih programov (pomembno za sektor) in skupnega odbora (pomembno za države članice).

Poleg tega je zagotovljena popolna usklajenost s sedanjo in prihodnjo finančno uredbo. Predvidene izjeme so ustrezno dovoljene v povezanih pravnih besedilih ali obstajajo precedensi.

5.3       Večji poudarek na finančnih instrumentih

IPE bo dopolnil neposredno podporo EU s finančnimi instrumenti, da bi se učinek financiranja čim bolj izkoristil. Prek velikih multiplikacijskih učinkov finančnih instrumentov (ki lahko dosežejo npr. celo razmerje 1 : 15 do 1 : 20) bo omogočen lažji dostop do kapitala za velike potrebe po naložbah. K zmanjšanju tveganja za predlagatelje projektov bo poleg uspešnega črpanja neposredne podpore EU (kot pri programih v okviru Evropskega načrta za oživitev gospodarstva ali TEN-T) bistveno prispevala tudi večja opora na finančne instrumente, s čimer se bo zagotovilo izvajanje projektov skupnega interesa.

Poleg tega je treba vzpostaviti okolje, ki spodbuja zasebne naložbe, ter oblikovati instrumente, ki bodo privlačni nosilci naložb za specializirane vlagatelje v infrastrukturo. Da bi se zagotovila čim večja učinkovitost, mora biti cilj takšnih nosilcev zmanjšanje tveganja z razširitvijo portfelja potencialnih projektov. Največja razširitev ponudbe se lahko doseže z usmeritvijo na več sektorjev v številnih državah. To se lahko najbolje doseže na evropski ravni ter na podlagi dobro opredeljenih koridorjev in ciljnih področij naložb. Zato mora biti večina finančnih instrumentov skupna za vse sektorje. Vendar ni izključeno, da se bodo oblikovali nekateri finančni instrumenti za obravnavo posebnih potreb posameznega sektorja.

Na podlagi analize, ki se je izvedla v pripravljalni fazi te uredbe, službe Komisije ocenjujejo, da bo finančna podpora za širokopasovna omrežja temeljila zlasti na finančnih instrumentih, proračunska sredstva EU za promet in energetiko, potrebna za finančne instrumente, pa naj ne bi presegla 2 milijard EUR oz. 1 milijarde EUR. Te ocene niso zavezujoča zgornja meja, saj bo obseg financiranja EU, namenjenega finančnim instrumentom, vsako leto prilagojen na podlagi ocene izvajanja projekta, ki jo bodo izvedli finančni posredniki (npr. EIB v primeru projektnih obveznic).

5.4       Instrument za povezovanje Evrope v naslednjem večletnem finančnem okviru

Instrument za povezovanje Evrope bo bistveni element načrta za rast EU, ki se osredotoča na zagotovitev večjih dolgoročnih možnosti EU za rast. Instrument bo usklajen z drugimi ukrepi iz proračuna EU, kot so program „Obzorje 2020“ ter Kohezijski sklad in strukturni skladi.

Za uskladitev s programom Obzorje 2020 je treba zagotoviti dopolnjevanje in hkrati preprečiti mogoča prekrivanja. Pomembno je tudi, da se z uskladitvijo IPE in programa Obzorje 2020 ne prekine veriga raziskav in inovacij, ki zagotavlja razvoj infrastrukture. To bo zlasti pomembno, ko bo potrebno doseči velik tehnološki napredek v prometu, energetiki in IKT, na podlagi katerega bo lahko EU uresničila ambiciozne cilje strategije Evropa 2020. Vsa podpora za raziskovalne in inovativne dejavnosti prek finančnih instrumentov se bo izvajala prek finančnih instrumentov, povezanih s programom Obzorje 2020.

Kar zadeva povezavo s Kohezijskim skladom in strukturnimi skladi, bodo skupni strateški okvir kohezijske politike in pogodbe o partnerstvu z državami članicami dobro usklajeni z okviri politike v prometnem, energetskem in telekomunikacijskem sektorju. Ustrezne smernice bodo temeljile na predpostavki, da se bo prek Kohezijskega sklada in strukturnih skladov dokončala vzpostavitev lokalne in regionalne infrastrukture ter njenih povezav s prednostno infrastrukturo EU, kar bo povezalo vse državljane EU.

Poleg tega bo instrument za povezovanje Evrope instrument s centralnim upravljanjem, za katerega se bodo dodelila ločena sredstva iz Kohezijskega sklada, namenjena za promet (10 milijard EUR glede na cene iz leta 2011). Pri dodelitvi teh 10 milijard EUR imajo največjo možno prednost projekti, ki upoštevajo nacionalne dodelitve v okviru Kohezijskega sklada. Poleg tega bo teh 10 milijard EUR namenjenih državam članicam, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada, stopnje sofinanciranja iz proračuna Unije pa bodo na enaki ravni kot pri Kohezijskem skladu.

2011/0302 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 172 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije[11],

po predložitvi predloga nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[12],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[13],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Ustanovitev instrumenta za povezovanje Evrope mora zagotoviti čim večje možnosti za rast prek vzpostavitve sinergij med politikami na področju prometa, energetike in telekomunikacij ter njihovega izvajanja, s čimer se bo povečala učinkovitost posredovanja Unije.

(2) Dobro delovanje enotnega trga je odvisno od sodobne, visoko učinkovite infrastrukture, ki povezuje Evropo zlasti na področjih prometa, energetike in telekomunikacij. Te povezave, ki zagotavljajo večjo rast, bodo zagotovile boljši dostop do notranjega trga in zato v skladu s cilji strategije Evropa 2020 prispevale h konkurenčnejšemu tržnemu gospodarstvu[14].

(3) Cilj ustanovitve instrumenta za povezovanje Evrope je, da se spodbudijo hitrejše naložbe javnega in zasebnega sektorja na področju vseevropskih omrežij ter njuno zagotavljanje financiranja s finančnimi vzvodi.

(4) Vzpostavitev učinkovitih omrežij prometne in energetske infrastrukture je eden od 12 ključnih ukrepov, ki jih je opredelila Komisija v sporočilu o Aktu za enotni trg[15].

(5) Komisija se je zavezala, da bo v programe porabe Unije vključila podnebne spremembe in vsaj 20 % proračuna Unije usmerila v cilje, povezane s podnebjem. Zagotoviti je treba, da se pri pripravi, oblikovanju ter izvajanju projektov skupnega interesa spodbujajo ublažitev podnebnih sprememb in prilagoditev nanje ter preprečevanje in upravljanje tveganja. Infrastrukturne naložbe iz te uredbe morajo prispevati k spodbujanju prehoda na gospodarstvo in družbo, ki sta nizkoogljična ter odporna na podnebne spremembe in naravne nesreče.

(6) Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 8. junija 2011 o „vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo“ poudaril pomembnost zagotovitve hitre izvedbe digitalne agende Unije ter nadaljevanja prizadevanj za uresničitev cilja, da bo do leta 2020 vsem državljanom EU, tudi na manj razvitih območjih, na voljo dostop do hitrega interneta.[16] Parlament je prav tako poudaril, da imajo naložbe v prometno infrastrukturo ključno vlogo pri tem, ali bo Evropa ohranila svojo konkurenčnost in po krizi omogočila dolgoročno gospodarsko rast ter da so vseevropska prometna omrežja (TEN-T) bistvena za zagotavljanje ustreznega delovanja notranjega trga in zagotavljajo pomembno evropsko dodano vrednost. Parlament je izrazil trdno prepričanje, da bi morala biti TEN-T ključna prednostna naloga v naslednjem večletnem finančnem okviru ter da je treba v naslednjem finančnem okviru povečati sredstva za TEN-T. Poleg tega je Parlament poudaril, da je treba čim bolj povečati učinek financiranja Unije in priložnosti, ki jih ponujajo Kohezijski sklad in strukturni skladi ter finančni instrumenti za financiranje ključnih nacionalnih in čezmejnih evropskih prednostnih infrastrukturnih projektov na področju energetike, ter izpostavil, da so potrebna potrebo znatna sredstva iz proračuna Unije za finančne instrumente na tem področju.

(7) Komisija je 28. marca 2011 sprejela belo knjigo z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“[17]. Cilj bele knjige je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) prometnega sektorja za vsaj 60 % do leta 2050 glede na leto 1990. Kar zadeva infrastrukturo, je cilj bele knjige do leta 2030 na ravni Unije vzpostaviti popolnoma funkcionalno multimodalno osrednje omrežje TEN-T. Njen cilj je tudi čim boljše delovanje multimodalnih logističnih verig, vključno s pogostejšo uporabo energetsko učinkovitejših načinov prevoza. Zato določa naslednje pomembne cilje za politiko TEN-T: do leta 2030 mora 30 % cestnega tovornega prevoza nad 300 km preiti na druge načine prevoza, do leta 2050 pa več kot 50 % prevoza; dolžina obstoječega železniškega omrežja za visoke hitrosti se mora do leta 2030 potrojiti, večina potniškega prometa na srednje razdalje mora do leta 2050 potekati po železnici, vsa letališča iz osrednjega omrežja morajo biti povezana z železniškim omrežjem; vsa pristanišča z železniškim tovornim omrežjem in po možnosti s sistemom celinskih plovnih poti.

(8) Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 6. julija 2010 o trajnostno naravnani prihodnosti prometa[18] poudaril, da je za učinkovito prometno politiko potreben finančni okvir, skladen z izzivi, s katerimi se mora spopadati, in da je treba zato povečati sedanje vire za promet in mobilnost; poleg tega meni, da je vzpostaviti instrument za usklajevanje uporabe različnih virov za financiranje projektov na področju prometa, sredstev, ki so na voljo v okviru kohezijske politike, javno-zasebnih partnerstev ali drugih finančnih instrumentov, kot so jamstva.

(9) Svet za promet, telekomunikacije in energijo je v svojih sklepih z dne 11. junija 2009 o pregledu politike TEN-T[19] ponovno potrdil, da je treba še naprej vlagati v prometno infrastrukturo za zagotovitev ustreznega razvoja TEN-T za vse vrste prevoza, kar je podlaga za notranji trg in konkurenčnost, ekonomsko, socialno in ozemeljsko kohezijo Unije ter njeno povezanost s sosednjimi državami s poudarkom na evropski dodani vrednosti. Svet je poudaril potrebo, da mora Skupnost zagotoviti finančna sredstva, ki so potrebna za spodbujanje naložb v projekte TEN-T, ter zlasti potrebo, da je treba ustrezno finančno podporo iz proračuna za projekte TEN-T, namenjeno prednostnim projektom, ki vključujejo pomembne čezmejne odseke in se bodo izvajali tudi po letu 2013, uskladiti z institucionalnimi omejitvami iz okvira finančnega načrtovanja. Po mnenju Sveta je treba pristope javno-zasebnih partnerstev razvijati še naprej in jih v tem okviru po potrebi podpirati.

(10) Na podlagi ciljev iz bele knjige opredeljujejo smernice TEN-T iz Uredbe (EU) št. XXX/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne …[20] infrastrukturo vseevropskega prometnega omrežja, zahteve, ki jih mora izpolnjevati, ter ukrepe za njihovo izvedbo. Smernice predvidevajo zlasti dokončno vzpostavitev osrednjega omrežja do leta 2030.

(11) Na podlagi analize načrtov za prometno infrastrukturo držav članic Komisija ocenjuje, da je treba za naložbe v promet v obdobju 2014–2020 za celotno omrežje TEN-T nameniti 500 milijard EUR, od česar bo treba po ocenah 250 milijard EUR vložiti v osrednje omrežje TEN-T. Glede na sredstva, ki so na voljo na ravni Unije, je treba ob upoštevanju osredotočenosti na projekte z najvišjo evropsko dodano vrednostjo nujno zagotoviti, da se doseže želeni učinek. Podpora se mora zato usmeriti na osrednje omrežje (zlasti koridorje osrednjega omrežja) in projekte skupnega interesa na področju sistemov upravljanja prometa (predvsem sisteme za upravljanje zračnega prometa, ki izhajajo iz sistema SESAR, za katere so potrebna proračunska sredstva Unije v znesku okrog 3 milijarde EUR).

(12) V okviru pregleda politike TEN-T iz februarja 2009 je bila ustanovljena posebna skupina strokovnjakov, ki pomaga Komisiji ter obravnava vprašanja strategije financiranja in možnosti financiranja za TEN-T. Skupina strokovnjakov št. 5 je delala na podlagi izkušenj zunanjih strokovnjakov z naslednjih različnih področij: upravljavcev infrastrukture, načrtovalcev infrastrukture, nacionalnih, regionalnih in lokalnih predstavnikov, okoljskih strokovnjakov, univerzitetnih raziskovalcev ter predstavnikov zasebnega sektorja. Končno poročilo skupine strokovnjakov št. 5[21], ki je bilo sprejeto julija 2010, vsebuje 40 priporočil, pri čemer so bila nekatera od njih upoštevana tudi v tem predlogu.

(13) Izkušnje s sedanjim finančnim okvirom kažejo, da se veliko držav članic, ki so upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada, sooča z velikimi ovirami pri pravočasni izvedbi zapletenih čezmejnih projektov na področju prometne infrastrukture z visoko dodano vrednostjo Unije. Zato bi bilo treba za izboljšanje izvedbe projektov na področju prometa z visoko evropsko dodano vrednostjo, zlasti čezmejnih projektov, del dodeljenih sredstev Kohezijskega sklada (10 milijard EUR[22]) prenesti za financiranje projektov na področju prometa v osrednjem prometnem omrežju v državah članicah, ki so upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada v okviru instrumenta za povezovanje Evrope. Komisija mora podpreti države članice, upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada, da vzpostavijo primerno strukturo projektov, tako da se največja prednost nameni nacionalnim dodelitvam v okviru Kohezijskega sklada.

(14) V sporočilu „Prednostne naloge glede energetske infrastrukture za leto 2020 in pozneje – Načrt za integrirano evropsko energetsko omrežje“, sprejetem novembra 2010[23], je Komisija opredelila prednostne koridorje, ki so potrebni za uresničenje ambicioznih ciljev Unije do leta 2020 na področjih energetike in podnebja za dokončno vzpostavitev notranjega energetskega trga, zagotavljanje zanesljivosti oskrbe, omogočanje vključevanja obnovljivih virov energije ter pripravo omrežij za nadaljnje zmanjševanje stopenj emisij CO2 v energetskem sistemu po letu 2020.

(15) Za stroškovno učinkovito posodobitev in razširitev evropske energetske infrastrukture ter čezmejno povezovanje omrežij za doseganje ciljev Unije v zvezi z energetsko in podnebno politiko glede konkurenčnosti, trajnosti in zanesljivosti oskrbe bodo potrebne velike naložbe. Po ocenah bi bilo treba v energetsko infrastrukturo do leta 2020 vložiti 1 bilijon EUR, od česar se bo približno 200 milijard EUR namenilo za infrastrukturo evropskega pomena za prenos in skladiščenje električne energije in plina. Med projekti evropskega pomena obstaja za naložbe v znesku približno 100 milijard EUR tveganje, da sredstva ne bodo dodeljena zaradi ovir, povezanih z izdajo dovoljenj, predpisi in financiranjem.

(16) Zaradi nujnosti izgradnje energetske infrastrukture za prihodnost in znatnega povečanja obsega naložb v primerjavi s preteklimi obdobji je treba spremeniti način podpiranja energetske infrastrukture na ravni EU. Svet za promet, telekomunikacije in energijo je v svojih sklepih[24] z dne 28. februarja 2011 potrdil energetske koridorje kot prednostne naloge za Evropo.

(17) Evropski svet[25] je 4. februarja 2011 pozval Komisijo, da poenostavi in izboljša postopke za pridobitev dovoljenj ter spodbuja regulativni okvir, ki pritegne naložbe. Evropski svet je poudaril, da mora večino naložb zagotoviti trg s sredstvi, ki jih pridobi prek dajatev. Evropski svet je priznal, da je bilo za projekte, ki so potrebni s stališča zanesljivosti oskrbe in solidarnosti ter ki niso mogli pritegniti financiranja udeležencev na trgu, javno financiranje nujno.

(18) Uredba (EU) št. XXX/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … [Smernice za vseevropsko infrastrukturo na področju energetike][26] določa prednostne naloge za vzpostavitev vseevropske infrastrukture na področju energetike, ki jih je treba izvesti do leta 2020, da se dosežejo cilji energetske in okoljske politike Unije; navedena uredba določa pravila za določanje projektov skupnega interesa, ki so potrebni za izvedbo teh prednostnih nalog, uvaja ukrepe na področju dodeljevanja dovoljenj, vključevanja javnosti ter predpisov za hitrejšo in lažjo izvedbo teh projektov, vključno z merili za splošno upravičenost takšnih projektov do finančne pomoči Unije.

(19) Telekomunikacije vse bolj postajajo internetne infrastrukture, pri katerih so širokopasovna omrežja in digitalne storitve tesno povezane med seboj. Internet postaja vodila platforma za komunikacijo, zagotavljanje storitev in opravljanje poslov. Zato je vseevropska dosegljivost internetnega dostopa in digitalnih storitev bistvena za gospodarsko rast in enotni trg.

(20) Sodobna optična omrežja so bistvena infrastruktura za prihodnost v smislu povezljivosti evropskih podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij, ki želijo z računalništvom v oblaku izboljšati svojo stroškovno učinkovitost.

(21) Strategija Evropa 2020[27] poziva k izvajanju evropske digitalne agende[28], ki določa stabilen pravni okvir za spodbujanje naložb v odprto in konkurenčno internetno infrastrukturo velikih hitrosti in podobne storitve. Evropski svet je junija 2010 potrdil evropsko digitalno agendo in vse institucije pozval, naj jo začnejo v polnosti izvajati.[29]

(22) Svet je 31. maja 2010 sklenil, da mora Evropa zagotoviti potrebne vire za razvoj enotnega digitalnega trga, ki temelji na hitri in ultrahitri povezavi ter interoperabilnih aplikacijah, in priznal, da bodo učinkovite in konkurenčne naložbe v širokopasovna omrežja naslednje generacije pomembne za inovacije, izbiro potrošnikov in konkurenčnost Evropske unije, pri čemer lahko hkrati zagotovijo večjo kakovost življenja prek boljšega zdravstvenega varstva, varnejšega prometa, novih medijskih priložnosti ter lažjega dostopa do blaga in storitev, zlasti prek meja[30].

(23) Zdi se, da so zasebne spodbude za naložbe v zelo hitra širokopasovna omrežja manjše kot koristi za celotno družbo. Po ocenah bi bilo treba za uresničitev cilja digitalne agende, tj. zagotovitev dostopa do hitrega interneta za vse evropske državljane in podjetja, zagotoviti največ 270 milijard EUR. Vendar se pričakuje, da bodo v obdobju do leta 2020 naložbe javnega sektorja brez posredovanja Unije znašale največ 50 milijard EUR. Naložbena vrzel, ki bo nastala zaradi tega, je veliko ozko grlo za vzpostavitev infrastrukture, medtem ko je delovanje enotnega digitalnega trga hkrati odvisno od dostopa vseh državljanov do omrežja prek infrastrukture prihodnosti.

(24) Na ravni EU je treba vzpostaviti močna in usklajena omrežja za digitalno zagotavljanje ukrepov za javno dobro z vključitvijo javnih akterjev in akterjev civilne družbe na nacionalni in regionalni ravni, zato je nujno, da se za stroške sistema, oblikovanja programske opreme in vzdrževanja odpornega vozlišča za taka omrežja zagotovi strukturirano financiranje EU, proračunom nacionalnih operaterjev pa se prepustijo le stroški znotraj države.

(25) Omogočiti je treba več načinov izvajanja in različne stopnje financiranja, da se zagotovita večja učinkovitost in učinek finančne pomoči Unije, spodbudijo zasebne naložbe ter obravnavajo posebne zahteve posameznih projektov.

(26) Vendar bo morala na področju telekomunikacij nekatere osrednje storitvene platforme, ki zagotavljajo vseevropsko interoperabilnost, zlasti v začetni fazi v večji meri financirati Unija, pri čemer bo treba upoštevati načelo sofinanciranja.

(27) Za zagotavljanje čezmejne interoperabilnosti v okviru razvoja infrastrukturnih projektov velikega obsega, zlasti na ravni osrednjih storitev, bo morda potrebno, da Komisija, države članice in/ali njihovi upravičenci opremo naročijo in namestijo hkrati. V takšnih primerih bi bilo treba finančno pomoč dodeliti javnim naročilom, ki jih izvajajo ponudniki infrastruktur v državah članicah ne glede na to, ali jo dodeljujejo države članice same ali v sodelovanju s Komisijo. Določbe omogočajo tudi uporabo več virov, ki so med drugim potrebni za omogočanje uporabe v več jezikih, zagotavljanje zanesljivosti oskrbe in/ali stalnosti delovanja v primeru izpadov delovanja infrastrukturnega omrežja, ki jih lahko povzroči napaka na enem samem mestu.

(28) Na splošne storitve na področjih javnega interesa (kot osrednje storitve) pogosto vpliva velik obseg težav na trgu. Področja, za katera je treba zagotoviti financiranje, so dejansko povezana z izvajanjem javnih storitev (e-zdravje, e-identiteta, razvoj in interoperabilnost velikega obsega na področju e-javnih naročil), zato na začetni ravni po definiciji niso komercialna. Poleg tega bi bil izziv, če bi se financirale le osrednje storitve, pravilno spodbujanje dejanskega izvajanja storitev javnega interesa na regionalni ravni in ravni držav članic: razlog za to je zlasti pomanjkanje spodbud na nacionalni ravni za povezavo nacionalnih sistemov z osrednjimi sistemi (zato je treba vzpostaviti pogoje za interoperabilnost in čezmejne storitve) in dejstvo, da zasebni vlagatelji sami ne zagotavljajo izvajanja storitev v okvirih interoperabilnosti.

(29) Smernice za digitalne tehnologije, kot so določene v Uredbi (EU) št. XXX/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne …[31] [smernice GD INFSO], opredeljujejo postopek in merila za financiranje in tudi različne kategorije naložb.

(30) Prihodnji okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje 2020 se bo med drugim osredotočil na spoprijemanje z družbenimi izzivi (npr. pameten, zelen in integriran promet, varna, čista in učinkovita energija ter informacijska in komunikacijska tehnologija za zdravje, upravo in trajnostni razvoj), da se bo s podpornimi dejavnostmi, ki zajemajo celoten spekter od raziskav do trga, neposredno odzval na izzive iz strategije Evropa 2020. Program Obzorje 2020 bo podpiral vse ravni v inovacijski verigi, zlasti dejavnosti, ki so bolj povezane s trgom, vključno z inovativnimi finančnimi instrumenti. Instrument za povezovanje Evrope bo vzpostavil tesne sinergije s programom Obzorje 2020, da se doseže večji učinek financiranja Unije in zagotovi usklajenost.

(31) Evropska unija in večina držav članic so podpisnice Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, medtem ko v ostalih državah članicah postopek njene ratifikacije. V zvezi izvajanjem zadevnih projektov je pomembno, da se v specifikaciji projektov upošteva dostopnost za invalide, kot je navedeno v členu 9 Konvencije.

(32) Finančni instrumenti, ki se bodo izvajali v skladu s to uredbo, izražajo pravila iz naslova VIII Uredbe (EU) št. XXX/2012 [nova finančna uredba] in delegiranega akta ter so usklajeni s pravili najboljše prakse, ki se uporabljajo za finančne instrumente[32].

(33) Fiskalni ukrepi v številnih državah članicah bodo ali so že spodbudili javne organe, da ponovno ocenijo svoje programe za naložbe v infrastrukturo. V tem okviru se javno-zasebna partnerstva obravnavajo kot učinkovito sredstvo za izvedbo infrastrukturnih projektov, ki zagotavljajo uresničitev ciljev politike, kot so boj proti podnebnim spremembam, spodbujanje alternativnih virov energije ter učinkovita raba energije in virov, podpiranje trajnostnega prometa ter vzpostavitev širokopasovnih omrežij. Komisija se je v sporočilu o javno-zasebnih partnerstvih z dne 19. novembra 2009[33] zavezala, da bo izboljšala dostop javno-zasebnih partnerstev do financiranja z razširitvijo področja uporabe obstoječih finančnih instrumentov.

(34) Čeprav se lahko večina naložb v okviru strategije Evropa 2020 izvede s tržnimi in regulativnimi ukrepi, so za soočanje z izzivom na področju financiranja potrebna javna posredovanja in podpora Unije prek nepovratnih sredstev in inovativnih finančnih instrumentov. Finančne instrumente je treba uporabljati za uresničevanje posebnih potreb trga v skladu s cilji IPE, pri čemer ne smejo v celoti nadomestiti zasebnega financiranja. Pred odločitvijo o uporabi finančnih instrumentov mora Komisija izvesti predhodne ocene teh instrumentov.

(35) V pregledu proračuna EU[34] je poudarjeno, da mora biti merilo za projekte z dolgoročnim komercialnim potencialom uporaba skladov Unije v partnerstvu s finančnim in bančnim sektorjem, zlasti z Evropsko investicijsko banko (EIB) in javnimi finančnimi institucijami držav članic, ter tudi z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami in zasebnim finančnim sektorjem.

(36) V strategiji Evropa 2020 se je Komisija zavezala k uporabi finančnih instrumentov Unije v okviru strategije stalnega financiranja, ki združuje financiranje Unije ter nacionalno javno in zasebno financiranje na področju infrastrukture. To temelji na utemeljitvi, da se lahko neoptimalne naložbene okoliščine in tržne nepopolnosti pogosto učinkoviteje obravnavajo s finančnimi instrumenti kot z nepovratnimi sredstvi.

(37) Instrument za povezovanje Evrope mora predlagati finančne instrumente za spodbujanje znatne udeležbe vlagateljev iz zasebnega sektorja in finančnih institucij pri infrastrukturnih naložbah. Da bi bili finančni instrumenti dovolj privlačni za zasebni sektor, jih je treba oblikovati in izvajati ob upoštevanju poenostavitve in zmanjšanja upravnega bremena, pri čemer je treba upoštevati neko stopnjo prožnosti, da se bodo lahko prožno odzivali na določene potrebe po financiranju. Te instrumente je treba oblikovati na podlagi izkušenj v zvezi z izvajanjem finančnih instrumentov v večletnem finančnem okviru iz obdobja 2007–2013, kot so instrument za posojilna jamstva za projekte TEN-T, Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja ter sklad za energetiko, podnebne spremembe in infrastrukturo 2020 (sklad Marguerite).

(38) Večina finančnih instrumentov mora biti namenjena vsem sektorjem, nekateri pa so lahko namenjeni le za posamezne sektorje. Službe Komisije ocenjujejo, da bo finančna podpora za širokopasovna omrežja temeljila zlasti na finančnih instrumentih, medtem ko proračunska sredstva Unije za promet in energetiko, potrebna za finančne instrumente, ne smejo presegati 2 milijard EUR in 1 milijarde EUR za posamezno področje.

(39) Za zagotavljanje sektorske razpršenosti upravičencev do finančnih instrumentov in spodbujanje postopne geografske razpršenosti po državah članicah mora Komisija v partnerstvu z EIB s skupnimi pobudami, kot sta Evropski strokovni center za javno-zasebna partnerstva in Jaspers, zagotavljati podporo državam članicam pri oblikovanju primernega sklopa projektov, ki bi lahko bili primerni za projektno financiranje.

(40) Kar zadeva pogoje za finančne instrumente, bo treba v delovne programe morda uvesti dodatne zahteve, na primer za zagotovitev konkurenčnih trgov skladno z razvojem politik Unije, tehnološkim razvojem in drugimi dejavniki, ki bi lahko bili pomembni.

(41) Večletno načrtovanje za podporo, ki bi se dodelila iz instrumenta za povezovanje Evrope, mora biti usmerjeno k podpiranju prednostnih nalog EU z zagotavljanjem dostopnosti potrebnih finančnih virov ter usklajenosti in stalnemu sprejemanju skupnih ukrepov Unije in držav članic. Za predloge, vložene po izvedbi prvega večletnega delovnega programa v prometnem sektorju, je treba za začetek obdobja upravičenosti stroškov obravnavati 1. januar 2014, da se zagotovi neprekinjenost projektov, ki jih že zajema Uredba (ES) št. 680/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij[35].

(42) Ker je za izvedbo nekaterih infrastrukturnih projektov potreben velik proračun, je treba omogočiti razporeditev proračunskih obveznosti v zvezi s finančno pomočjo za nekatere ukrepe v letne obroke.

(43) Komisija mora izvajati vmesne in naknadne ocene, da se oceni uspešnost in učinkovitost financiranja ter njegov učinek na splošne cilje instrumenta za povezovanje Evrope in prednostne naloge strategije Evropa 2020.

(44) Na podlagi sektorskih smernic, določenih v ločenih uredbah, je bil pripravljen seznam prednostnih področij, na katerih se uporablja ta uredba, pri čemer je treba ta seznam vključiti v Prilogo. Da se upoštevajo morebitne spremembe pri političnih prednostnih nalogah, tehnoloških zmogljivostih in prometnih tokovih, je treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v zvezi s spremembami Priloge. Zelo pomembno je, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno s posvetovanji na strokovni ravni. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in ustrezno predloži ustrezne dokumente.

(45) Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, je treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z večletnimi in letnimi delovnimi programi. Ta pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[36].

(46) Uredbo Sveta (ES) 2236/95 z dne 18. septembra 1995[37] o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih omrežij ter Uredbo (ES) št. 680/2007 Evropskega parlamenta in Sveta je treba zato razveljaviti.

(47) Finančne interese Unije je treba v celotnem ciklu odhodkov zaščititi z ustreznimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno uporabljenih sredstev ter po potrebi kazni.

(48) Nekateri infrastrukturni projekti, ki so v interesu Unije, se bodo morali morda povezati s sosednjimi državami, državami predpristopnicami in drugimi tretjimi državami, pri čemer bo morala infrastruktura zadevnih projektov potekati preko ozemlja teh držav. Instrument za povezovanje Evrope mora zagotoviti poenostavljene načine za povezovanje in financiranje te infrastrukture, da se zagotovi skladnost med notranjimi in zunanjimi instrumenti proračuna Unije.

(49) Ker ciljev ukrepa, ki ga je treba sprejeti, zlasti usklajevanja, razvoja in financiranja vseevropskih omrežij, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se lahko zaradi potrebe po njihovem usklajevanju bolje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I SKUPNE DOLOČBE

POGLAVJE I INSTRUMENT ZA POVEZOVANJE EVROPE

Člen 1 Vsebina

Ta uredba vzpostavlja instrument za povezovanje Evrope ter določa pogoje, metode in postopke za zagotavljanje finančne pomoči Unije za vseevropska omrežja, da se podprejo projekti na področju prometne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture.

Člen 2 Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „projekt skupnega interesa“ pomeni projekt, opredeljen v Uredbi (EU) št XXXX/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne [dopolniti ob sprejetju z datumom sprejetja in polnimi imeni] [smernice TEN-T][38], Uredbi (EU) št. XXXX/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne [dopolniti ob sprejetju z datumom sprejetja in polnimi imeni] [smernice za vseevropsko energetsko infrastrukturo][39] ali Uredbi (EU) št. XXXX/2012 [smernice GD INFSO] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [dopolniti ob sprejetju z datumom sprejetja in polnimi imeni][40];

(2) „čezmejni odsek“ pomeni odsek, ki zagotavlja neprekinjenost projekta skupnega interesa med vsaj dvema državama članicama ali med državo članico in sosednjo državo;

(3) „dela“ pomenijo, odvisno od primera, nakup, dobavo in uporabo sestavnih elementov, sistemov in storitev, vključno s programsko opremo, razvojem, izvajanjem gradbenih del in montažo v zvezi s projektom, tehnično potrditvijo montaže ter začetkom izvajanja projekta;

(4) „študije“ pomenijo dejavnosti, potrebne za pripravo izvajanja projekta, kot so pripravljalne študije, študije izvedljivosti, študije v zvezi z ocenjevanjem, preskusi in vrednotenjem, tudi v obliki programske opreme, ter vse druge ukrepe za tehnično podporo, vključno s pripravljalnimi deli, potrebnimi za opredelitev in razvoj projekta ter odločanjem o njegovem financiranju, kot so raziskovalne dejavnosti na zadevnih lokacijah ter priprava finančnega svežnja;

(5) „dejavnosti za podporo programa“ pomenijo spremljevalne ukrepe, ki so potrebni za izvajanje instrumenta za povezovanje Evrope in posameznih smernic, povezanih z določenim sektorjem, kot so storitve (zlasti tehnična pomoč), ter zlasti pripravljalne dejavnosti, dejavnosti izvedljivosti, usklajevanja, spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne neposredno za upravljanje tega instrumenta ter uresničitev njegovih ciljev, ter zlasti študije, sestanke, informacije, kartiranje infrastrukture, medinstitucionalno sodelovanje, diseminacijo, ozaveščanje in komunikacijo, stroške v zvezi z omrežji IT, ki so povezani z izmenjavo informacij, skupaj z vsemi drugimi stroški za tehnično in upravno pomoč, ki so lahko potrebni za upravljanje tega instrumenta ali izvajanje smernic, določenih za posamezni sektor;

(6) „ukrep“ pomeni vsako dejavnost, ki je potrebna za izvedbo projekta skupnega interesa in je finančno, tehnično ali časovno neodvisna;

(7) „upravičeni stroški“ imajo isti pomen kot v Uredbi (ES) št. XXX/2012 [nova finančna uredba];

(8) „upravičenec“ pomeni državo članico, mednarodno organizacijo, javno ali zasebno podjetje ali organ, ki je bil izbran za prejemanje finančne pomoči v skladu s to uredbo in načini, določenimi v vsakem delovnem programu;

(9) „izvajalski organ“ pomeni javno ali zasebno podjetje ali organ, ki ga za izvajanje ukrepa imenuje upravičenec, kadar je upravičenec država članica ali mednarodna organizacija. O tem imenovanju odloča upravičenec na svojo lastno odgovornost in, če zahteva oddajo javnih naročil, v skladu z veljavnimi pravili o javnih naročilih;

(10) „osrednje omrežje“ pomeni prometno infrastrukturo, določeno v skladu s poglavjem III Uredbe XXXX/2012 [smernice TEN-T];

(11) „koridorji osrednjega omrežja“ pomenijo instrument za spodbujanje usklajenega izvajanja osrednjega omrežja, kot je določeno v poglavju IV Uredbe XXXX/2012 [smernice TEN-T] in v Prilogi I k tej uredbi;

(12) „ozko grlo“ pomeni fizično oviro, ki povzroči prenehanje delovanja sistema, kar vpliva na neprekinjenost tokov na dolge razdalje. Takšno ozko grlo je mogoče odpraviti z novo infrastrukturo, kot so mostovi ali predori, ki odpravljajo težave, kot so na primer nakloni, polmeri loka zavoja, širine tirov. Potreba po nadgradnji obstoječe infrastrukture se ne upošteva kot ozko grlo;

(13) „prednostna naloga“ pomeni katero koli od prednostnih nalog za energetsko infrastrukturo od 1 do 8 in od 10 do 12, kot so opredeljene v Prilogi I k Uredbi XXXX/2012 [smernice za vseevropsko prometno infrastrukturo];

(14) „energetska infrastruktura“ pomeni infrastrukturo, kot je opredeljena v členu 2 Uredbe XXX/2012 [smernice za vseevropsko energetsko infrastrukturo];

(15) „širokopasovna omrežja“ pomenijo žična in brezžična (tudi satelitska) dostopovna omrežja, pomožno infrastrukturo in osrednja omrežja s sposobnostjo zagotavljanja zelo hitre povezljivosti, kot je opredeljeno v členu 3 Uredbe (EU) št. XXX/2012 [smernice GD INFSO];

(16) „infrastruktura digitalnih storitev“ pomeni mrežno povezane storitve, ki se izvajajo elektronsko, običajno prek interneta, zagotavljajo vseevropske interoperabilne storitve v javnem interesu in omogočajo delovanje državljanov, podjetij in/ali vlad, kot je opredeljeno v členu 3 Uredbe (EU) št. XXX/2012 [smernice GD INFSO];

(17) „osrednje storitvene platforme“ pomenijo storitve, opredeljene v Prilogi k Uredbi XXXX/2012 [smernice GD INFSO];

(18) „splošne storitve“ pomenijo storitve, opredeljene v Prilogi k Uredbi (EU) št. XXXX/2012 [smernice GD INFSO];

(19) „delovanje in vzdrževanje storitev“ pomeni zagotavljanje neprekinjenega delovanja nekaterih infrastruktur digitalnih storitev, kot je natančneje opredeljeno v Prilogi k Uredbi (EU) št. XXXX/2012 [smernice GD INFSO];

(20) „nacionalni regulativni organi“ pomenijo organe, opredeljene v členu 3 Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva)[41].

Člen 3 Splošni cilji

Instrument za povezovanje Evrope omogoča pripravo in izvajanje projektov skupnega interesa v okviru politike vseevropskih omrežij za energetski, prometni in telekomunikacijski sektor. Instrument za povezovanje Evrope podpira zlasti izvajanje projektov, katerih cilj je razvoj in izgradnja nove ali posodobitev obstoječe infrastrukture na področju prometa, energetike in telekomunikacij. Zato instrument za povezovanje Evrope upošteva naslednje cilje:

(a) prispevati k pametni, trajnostni in vključujoči rasti z razvojem sodobnih in visoko zmogljivih vseevropskih omrežij, ki bodo koristila celotni Evropski Uniji v smislu konkurenčnosti ter gospodarske, socialne in teritorialne kohezije znotraj enotnega trga ter ustvarila okolje, ki bo ugodnejše za zasebne in javne naložbe prek kombinacije finančnih instrumentov in neposredne podpore Unije ter z izkoriščanjem sinergij med sektorji. Izpolnitev tega cilja se bo merilo z obsegom javnih in zasebnih naložb v projekte skupnega interesa in zlasti z obsegom javnih in zasebnih naložb v projekte skupnega interesa, ki so bili izvedeni s finančnimi instrumenti iz te uredbe;

(b) omogočiti Uniji doseganje ciljev 20-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov[42], 20-odstotnega izboljšanja energetske učinkovitosti in povečanje deleža obnovljive energije na 20 odstotkov do leta 2020 ter hkrati zagotoviti večjo solidarnost med državami članicami.

Člen 4 Posebni sektorski cilji

1.           Poleg splošnih ciljev iz člena 3 mora instrument za povezovanje Evrope prispevati tudi k doseganju naslednjih sektorskih ciljev:

(a) Na področju prometa podpira instrument za povezovanje Evrope projekte skupnega interesa za uresničitev spodaj navedenih ciljev, ki so natančneje določeni v členu 4 Uredbe (EU) št. xxxx/2012 [smernice TEN-T]:

(i)      odpravljanje ozkih grl in vzpostavitev manjkajočih povezav, kar se meri s številom novih in izboljšanih čezmejnih povezav in odpravljenih ozkih grl na prometnih poteh, za katere se je zagotovilo financiranje IPE;

(ii)      zagotavljanje dolgoročno trajnostnega in učinkovitega prometa, kar se meri z dolžino konvencionalnega železniškega omrežja v EU-27 in dolžino železniškega omrežja za velike hitrosti v EU-27;

(iii)     optimizacija vključevanja in medsebojnega povezovanja načinov prevoza ter spodbujanje interoperabilnosti prometnih storitev. Doseganje tega cilja se meri s številom pristanišč in letališč, povezanih z železniškim omrežjem.

(b) Na področju energetike podpira instrument za povezovanje Evrope projekte skupnega interesa za uresničitev naslednjih ciljev, ki so natančneje določeni v Uredbi (EU) št. xxxx/2012:

(i)      spodbujanje dodatnega čezmejnega povezovanja notranjega energetskega trga ter interoperabilnosti električnih in plinskih omrežij, vključno z zagotavljanjem, da ni nobena država članica izločena iz evropskega omrežja, kar se meri s številom projektov, ki učinkovito povezujejo omrežja držav članic in odpravljajo notranja ozka grla;

(ii)      povečanje varnosti oskrbe Unije, kar se meri z razvojem odpornosti sistema in varnosti sistemskih operacij ter številom projektov, ki omogočajo raznolikost virov oskrbe, subjektov, ki sodelujejo pri oskrbi, in poti;

(iii)     prispevanje k trajnostnemu razvoju in varstvu okolja, predvsem s spodbujanjem vključevanja energije iz obnovljivih virov v omrežje za prenos ter razvojem omrežij ogljikovega dioksida, kar se meri s prenosom obnovljive energije iz obratov za proizvodnjo v velike centre porabe in skladišča ter količino emisij CO2, ki bi nastale, če se ne bi izgradila infrastruktura v okviru zadevnih projektov, za katere se je zagotovilo financiranje IPE.

(c) Na področju telekomunikacijskih omrežij določa instrument za povezovanje Evrope ukrepe za podporo projektov skupnega interesa za uresničitev naslednjih ciljev, ki sta natančneje določena v Uredbi (EU) št. xxxx/2012 [smernice GD INFSO]:

(i)      zagotavljanje hitrejšega uvajanja hitrih in ultrahitrih širokopasovnih omrežij in njihove uporabe, tudi s strani malih in srednje velikih podjetij, kar se meri z ravnijo širokopasovne in ultrahitre širokopasovne pokritosti in številom gospodinjstev, ki so naročena na širokopasovne povezave hitrosti nad 100 Mb/s;

(ii)      spodbujanje medomrežnega povezovanja in interoperabilnosti nacionalnih javnih storitev v internetu ter dostopa do teh storitev, kar se meri z odstotkom državljanov in podjetij, ki uporabljajo javne storitve v internetu, ter čezmejno dostopnostjo teh storitev.

Člen 5 Proračun

1. Finančni okvir za izvajanje instrumenta za povezovanje Evrope v obdobju od leta 2014 do leta 2020 je 50 000 000 000 EUR[43]. Ta znesek se razdeli med sektorje iz člena 3:

(a)     promet: 31 694 000 000 EUR, od česar se 10 000 000 000 EUR v skladu s to uredbo prenese iz Kohezijskega sklada za porabo v državah članicah, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada;

(b)     energetika: 9 121 000 000 EUR;

(c)     telekomunikacije: 9 185 000 000 EUR

2. Finančni okvir instrumenta za povezovanje Evrope lahko krije stroške, povezane s pripravljalnimi dejavnostmi in dejavnostmi spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za upravljanje programa in uresničitev njegovih ciljev, zlasti študijami, sestanki strokovnjakov, če so povezani s splošnimi cilji te uredbe, stroški v zvezi z omrežji IT, ki so povezani z obdelavo in izmenjavo informacij, skupaj z vsemi drugimi stroški za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija pri upravljanju tega programa.

Finančna dodelitev lahko krije tudi stroške za tehnično in upravno pomoč, potrebne za prehod med programom in ukrepi, sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 680/2007[44]. Po potrebi se lahko odobritve za kritje podobnih stroškov vključijo v proračun po leto 2020, da se omogoči upravljanje ukrepov, ki se ne zaključijo do 31. decembra 2020.

3. Po vmesni oceni v skladu s členom 26(1) lahko Komisija med sektorji prerazporeja dodeljena sredstva iz deleža, določenega v odstavku 1, vendar to ne velja za 10 000 000 000 EUR, ki so preneseni iz Kohezijskega sklada za financiranje projektov prometnega sektorja v državah članicah, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada.

POGLAVJE II OBLIKE FINANCIRANJA IN FINANČNE DOLOČBE

Člen 6 Oblike finančne pomoči

1.           Instrument za povezovanje Evrope se izvaja v eni ali več oblikah finančne pomoči iz Uredbe (EU) št. XXX/2012 [nova finančna uredba], zlasti z nepovratnimi sredstvi, javnimi naročili in finančnimi instrumenti.

2.           Komisija lahko del izvajanja instrumenta za povezovanje Evrope prenese na organe iz člena 55(1)(c) Uredbe XXXX/2012 [nova finančna uredba].

Člen 7 Upravičenost do finančne pomoči in pogoji za njeno dodelitev

1.           Do podpore s finančno pomočjo EU v obliki nepovratnih sredstev, finančnih instrumentov in javnih naročil so upravičeni le ukrepi, ki prispevajo k projektom skupnega interesa v skladu z uredbami (EU) št. XXX/2012 [smernice TEN-T], (EU) št. XXX/2012 [smernice TEN-E], (EU) št. XXX/2012 [smernice za energetsko infrastrukturo] in XXX/2012 [smernice GD INFSO], ter ukrepi za podporo programov.

2.           Na področju prometa so do podpore s finančno pomočjo Unije v obliki javnih naročil in finančnih instrumentov iz te uredbe upravičeni le ukrepi, ki prispevajo k ukrepom skupnega interesa v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/2012 [smernice TEN-T], in ukrepi za podporo programov. Do prejemanja finančne pomoči Unije v obliki nepovratnih sredstev so v skladu s to uredbo upravičeni le naslednji ukrepi:

(a) ukrepi za uporabo osrednjega omrežja v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice TEN-T], vključno z uporabo novih tehnologij in inovacij v skladu s členom 39 Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice TEN-T];

(b) študije za projekte skupnega interesa, kot so določene v členu 8(1)(b) in (c) Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice TEN-T];

(c) ukrepi za podporo projektov skupnega interesa, kot so opredeljeni v členu 8(1)(a) in (d) Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice TEN-T];

(d) ukrepi za podporo sistemov upravljanja prometa v skladu s členom 37 Uredbe XXX/2012 [smernice TEN-T];

(e) ukrepi za podporo storitev tovornega prometa v skladu s členom 38 Uredbe XXX/2012 [smernice TEN-T];

(f) ukrepi za zmanjšanje hrupa železniškega tovornega prometa z naknadnim opremljanjem obstoječega voznega parka;

(g) ukrepi za podporo programov.

Ukrepi, povezani s prometom, ki vključujejo čezmejni odsek ali del takega odseka, so upravičeni do prejema finančne pomoči Unije, če glede dokončanja čezmejnega odseka obstaja pisni dogovor med zadevnimi državami članicami ali med državami članicami in zadevnimi tretjimi državami. Navedeni pisni dogovor izjemoma ni potreben, kadar je projekt nujen za povezavo z omrežjem sosednje države članice ali tretje države, vendar dejansko ne prečka meje.

Financiranje z nepovratnimi sredstvi za projekte z znatnimi uporabniškimi viri dohodkov je na voljo predvsem za pripravo projektov, zlasti ocene javno-zasebnih partnerstev.

3.           Na področju energetike so posebni pogoji, na podlagi katerih se ugotavlja, ali so ukrepi, ki zadevajo izvajanje projektov skupnega interesa, upravičeni do prejemanja finančne pomoči Unije v obliki finančnih instrumentov in nepovratnih sredstev iz te uredbe, določeni v členu 15 Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice za energetsko infrastrukturo].

4.           Na področju telekomunikacij so vsi ukrepi, ki zadevajo izvajanje projektov skupnega interesa, in ukrepi za podporo programov iz Priloge k Uredbi (EU) št. XXXX/2012 [smernice GD INFSO] v skladu s to uredbo upravičeni do prejemanja finančne pomoči Unije v obliki nepovratnih sredstev, naročil in finančnih instrumentov.

POGLAVJE III NEPOVRATNA SREDSTVA

Člen 8 Oblike nepovratnih sredstev in upravičeni stroški

1.           Nepovratna sredstva iz te uredbe so lahko v kateri koli obliki iz člena XXX Uredbe (EU) št. XXX/2012 [nova finančna uredba].

Delovni programi določajo oblike nepovratnih sredstev, ki se lahko uporabijo pri zadevnih ukrepih.

2.           Izdatki so lahko upravičeni od datuma, ko se vloži zahtevek za pomoč. [Za začetek obdobja upravičenosti izdatkov za ukrepe, vključene v prvi večletni program, se lahko upošteva 1. januar 2014].

3.           Upravičeni so lahko le izdatki, ki so nastali v državah članicah, razen če projekt skupnega interesa zadeva ozemlje tretjih držav in kadar je ukrep nujen za doseganje ciljev določenega projekta.

4.           Stroški opreme in infrastrukture, ki jih upravičenec obravnava kot kapitalske odhodke, so lahko v celoti upravičeni.

5.           Izdatki, povezani z okoljskimi študijami o varovanju okolja in skladnosti s pravnim redom Unije, so lahko upravičeni.

6.           Izdatki, povezani z nakupom zemljišča, niso upravičen strošek.

7.           DDV ni upravičen strošek.

8.           Pravila o upravičenosti stroškov upravičencev se smiselno uporabljajo za stroške izvajalskih organov.

Člen 9 Pogoji za sodelovanje

1.           Predloge lahko predloži ena ali več držav članic, mednarodnih organizacij, skupnih podjetij ali javnih ali zasebnih podjetij ali organov s sedežem v državah članicah.

2.           Za navedeni namen lahko predloge vložijo subjekti, ki niso pravne osebe v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, če imajo njihovi predstavniki pooblastilo, da v imenu subjekta prevzamejo pravne obveznosti in zagotovijo enako jamstvo za zaščito finančnih interesov Unije kot pravne osebe.

3.           Predlogi, ki jih predložijo fizične osebe, niso upravičeni.

4.           Tretje države in subjekti s sedežem v tretjih državah lahko sodelujejo pri ukrepih, ki prispevajo k projektom skupnega interesa, kadar je to potrebno za doseganje ciljev projekta skupnega interesa.

Te države in subjekti ne morejo prejeti financiranja iz te uredbe, razen če je tako financiranje nujno za doseganje ciljev projekta skupnega interesa.

Kadar je potrebno za učinkovitejše izvajanje ustreznih ukrepov, ki prispevajo k projektom skupnega interesa v tretjih državah v skladu z uredbami (EU) št. XXX/2012 [smernice TEN-T], (EU) št. XXX/2012 [smernice TEN-E], (EU) št. XXX/2012 [smernice za energetsko infrastrukturo] in XXX/2012 [smernice GD INFSO], se lahko financiranje iz te uredbe združi s financiranjem iz drugih ustreznih uredb Unije. V takem primeru se lahko Komisija z izvedbenim aktom odloči o enotnem naboru pravil, ki veljajo za izvajanje.

5.           Soglasje držav članic, ki jih ukrep zadeva, mora biti priloženo vsem predlogom za nepovratna sredstva, razen zahtevkom na področjih telekomunikacij in prometa za upravljanje zračnega prometa.

6.           Večletni in letni delovni programi lahko vsebujejo dodatna posebna pravila o predložitvi predlogov.

Člen 10 Ravni financiranja

1.           Razen v primerih iz člena XXX Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [nova finančna uredba] se predlogi izberejo z razpisi na podlagi delovnih programov iz člena 17.

2.           na področju prometa:

(a) v zvezi z nepovratnimi sredstvi za študije znesek finančne pomoči Unije ne presega 50 % upravičenih stroškov;

(b) v zvezi z nepovratnimi sredstvi za dela:

(i)      železnica in celinske plovne poti: znesek finančne pomoči Unije ne presega 20 % upravičenega stroška, stopnja financiranja se lahko pri ukrepih za odpravo ozkih grl poveča na največ 30 %, pri ukrepih, povezanih z čezmejnimi odseki, pa na največ 40 %;

(ii)      celinske prometne povezave s pristanišči in letališči, ukrepi za zmanjšanje hrupa železniškega tovornega prometa z naknadnim opremljanjem obstoječega voznega parka ter razvoj pristanišč in večmodalne platforme: znesek finančne pomoči Unije ne presega 20 % upravičenega stroška.

(c) v zvezi z nepovratnimi sredstvi za sisteme in storitve za upravljanje prometa:

(i)      evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS): znesek finančne pomoči Unije ne presega 50 % upravičenega stroška;

(ii)      sistemi za upravljanje prometa, storitve tovornega prevoza, zagotavljanje parkirnih mest v osrednjem cestnem omrežju ter podporni ukrepi za razvoj pomorskih avtocest: znesek finančne pomoči Unije ne presega 20 % upravičenega stroška.

3.           na področju energetike:

(a) znesek finančne pomoči Unije ne presega 50 % upravičenega stroška študij in/ali del;

(b) stopnje sofinanciranja se lahko pri ukrepih, ki na podlagi dokazil iz člena 15(2) (a) Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice za energetsko infrastrukturo] zagotavljajo visoko stopnjo regionalne varnosti oskrbe ali varnosti oskrbe v celotni Uniji ali krepijo solidarnost Unije ali so zanje potrebne inovativne rešitve, povečajo na največ 80 %;

4.           na področju telekomunikacij:

(a) ukrepi na področju širokopasovnih omrežij: znesek finančne pomoči Unije ne presega 50 % upravičenega stroška;

(b) ukrepi na področju splošnih storitev: znesek finančne pomoči Unije ne presega 75 % upravičenih stroškov;

(c) osrednje storitvene platforme se običajno financirajo z javnimi naročili. V izjemnih primerih se lahko financirajo z nepovratnimi sredstvi, ki krijejo do 100 % upravičenih stroškov, brez poseganja v načelo sofinanciranja;

(d) ukrepi za podporo programa, skupaj s kartiranjem infrastrukture, medinstitucionalnim sodelovanjem in tehnično pomočjo; znesek finančne pomoči Unije ne presega 75 % upravičenih stroškov.

5.           Navedene stopnje sofinanciranja se lahko pri ukrepih, ki zagotavljajo čezsektorske sinergije, dosegajo cilje v zvezi z zmanjševanjem podnebnih sprememb, povečujejo podnebno prilagodljivost ali zagotavljajo manjši izpust toplogrednih plinov, povečajo za 10 odstotnih točk. To povečanje se ne uporablja za stopnje sofinanciranja iz člena 11.

6.           Znesek finančne pomoči, ki se dodeli za izbrane ukrepe, bo temeljil na analizi stroškov in koristi vsakega projekta, razpoložljivosti proračunskih sredstev ter potrebi po čim večjem finančnem vzvodu financiranja EU.

Člen 11 Posebni razpisi za dodelitev sredstev, prenesenih iz Kohezijskega sklada, na področju prometa

1.           Za porabo 10 000 000 000 EUR, prenesenih iz Kohezijskega sklada [Uredba XXX Člen XX], v državah članicah, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada, se objavijo posebni razpisi, ki zadevajo projekte v zvezi z vzpostavljanjem osrednjega omrežja izključno v državah članicah, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada.

2.           Pravila, ki se v skladu s to uredbo uporabljajo za prometni sektor, veljajo tudi za posebne razpise. Pri izvajanju teh razpisov imajo največjo možno prednost projekti, ki upoštevajo nacionalne dodelitve v okviru Kohezijskega sklada.

3.           Z odstopanjem od člena 10 in v zvezi s porabo 10 000 000 000 EUR, prenesenih iz Kohezijskega sklada [Uredba XXX, člen XX] v državah članicah, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada, so najvišje stopnje financiranja stopnje, ki se uporabljajo za kohezijske sklade iz členov 22 in 110(3) Uredbe (EU) št. XXX2012 [Uredba o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, vključenih v skupni strateški okvir, ter o določitvi splošnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1083/2006][45] za naslednje ukrepe:

(a) v zvezi z nepovratnimi sredstvi za študije;

(b) v zvezi z nepovratnimi sredstvi za dela:

(i)      železnica in celinske plovne poti;

(ii)      ukrepi za podporo čezmejnih cestnih odsekov;

(iii)     celinske prometne povezave s pristanišči in letališči, razvoj večmodalnih platform in pristanišč;

(c) v zvezi z nepovratnimi sredstvi za sisteme in storitve za upravljanje prometa:

(i)      evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS);

(ii)      sistemi za upravljanje prometa.

Člen 12 Preklic, zmanjšanje, začasna ukinitev in ukinitev prejemanja nepovratnih sredstev

1.           Razen v ustrezno utemeljenih primerih Komisija prekliče finančno pomoč, dodeljeno za ukrepe, ki se niso začeli izvajati v enem letu po datumu, določenem za začetek izvajanja ukrepa, kot je bil zasnovan pod pogoji, ki veljajo za dodelitev pomoči.

2.           Komisija lahko začasno ukine ali zmanjša finančno pomoč, zahteva njeno vračilo ali ukine njeno prejemanje v skladu s pogoji iz Uredbe (EU) št. XXX/2012 [nova finančna uredba], predvsem:

(a) v primeru nepravilnosti v zvezi z določbami zakonodaje Unije, storjenih pri izvajanju ukrepa;

(b) v primeru neizpolnjevanja pogojev, ki veljajo za dodelitev nepovratnih sredstev, zlasti če se pojavi večja sprememba, ki vpliva na naravo projekta ali ukrepa in je Komisija ni odobrila;

(c) po oceni napredka projekta, zlasti v primeru večjih zamud pri izvajanju ukrepa.

3.           Komisija lahko zahteva vračilo odobrene finančne pomoči, če izvajanje ukrepa, ki prejema finančno pomoč, v dveh letih po končnem datumu, določenem v pogojih, ki veljajo za dodelitev pomoči, ni končano.

4.           Preden sprejme Komisija kakršno koli odločitev iz odstavkov 1, 2 in 3, pregleda obravnavan primer in obvesti zadevne upravičence, tako da lahko v določenem časovnem okviru predložijo svoje pripombe.

POGLAVJE IV

Javna naročila

Člen 13 Javna naročila

1.           V okviru postopkov javnih naročil, ki jih izvaja Komisija ali organ iz člena 6(2) sam ali v sodelovanju z državami članicami:

(a) so lahko določeni posebni pogoji, kot je kraj izvedbe naročenih dejavnosti, kadar so ti pogoji ustrezno utemeljeni s cilji ukrepov in ne kršijo načel javnih naročil;

(b) se lahko v istem postopku odobri več pogodb („uporaba več virov“).

2.           Kadar je to ustrezno upravičeno in potrebno za izvajanje ukrepov, se lahko odstavek 1 uporablja tudi za postopke javnih naročil, ki jih izvedejo upravičenci do nepovratnih sredstev.

POGLAVJE V FINANČNI INSTRUMENTI

Člen 14 Vrste finančnih instrumentov

1.           Finančni instrumenti, vzpostavljeni v skladu z naslovom VIII Uredbe (ES) št. XXXX/2012 [nova finančna uredba 2012], se lahko izvajajo, da se omogoči lažji dostop do financiranja za subjekte, ki izvajajo ukrepe, s katerimi prispevajo k projektom skupnega interesa, kot je določeno v uredbah (EU) št. XXXX/2012, (EU) XXX 2012 in (EU) XXX/2012, ter doseganju njihovih ciljev. Finančni instrumenti temeljijo na predhodnih ocenah tržnih nepopolnosti ali neoptimalnih naložbenih okoliščin in potreb po vlaganju.

2.           Finančni instrumenti, vzpostavljeni v skladu z Uredbo (ES) št. 680/2007, se lahko po potrebi združijo z instrumenti, vzpostavljenimi v skladu z instrumentom za povezovanje Evrope.

3.           Uporabljeni so lahko naslednji finančni instrumenti:

(a)     kapitalski instrumenti, kot so investicijski skladi, usmerjeni na zagotavljanje tveganega kapitala za ukrepe, ki prispevajo k projektom skupnega interesa;

(b)     posojila in/ali jamstva, ki jih omogočajo instrumenti na osnovi delitve tveganja, vključno z mehanizmi povečanja projektnih obveznic, ki jih z lastnimi sredstvi izda finančna institucija s prispevkom Unije k rezervacijam in dodelitvi kapitala.

(c)     kateri koli drugi finančni instrumenti.

Člen 15 Pogoji za dodeljevanje finančne pomoči prek finančnih instrumentov

1.           Ukrepi, za katere se pridobi financiranje v okviru finančnih instrumentov, se izbirajo na podlagi načela „kdor prej pride, prej melje“ in spodbujajo sektorsko diverzifikacijo v skladu s členoma 3 in 4 ter postopno geografsko diverzifikacijo med državami članicami.

2.           Unija, katera koli država članica ali drugi vlagatelji lahko poleg prispevkov, prejetih v okviru finančnih instrumentov, zagotovijo dodatno finančno pomoč, če Komisija soglaša s katero koli spremembo meril glede upravičenosti ukrepov in/ali naložbene strategije instrumenta, ki bi lahko bila potrebna zaradi dodatnega prispevka.

3.           Cilj finančnih instrumentov je ohranitev vrednosti sredstev iz proračuna Unije. Ustvarijo lahko sprejemljive donose, s čimer se dosežejo cilji drugih partnerjev ali vlagateljev.

4.           Finančni instrumenti se lahko kombinirajo z nepovratnimi sredstvi iz proračuna Unije, vključno s sredstvi, dodeljenimi v skladu s to uredbo.

5.           Delovni programi lahko opredelijo dodatne pogoje glede na posebne potrebe sektorjev.

6.           V skladu s členom 18(2) Uredbe (EU) št. XXX/2012 [nova finančna uredba] bodo prihodki in povračila, ustvarjeni s finančnim instrumentom, dodeljeni temu finančnemu instrumentu. Prihodki in povračila iz dejavnosti finančnih instrumentov, vzpostavljenih že v večletnem finančnem okviru za obdobje 2007–2013, pri čemer so se te dejavnosti začele izvajati v tem obdobju, bodo dodeljeni finančnemu instrumentu v obdobju 2014–2020.

Člen 16 Ukrepi v tretjih državah

S finančnimi instrumenti se lahko podprejo ukrepi v tretjih državah, če je to potrebno za izvajanje projekta skupnega interesa.

POGLAVJE VI PROGRAMIRANJE, IZVAJANJE IN NADZOR

Člen 17 Večletni in/ali letni delovni programi

1.           Komisija sprejme večletne in letne delovne programe za vsak sektor. Komisija lahko sprejme tudi večletne in letne delovne programe, ki pokrivajo več kot en sektor. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 24(2).

2.           Večletni delovni program se pregleda vsaj v vmesni fazi izvajanja. Komisija po potrebi pregleda večletni program na podlagi izvedbenega akta. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 24(2).

3.           Večletni delovni program na področju prometa se sprejme za projekte skupnega interesa, ki so navedeni v delu I priloge k tej uredbi.

Za ta program se namenijo sredstva v znesku 80 do 85 % proračunskih sredstev iz člena 5(1)(a).

4.           Večletna delovna programa na področju energetike in telekomunikacij omogočata strateško usmeritev na področju projektov skupnega interesa in lahko vključuje posebne projekte skupnega interesa.

5.           Sektorski letni delovni programi na področju prometa, energetike in telekomunikacij se sprejmejo za projekte skupnega interesa, ki niso vključeni v večletni program.

6.           Komisija, ki ukrepa v skladu s postopkom iz odstavka 1, določi pri vzpostavitvi večletnih in sektorskih letnih delovnih programov merila za izbiro in dodelitev v skladu s cilji in prednostnimi nalogami, določenimi:

(a)     za promet, v Uredbi (EU) št XXXX/2012 [smernice TEN-T];

(b)     za energetiko, v Uredbi (EU) št XXXX/2012 [smernice za vseevropsko energetsko infrastrukturo];

(c)     za telekomunikacije, v Uredbi št. (EU) XXXX/2012 [smernice GD INFSO].

7.           Delovni programi se uskladijo, da se izkoristijo sinergije med prometnim, energetskim in telekomunikacijskim sektorjem, zlasti na področjih, kot so pametne energetske mreže, električna mobilnost, inteligentni in trajnostni prometni sistemi ali skupne poti. Sprejme se lahko večsektorski razpis za izbor projektov.

Člen 18 Letni obroki

Proračunske obveznosti se lahko razdelijo na letne obroke. V tem primeru Komisija vsako leto dodeli letne obroke ob upoštevanju napredka pri izvajanju ukrepov, za katere se dodeljuje finančna pomoč, ocenjenih potreb in proračuna, ki je na voljo.

Okvirni časovni razpored za dodelitev posameznih letnih obrokov se sporoči upravičencem do nepovratnih sredstev in, če je to potrebno za finančne instrumente, zadevnim finančnim institucijam.

Člen 19 Prenos letnih odobrenih proračunskih sredstev

Odobrena proračunska sredstva, ki ob koncu proračunskega leta, za katerega so bila odobrena, ostanejo neporabljena, se samodejno prenesejo v naslednje proračunsko leto.

Člen 20 Delegirani akti

Komisija je v skladu s členom 25 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z dodatki ali spremembami seznamov iz Priloge.]

Člen 21 Odgovornost upravičencev in držav članic

Upravičenci in države članice storijo v okviru svoje odgovornosti in brez poseganja v obveznosti upravičencev v skladu s pogoji, ki veljajo za nepovratna sredstva, vse potrebno, da izvajajo projekte skupnega interesa, za katere se dodeli finančna pomoč Unije v skladu s to uredbo.

Pri projektih, povezanih s prometnim in energetskim sektorjem, države članice v tesnem sodelovanju s Komisijo tehnično spremljajo in finančno nadzorujejo ukrepe ter potrjujejo resničnost in skladnost izdatkov, ki so nastali v okviru projekta ali delov projekta. Države članice lahko zahtevajo, da med pregledi na kraju samem sodeluje Komisija.

Zlasti na področju telekomunikacij storijo nacionalni regulativni organi vse potrebno za zagotovitev zahtevane pravne varnosti in investicijskih pogojev za lažje izvajanje projektov, ki prejemajo finančno pomoč Unije v skladu s to uredbo.

Države članice Komisijo stalno obveščajo po potrebi prek interaktivnih geografskih in tehničnih informacijskih sistemov (v primeru vseevropskih prometnih omrežij je to sistem TENtec) o napredku pri izvajanju projektov skupnega interesa in naložbah za ta namen, vključno z zneskom pomoči, porabljenim za doseganje ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami.

Člen 22 Skladnost s politikami Unije in pravom Unije

Po tej uredbi se financirajo le ukrepi, ki so v skladu s pravom Unije in zadevnimi politikami Unije.

Člen 23 Zaščita finančnih interesov Unije

1.           Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se ob izvajanju ukrepov, financiranih v skladu s to uredbo, zaščitijo finančni interesi Unije s preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim z učinkovitimi pregledi in, kadar se ugotovijo nepravilnosti, izterjavo neupravičeno plačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

2.           Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče sta na podlagi dokumentacije in na kraju samem pristojna za revizijo pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalskih organih, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije.

3.           Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) je pooblaščen, da pri gospodarskih izvajalcih, ki jih takšno financiranje neposredno ali posredno zadeva, na kraju samem izvaja preglede in inšpekcije v skladu s postopki iz Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih Komisija izvaja za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi,[46] z namenom ugotavljanja goljufij, korupcije ali drugih nezakonitih dejavnosti, ki vplivajo na finančne interese Unije v zvezi s sporazumom, sklepom ali pogodbo o nepovratnih sredstvih, ki zadevajo financiranje Unije.

4.           Brez poseganja v predhodne odstavke sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter sporazumi, sklepi in pogodbe o nepovratnih sredstvih, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, izrecno določajo, da so Komisija, Računsko sodišče in OLAF pristojni za takšne revizije ter preglede in inšpekcije na kraju samem.

NASLOV II SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 24 Odbori

1.           Komisiji pomaga odbor za usklajevanje instrumenta. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.           Odbor zagotavlja horizontalni pregled delovnih programov iz člena 18 za zagotavljanje skladnosti ter prepoznavanja in izkoriščanja sinergij med sektorji.

Člen 25 Izvajanje pooblastila

1.           Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji iz tega člena.

2.           Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 20 se Komisiji podeli za nedoločen čas od začetka veljavnosti te uredbe.

3.           Pooblastilo iz člena 20 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sprejetjem sklepa o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo, navedeno v sklepu. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.           Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.           Delegiran akt, sprejet v skladu s členom 20, začne veljati samo, če Evropski parlament ali Svet ne izrazita svojega nasprotovanja v dveh mesecih od predložitve uradnega sporočila o aktu Evropskemu parlamentu in Svetu ali če pred iztekom omenjenega roka Evropski parlament in Svet oba seznanita Komisijo, da ne nameravata nasprotovati sprejetju aktov. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 26 Vrednotenje

1.           Komisija najpozneje do sredine leta 2018 pripravi poročilo o vrednotenju v zvezi z doseganjem ciljev vseh ukrepov (na ravni rezultatov in učinkov), učinkovitostjo porabe sredstev in njeno dodano evropsko vrednostjo, pri čemer na podlagi poročila sprejme odločitev glede podaljšanja, spremembe ali ukinitve ukrepov. Vrednotenje dodatno obravnava obseg poenostavitve, notranje in zunanje usklajenosti, stalne ustreznosti vseh ciljev ter prispevka ukrepov k prednostnim nalogam Unije v zvezi s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo. Upošteva rezultate vrednotenj dolgoročnega vpliva predhodnih ukrepov.

2.           Komisija izvede naknadno vrednotenje v tesnem sodelovanju z državami članicami in upravičenci. Z naknadnim vrednotenjem pregleda uspešnost in učinkovitost instrumenta za povezovanje Evrope, njegov učinek na gospodarsko, socialno in ozemeljsko kohezijo ter njegov prispevek k prednostnim področjem Unije v zvezi s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo, pri čemer upošteva obseg in učinke pomoči, porabljene za doseganje ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami. Naknadno vrednotenje vpliva na odločitev o možnem podaljšanju, spremembi ali ukinitvi prihodnjih ukrepov.

3.           Pri vrednotenju se upošteva napredek glede na kazalnike uspešnosti iz členov 3 in 4.

4.           Komisija predloži ugotovitve vrednotenja Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

5.           Komisija in države članice lahko ob pomoči drugih možnih upravičencev ovrednotijo načine izvedbe projektov in učinek njihove izvedbe, da ocenijo, ali so bili cilji, vključno s cilji varstva okolja, že doseženi.

6.           Komisija lahko od države članice upravičenke, ki jo projekt skupnega interesa zadeva, zahteva, da zagotovi posebno vrednotenje ukrepov in povezanih projektov, financiranih v okviru te uredbe, ali ji za vrednotenje teh projektov po potrebi zagotovi potrebne podatke in zahtevano pomoč.

Člen 27 Obveščanje, sporočanje in objava podatkov

1.           Upravičenci in po potrebi zadevne države članice zagotovijo ustrezno javno obveščanje o pomoči, dodeljeni na podlagi te uredbe, da bi širšo javnost obvestili o vlogi Unije pri izvedbi projektov.

2.           Komisija izvaja ukrepe za obveščanje in sporočanje o projektih in rezultatih instrumenta za povezovanje Evrope. Poleg tega zajema proračun, ki je v skladu s to uredbo dodeljen za sporočanje, tudi sporočanje znotraj institucij v zvezi s političnimi prednostnimi nalogami Unije[47].

Člen 28 Prehodne določbe

Ta uredba ne vpliva na nadaljnje izvajanje ali spreminjanje zadevnih projektov, vključno z njihovim celotnim ali delnim preklicem, do zaključka projektov ali na nadaljnje izvajanje ali spreminjanje finančne pomoči, ki jo je dodelila Komisija na podlagi uredb (ES) št. 2236/95 in (ES) št. 680/2007 ali katere koli druge zakonodaje, ki ureja navedeno pomoč na dan 31. decembra 2013 in ki se za zadevne ukrepe uporablja od takrat naprej do njihovega zaključka.

Člen 29 Razveljavitev

Brez poseganja v določbe iz člena 28 te uredbe se Uredba (ES) št. 680/2007 razveljavi z učinkom od 1. januarja 2014.

Člen 30 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, […]

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA

DEL I: SEZNAM PREDHODNO DOLOČENIH PROJEKTOV V OSREDNJEM OMREŽJU NA PODROČJU PROMETA

a) Horizontalne prednostne naloge

Inovativno upravljanje in storitve || Enotno evropsko nebo – SESAR

Inovativno upravljanje in storitve || Sistemi za upravljanje cestnega in železniškega prometa ter prometa na celinskih plovnih poteh (ITS, ERTMS in RIS)

Inovativno upravljanje in storitve || Pristanišča in letališča osrednjega omrežja

Koridorji osrednjega omrežja

1. Koridor Baltik–Jadran Helsinki–Talin–Riga–Kaunas–Varšava–Katovice Gdynia–Katovice Katovice–Ostrava–Brno–Dunaj Katovice–Žilina–Bratislava–Dunaj Dunaj–Gradec–Celovec–Beljak–Videm–Benetke–Bologna–Ravena

Predhodno določeni odseki || Način || Opis/datumi

Helsinki–Talin || pristanišča, pomorske avtoceste || medsebojne povezave med pristanišči, (nadaljnji) razvoj večmodalnih platform in njihovih medsebojnih povezav, pomorske avtoceste (vključno z ledolomilskimi zmogljivostmi)

Talin–Riga–Kaunas–Varšava || železnica || (podrobne) študije za novo popolnoma interoperabilno progo s tirno širino UIC; dela za novo progo se bodo začela pred letom 2020; medsebojne povezave letališč/pristanišč z železniškim omrežjem

Gdynia–Katovice || železnica || posodobitev

Gdynia, Gdansk || pristanišča || medsebojne povezave med pristanišči, (nadaljnji) razvoj večmodalnih platform

Varšava–Katovice || železnica || posodobitev

Katovice–Ostrava–Brno–Dunaj in Katovice–Žilina–Bratislava–Dunaj || železnica || posodobitev, zlasti čezmejni odseki PL–CZ, PL–SK in SK–AT; (nadaljnji) razvoj večmodalnih platform

Dunaj–Gradec–Celovec–Videm–Benetke–Ravena || železnica || izvajajo se posodobitve in dela; (nadaljnji) razvoj večmodalnih platform

Trst, Benetke, Ravena || pristanišča || medsebojne povezave med pristanišči, (nadaljnji) razvoj večmodalnih platform

2. Varšava–Berlin–Amsterdam/Rotterdam–Felixtowe–Midlands beloruska meja–Varšava–Poznań–Frankfurt/Odra–Berlin–Hannover–Osnabrück–Enschede–Utrecht–Amsterdam/Rotterdam–Felixstowe–Birmingham/Manchester–Liverpool

Predhodno določeni odseki || Način || Opis/datumi

Beloruska meja–Varšava–Poznań–nemška meja || železnica || posodobitev obstoječe proge, študije železniškega sistema za visoke hitrosti

Poljska meja–Berlin–Hannover–Amsterdam/Rotterdam || železnica || posodobitve na več odsekih (Amsterdam–Utrecht–Arnhem; Hannover–Berlin)

Zahodnonemški kanali, Mittellandkanal, Hannover–Magdeburg–Berlin || celinske plovne poti || posodobitev

Amsterdamske zapornice || celinske plovne poti || izvajajo se študije

Felixstowe–Midlands || železnica, pristanišča, večmodalne platforme || medsebojne povezave med pristanišči in večmodalnimi platformami

3. Sredozemski koridor Algeciras–Madrid–Tarragona Sevilla–Valencia–Tarragona Tarragona–Barcelona–Perpignan–Lyon–Torino–Milano–Benetke–Ljubljana–Budimpešta–ukrajinska meja

Predhodno določeni odseki || Način || Opis/datumi

Algeciras –Madrid || železnica || izvajajo se študije, dela se bodo začela pred letom 2015 in končala leta 2020

Sevilla–Antequera–Granada–Almería– Cartagena–Murcia–Alicante–Valencia || železnica || študije in dela

Valencia–Tarragona–Barcelona || železnica || gradnja med letoma 2014–2020

Barcelona || pristanišča || medsebojne železniške povezave s pristanišči in letališči

Barcelona–Perpignan || železnica || čezmejni odsek, izvajajo se dela, nova proga bo dokončana do leta 2015, posodobitev obstoječe proge

Perpignan–Montpellier || železnica || obvoz Nimes–Montpellier bo začel obratovati leta 2017, obvoz Montpellier–Perpignan leta 2020

Lyon–Torino || železnica || čezmejni odsek, dela na baznem predoru se bodo začela pred letom 2020; študije dovoznih poti

Milano–Brescia || železnica || delna posodobitev, delno nova proga za visoke hitrosti

Brescia–Benetke–Trst || železnica || dela na več odsekih se bodo začela pred letom 2014

Milano–Mantova–Benetke–Trst || celinske plovne poti || študije, posodobitev, dela

Trst–Divača || železnica || izvajajo se študije in delna posodobitev; čezmejni odsek bo dokončan po letu 2020

Koper–Divača–Ljubljana–Maribor || železnica || študije in posodobitev/delno nova proga

Vozlišče Ljubljana || železnica || železniško vozlišče Ljubljana skupaj z večmodalno platformo; medsebojna povezava železnica–letališče

Maribor–Zalalövö || železnica || čezmejni odsek: študije, dela se bodo začela pred 2020

Boba–Szekesferhervar || železnica || posodobitev

Budimpešta–Miskolc–ukrajinska meja || železnica || posodobitev

4. Hamburg–Rostock–Burgas/turška meja–Pirej–Nikozija Hamburg/Rostock–Berlin–Praga–Brno–Bratislava–Budimpešta–Arad–Temišvar–Sofija Sofija–Burgas–turška meja Sofija–Solun–Pirej–Limassol–Nikozija

Predhodno določeni odseki || Način || Opis/datumi

Dresden–Praga || železnica || študije za železniški sistem visokih hitrosti

Praga || železnica || posodobitve, obvoznica za tovorni promet; železniška povezava do letališča

Hamburg–Dresden–Praga–Pardubice || celinske plovne poti || posodobitve na reki Labi

Zapornice mesta Děčín || celinske plovne poti || študije

Breclav–Bratislava || železnica || čezmejni odsek, posodobitev

Bratislava–Hegyeshalom || železnica || čezmejni odsek, posodobitev

Budimpešta–Arad–Temišvar–Calafat || železnica || posodobitev na Madžarskem je skoraj končana, v Romuniji se še izvaja

Vidin–Sofija–Burgas/turška meja Sofija–Solun–Atene/Pirej || železnica || študije in dela Vidin–Sofija–Solun; posodobitev Sofija–Burgas/turška meja

Atene/Piraeus–Limassol || pomorske avtoceste || zmogljivost pristanišča in povezave z zaledjem

Limassol–Nikozija || pristanišča, večmodalne platforme || posodobitev povezovalnih točk med različnimi omrežji

5. Helsinki–Valletta Helsinki–Turku–Stockholm–Malmö–København–Fehmarn–Hamburg–Hannover Bremen–Hannover–Nürnberg–München–Brenner–Verona–Bologna–Rim–Neapelj–Bari Neapelj–Palermo–Valletta

Predhodno določeni odseki || Način || Opis/datumi

Kotka/Hamina–Helsinki || pristanišča, železnica || povezave pristanišča–zaledje, posodobitev železnice

Helsinki || železnica || povezava letališče–železnica

ruska meja–Helsinki || železnica || dela v teku

Turku–Stockholm || pristanišča, pomorske avtoceste || povezave pristanišča–zaledje, ledolomilske zmogljivosti

Stockholm–Malmö (nordijski trikotnik) || železnica || dela se izvajajo na določenih odsekih

Fehmarn || železnica || izvajajo se študije, gradnja fiksne povezave pas Fehmarn med letoma 2014 in 2020

København–Hamburg prek Fehmarna: dovozne poti || železnica || dovozne poti iz Danske bodo končane do leta 2020, dovozne poti iz Nemčije bodo končane v dveh korakih (2020–2027)

Hamburg/Bremen–Hannover || železnica || dela se bodo začela pred letom 2020

München–Wörgl || železnica || dostop do baznega predora Brenner in čezmejnega odseka: študije

bazni predor Brenner || železnica || študije in dela

Fortezza–Verona || železnica || študije in dela

Neapelj–Bari || železnica || študije in dela

Neapelj–Reggio Calabria || železnica || posodobitev

Messina–Palermo || železnica || posodobitev (preostali odseki)

Palermo–Valletta || pristanišča, pomorske avtoceste || povezave med pristanišči in zaledjem

Valletta–Marsaxlokk || pristanišča, letališča || predvidena uvedba sistemov za upravljanje prometa, posodobitev povezovalnih točk med različnimi omrežji

6. Genova–Rotterdam Genova–Milano/Novara–Simplon/Lötschberg/Gotthard–Basel–Mannheim–Köln Köln–Düsseldorf–Rotterdam/Amsterdam Köln–Liège–Bruselj–Zeebrugge

Predhodno določeni odseki || Način || Opis/datumi

Genova–Milano/Novara–švicarska meja || železnica || študije, dela se bodo začela pred letom 2020

Basel–Rotterdam/Amsterdam/Antwerpen || celinske plovne poti || posodobitev

Karlsruhe–Basel || železnica || dela se bodo končala do konca leta 2020

Frankfurt–Mannheim || železnica || izvajajo se študije

Zevenaar–Emmerich–Oberhausen || železnica || dela se bodo končala do leta 2017

Zeebrugge || pristanišča || zapornice: izvajajo se študije

7. Lizbona–Strasbourg Sines/Lizbona–Madrid–Valladolid Lizbona–Aveiro–Porto Aveiro–Valladolid–Vitoria–Bordeaux–Pariz–Manheim/Strasbourg

Predhodno določeni odseki || Način || Opis/datumi

Železniška povezava visokih hitrosti Sines/Lizbona–Madrid || železnica, pristanišča || izvajajo se študije in dela, posodobitev povezovalnih točk med pristaniščema Sines in Lizbona

Železniška povezava visokih hitrosti Porto–Lizbona || železnica || izvajajo se študije

Železniška povezava Aveiro–Španija || železnica || čezmejni odsek: dela v teku

Železniška povezava Bergara–San Sebastián–Bayonne || železnica || konec del je predviden do leta 2016 na španski strani, na francoski do leta 2020

Bayonne–Bordeaux || železnica || poteka javno posvetovanje

Tours–Bordeaux || železnica || dela v teku

Pariz || železnica || južna obvoznica za visoke hitrosti

Baudrecourt–Mannheim || železnica || posodobitev

Baudrecourt–Strasbourg || železnica || dela se izvajajo, končala naj bi se do leta 2016

8. Dublin–London–Pariz–Bruselj Belfast–Dublin–Holyhead–Birmingham

Glasgow/Edinburgh–Birmingham

Birmingham–London–Lille–Bruselj Dublin/Cork/Southampton–Le Havre–Pariz London–Dover–Calais–Pariz

Predhodno določeni odseki || Način || Opis/datumi

Dublin–Belfast || železnica || posodobitev; povezave v Dublinu (DART)

Glasgow–Edinburgh || železnica || posodobitev

Povezava High Speed 2 || železnica || študije

Swansea–Cardiff–Bristol–London || železnica || posodobitev

Dublin, Cork, Southampton, Le Havre || pristanišča || povezave z zaledjem

Le Havre–Pariz || celinske plovne poti || posodobitev

Le Havre–Pariz || železnica || študije

Calais–Pariz || železnica || predhodne študije

9. Amsterdam–Basel/Lyon–Marseille Amsterdam–Rotterdam–Antwerpen–Bruselj–Luxembourg Luxembourg–Dijon–Lyon Luxembourg–Strasbourg–Basel

Predhodno določeni odseki || Način || Opis/datumi

Meuse || celinske plovne poti || posodobitev

Kanal Albert || celinske plovne poti || posodobitev

Terneuzen || pomorski || zapornice: izvajajo se študije

Terneuzen–Gent || celinske plovne poti || študije, posodobitev

Antwerpen || pomorski, pristanišča || zapornice: študije v teku, pristanišče: povezave z zaledjem

Kanal Sena–Escaut || celinske plovne poti || načrt je dokončan, konkurenčni dialog se je začel, v celoti bo projekt zaključen do leta 2018

Posodobitev plovnih poti v Valoniji || celinske plovne poti || študije, posodobitev

Bruselj–Luxembourg–Strasbourg || železnica || dela v teku

Strasbourg–Mulhouse–Basel || železnica || posodobitev

Železniške povezave Luxembourg–Dijon–Lyon (TGV Ren–Rona) || železnica || študije in dela

Lyon || železnica || vzhodna obvoznica: študije in dela

Kanal Saône–Mozela/Ren || celinske plovne poti || izvajajo se predhodne študije

Rona || celinske plovne poti || posodobitev

10. Koridor Strasbourg–Donava Strasbourg–Stuttgart–München–Wels/Linz Strasbourg–Mannheim–Frankfurt–Würzburg–Nürnberg–Regensburg–Passau–Wels/Linz Wels/Linz–Dunaj–Budimpešta–Arad–Brašov–Bukarešta–Konstanca–Sulina

Predhodno določeni odseki || Način || Opis/datumi

Železniška povezava Strasbourg–Kehl Appenweier || železnica || dela na povezovalnih točkah Appenweier

Karlsruhe–Stuttgart–München || železnica || izvajajo se študije in dela

München–Mühldorf–Freilassing–Salzburg || železnica || izvajajo se študije in dela

Salzburg–Wels || železnica || študije

Nürnberg–Regensburg–Passau–Wels || železnica || študije; dela se delno izvajajo

Železniška povezava Wels–Dunaj || železnica || konec del predviden do leta 2017

Dunaj–Budimpešta || železnica || študije za železniški sistem visokih hitrosti na Madžarskem

Arad–Brašov–Bukarešta–Konstanca || železnica || posodobitev določenih odsekov, študije za železniški sistem visokih hitrosti

Majna–prekop Majna–Donava–Donava || celinske plovne poti || študije in dela na več odsekih in ozkih grlih; pristanišča celinskih plovnih poti: povezave z zaledjem

Konstanca || pristanišča || povezave z zaledjem

b) Drugi odseki osrednjega omrežja

Sofija do meje z nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo || Čezmejni odsek || železnica || izvajajo se študije

Sofija do srbske meje || Čezmejni odsek || železnica || izvajajo se študije

Temišvar–srbska meja || Čezmejni odsek || železnica || izvajajo se študije

München–Praga || Čezmejni odsek || železnica || študije

Nürnberg–Praga || Čezmejni odsek || železnica || študije

Vroclav–Dresden || Čezmejni odsek || železnica || posodobitev

Vroclav–Praga || Čezmejni odsek || železnica || študije

Gradec–Maribor–Pragersko || Čezmejni odsek || železnica || študije

Botnijski koridor Lulea–Oulu || Čezmejni odsek || železnica || študije in dela

Severozahodna Španija in Portugalska || Ozko grlo || železnica || dela se izvajajo

Frankfurt–Fulda–Erfurt–Berlin || Ozko grlo || železnica || študije

Halle–Leipzig–Nürnberg || Ozko grlo || železnica || dela se izvajajo, končana bodo do leta 2017

Železniška povezava Egnathia || Ozko grlo || železnica || izvajajo se študije

Celinske plovne poti Dunkerque–Lille || Ozko grlo || celinske plovne poti || izvajajo se študije

Vzporedna železniška povezava visokih hitrosti Pariz–Lyon || Ozko grlo || železnica || izvajajo se predhodne študije

Sundsvall–Umea–Lulea || Ozko grlo || železnica || študije in dela

Malmö–Göteborg || Druge povezave osrednjega omrežja || železnica || dela

Botnijski zaliv–Kiruna–norveška meja || Druge povezave osrednjega omrežja || železnica || študije in dela

Železniška povezava Shannon–Cork–Dublin || Druge povezave osrednjega omrežja || železnica || izvajajo se študije

Železniška povezava med Wilhelmshavnom in Bremerhavnom || Druge povezave osrednjega omrežja || železnica || izvajajo se študije

Žilina–ukrajinska meja || Druge povezave osrednjega omrežja || železnica || posodobitev

Ventspils–Riga–ruska meja || Druge povezave osrednjega omrežja || železnica || posodobitev

Klaipeda–Kaunas–Vilnius–beloruska meja || Druge povezave osrednjega omrežja || železnica || posodobitev, medsebojna povezava z letališčem

Katovice–Vroclav–nemška meja || Druge povezave osrednjega omrežja || železnica || posodobitev

Marseille–Toulon–Nica–italijanska meja || Druge povezave osrednjega omrežja || železnica || študije za železniški sistem visokih hitrosti

Bordeaux–Toulouse || Druge povezave osrednjega omrežja || železnica || študije za železniški sistem visokih hitrosti

Tampere–Oulu || Druge povezave osrednjega omrežja || železnica || posodobitev odsekov

Pamplona–Zaragoza–Sagunto || Druge povezave osrednjega omrežja || železnica || študije in dela

DEL II SEZNAM PREDNOSTNIH NALOG GLEDE INFRASTRUKTURE KORIDORJEV IN OBMOČIJ NA PODROČJU ENERGETIKE

a) Prednostni koridorji

|| Cilj || Zadevne države članice

1. Severnomorsko priobalno omrežje („NSOG“) || Razvoj celostnega priobalnega električnega omrežja v Severnem morju, Irskem morju, Rokavskem prelivu, Baltskem morju in sosednjih vodah za transport električne energije iz obnovljivih virov v glavna središča porabe in skladiščenja ter povečanje čezmejne izmenjave električne energije. || Belgija, Danska, Francija, Nemčija, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Švedska in Združeno kraljestvo

2. Medsebojne povezave elektroenergetskih sistemov v jugozahodni Evropi v smeri sever–jug („NSI West Electricity“) || Razvoj medsebojnih povezav med državami članicami v regiji in sredozemskimi tretjimi državami, predvsem zaradi vključevanja električne energije iz obnovljivih virov. || Belgija, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Malta, Portugalska, Španija in Združeno kraljestvo

3. Medsebojne povezave plinskih sistemov v zahodni Evropi v smeri sever–jug („NSI West Gas“): || Povečanje zmogljivosti za medsebojno povezovanje plinskih pretočnih poti v zahodni Evropi v smeri sever-jug z namenom dodatne širitve dobavnih poti in povečanja kratkoročne preskrbe s plinom. || Belgija, Irska, Luksemburg, Francija, Nemčija, Italija, Malta, Nizozemska, Portugalska, Španija in Združeno kraljestvo

4. Medsebojne povezave elektroenergetskih sistemov v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi v smeri sever–jug („NSI East Electricity“): || Krepitev medsebojnih povezav in notranjih vodov v smereh sever–jug in vzhod–zahod za dopolnitev notranjega trga in vključitev pridobivanja energije iz obnovljivih virov. || Avstrija, Bolgarija, Češka republika, Ciper, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija

5. Medsebojne povezave plinskih sistemov v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi v smeri sever–jug („NSI East Gas“): || Krepitev regionalnih plinskih povezav med območjem Baltskega morja, Jadranskim in Jonskim morjem ter Črnim morjem, da bi predvsem povečali raznolikost in varnost preskrbe s plinom. || Avstrija, Bolgarija, Češka republika, Ciper, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija

6. Načrt medsebojnega povezovanja na področju električne energije na baltskem energetskem trgu („BEMIP Electricity“) || Razvoj medsebojnih povezav med državami članicami v baltski regiji in ustrezna krepitev infrastrukture notranjih omrežij, ki naj bi prispevala h koncu izolacije baltskih držav in utrjevanju povezanosti trgov v regiji. || Danska, Estonija, Finska, Nemčija, Latvija, Litva, Poljska in Švedska

7. Načrt medsebojnega povezovanja na področju plina na baltskem energetskem trgu („BEMIP Gas“) || Konec izoliranosti treh baltskih držav in Finske s prekinitvijo odvisnosti od enega samega dobavitelja ter povečanjem raznolikosti ponudbe na območju Baltskega morja. || Danska, Estonija, Finska, Nemčija, Latvija, Litva, Poljska in Švedska

8. Južni plinski koridor ( „SGC“) || Prenos plina iz Kaspijskega bazena, Osrednje Azije, Bližnjega vzhoda in vzhodnomediteranskega bazena v Unijo za povečanje raznolikosti ponudbe plina. || Avstrija, Bolgarija, Češka republika, Ciper, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija

b) Prednostna področja

|| Cilj || Zadevne države članice

Uvedba pametnih omrežij: || Hitrejše sprejemanje tehnologij pametnih omrežij v celotni Uniji za učinkovito vključevanje obnašanja in ravnanja vseh uporabnikov, priključenih v električno omrežje. || vse

Poti za električno energijo || Razvoj prvih poti za električno energijo do leta 2020 zaradi izgradnje sistema poti za električno energijo v celotni Uniji. || vse

Čezmejno omrežje ogljikovega dioksida || Priprava na izgradnjo infrastrukture za prenos ogljikovega dioksida med državami članicami zaradi vzpostavitve zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida. || vse

DEL III: SEZNAM PREDHODNO DOLOČENIH PREDNOSTNIH NALOG IN PODROČIJ POSREDOVANJA

NA PODROČJU TELEKOMUNIKACIJ

a) Horizontalne prednostne naloge

Inovativno upravljanje, kartiranje in storitve || Ukrepi za tehnično pomoč in ponovitev projekta, kadar so potrebni za uvedbo in nadzor, vključno z načrtovanjem projektov in naložb ter študijami izvedljivosti. Kartiranje vseevropske širokopasovne infrastrukture bo omogočilo stalen podroben fizični pregled in dokumentiranje ustreznih lokacij, analizo pravic poti, oceno potenciala za posodobitev obstoječih objektov itd. Analiza okoljskega vpliva z upoštevanjem potreb po ublažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter sposobnosti odzivanja na katastrofe.

Podporni ukrepi in drugi ukrepi za tehnično podporo || Ukrepi, potrebni za pripravo na izvedbo projektov skupnega interesa, ali ukrepi, ki prispevajo k temu namenu, skupaj s pripravljalnimi študijami, študijami izvedljivosti, ocenjevalnimi in validacijskimi študijami ter drugimi ukrepi za tehnično podporo, skupaj s predhodnimi dejavnostmi za celostno opredelitev in razvoj ukrepa.

b) Širokopasovna omrežja

Posredovanje na področju širokopasovnih omrežij z izgradnjo uravnoteženega in geografsko raznolikega portfelja projektov širokopasovnih povezav, skupaj s projekti za hitrosti prenosa 30 Mb/s ter 100 Mb/s in več, ter projekti za mesta, predmestja in podeželje, prispevajo k pametni in vključujoči rasti za doseganje zadovoljive ravni povezljivosti v vseh državah članicah.

Značilnosti posredovanja || Opis

Posredovanje na področju širokopasovnih omrežij vključuje: || podpira naložbe v širokopasovna omrežja, ki izpolnjujejo cilj iz digitalne agende 2020 o univerzalni pokritosti s hitrostjo prenosa 30 Mb/s; ali

podpira naložbe v širokopasovna omrežja, ki izpolnjujejo cilj iz digitalne agende 2020, pri čemer je vsaj 50 % gospodinjstev naročenih na hitrosti prenosa nad 100 Mb/s.

Posredovanje na področju širokopasovnih omrežij vključuje enega ali več naslednjih elementov: || Postavitev pasivne fizične infrastrukture ali postavitev kombinirane pasivne in aktivne fizične infrastrukture ter elementov pomožne infrastrukture, skupaj s storitvami, ki so potrebne za upravljanje takšne infrastrukture;

pripadajoče naprave in storitve, kot so napeljave v zgradbah, antene, stolpi in druge podporne konstrukcije, vodi, kabelskih ceveh, oddajniki, vstopne odprtine v kanale in omarice;

izkoriščanje potencialnih sinergij med postavljanjem širokopasovnih omrežij in omrežji drugih javnih služb (omrežje za električno energijo, prevoz, vodovod, kanalizacijo itd.), zlasti tistimi, ki so povezana s pametno distribucijo električne energije.

c) Infrastruktura digitalnih storitev

Na področju infrastrukture digitalnih storitev se bodo podpirala naslednja področja skupnega interesa.

Digitalna storitev || Opis

Vseevropske hrbtenične povezave visokih hitrosti za javne uprave || Javna vseevropska hrbtenična storitvena infrastruktura, ki bo zagotovila zelo hitro povezljivost med javnimi institucijami na področjih javne uprave, kulture, šolstva in zdravstva.

Čezmejno zagotavljanje storitev e-uprave || Standardne, čezmejne in uporabniku prijazne interaktivne platforme, ki bodo povečale učinkovitost v gospodarstvu in javnem sektorju ter prispevale k enotnemu trgu. Takšne platforme omogočajo elektronska javna naročila, spletne zdravstvene storitve, standardno poslovno poročanje, elektronsko izmenjavo pravosodnih informacij, čezevropsko spletno registracijo podjetja, storitve e-uprave za podjetja, vključno s čezevropsko spletno registracijo podjetja.

Omogočanje dostopa do informacij o javnem sektorju in večjezične storitve || Digitalizacija obsežnih zbirk evropskih kulturnih virov in spodbujanje tretjih strank za njihovo ponovno uporabo. Doseganje polnega dostopa za ponovno uporabo do vseh informacij iz javnega sektorja v EU, ki se lahko razkrijejo, do leta 2020. Omogočanje vsem podjetjem v EU, da spletne storitve ponujajo v svojem jeziku, pri čemer bodo storitve v celoti dostopne in uporabne v katerem koli jeziku EU.

Varnost in zanesljivost || Skupna raba računalniške opreme, zbirk podatkov in programske opreme za vzpostavljanje centrov za varnejši internet (SIC) v državah članicah ter zaledni instrumenti za obravnavo poročanja o vsebinah, povezanih s spolno zlorabo. Pomembne infrastrukture za storitve, skupaj s komunikacijskimi kanali in platformami, ki so razvite in nameščene za spodbujanje pripravljenosti, deljenja informacij, usklajevanja in odzivanja po vsej EU.

Vzpostavitev informacijskih rešitev in rešitev na področju komunikacijskih tehnologij za inteligentna energetska omrežja in zagotavljanje pametnih energetskih storitev || Sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije na področju pametnih energetskih storitev za večjo usklajenost s potrebami državljanov (ki so lahko proizvajalci ter tudi potrošniki energije), ponudnikov energetskih storitev in javnih uprav.

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi instrumenta za povezovanje Evrope

1.2. Zadevna področja v okviru ABM/ABB[48]

06      Mobilnost in promet

32      Energetika

09      Informacijska družba in mediji

13      Regionalna politika

1.3. Vrsta predloga/pobude

X Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa.[49]

¨ Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na ukrep, preusmerjen na nov ukrep.

1.4. Cilji 1.4.1. Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Razdelek 1:    Pametna in vključujoča rast

IPE se nanaša na naslednje splošne cilje iz energetskega, prometnega in telekomunikacijskega sektorja:

a) prispevati k pametni, trajnostni in vključujoči rasti z razvojem modernih in zelo zmogljivih vseevropskih omrežij, kar bo koristilo celotni Evropski Uniji v smislu konkurenčnosti ter gospodarske, socialne in ozemeljske povezanosti znotraj enotnega trga ter zaradi česar se bo vzpostavilo okolje, ki bo ugodnejše za zasebne in javne naložbe, prek kombinacije finančnih instrumentov in neposredne podpore Unije ter z izkoriščanjem sinergij med sektorji;

b) omogočiti Evropski uniji doseganje ciljev 20-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, 20-odstotnega povečanja energetske učinkovitosti in povečanje deleža obnovljive energije na 20 odstotkov do leta 2020 ter istočasno zagotoviti solidarnost med državami članicami.

1.4.2. Specifični cilji in zadevne dejavnosti v okviru ABM/ABB

Specifični cilji IPE na področju prometnega, energetskega in telekomunikacijskega sektorja so:

1.       na področju prometa:

a)       odpravljanje ozkih grl in izgradnja manjkajočih povezav,

b)       dolgoročna zagotovitev trajnostnega in učinkovitega prometa, in

c)       optimizacija integracije in medsebojne povezave načinov prevoza ter izboljšanje interoperabilnosti, varnosti in zanesljivosti prevoznih storitev;

2.       na področju energetike:

a)       spodbujanje nadaljnjega povezovanja notranjega energetskega trga ter čezmejne interoperabilnosti elektroenergetskih in plinskih omrežij, vključno z zagotavljanjem, da so v evropsko omrežje povezane vse države članice,

b)       izboljšanje varnosti oskrbe v Uniji, in

c)       prispevanje k trajnostnemu razvoju in varovanju okolja, predvsem s spodbujanjem vključevanja energije iz obnovljivih virov v prenosno omrežje in razvojem omrežij ogljikovega dioksida.

3.       na področju telekomunikacijskih omrežij:

a)       hitrejše uvajanje hitrih in ultrahitrih širokopasovnih omrežij ter spodbujanje njihove uporabe, tudi s strani malih in srednje velikih podjetij,

b)       spodbujanje medsebojnega povezovanja in interoperabilnosti nacionalnih javnih storitev v spletu in dostopa do takih omrežij.

Zadevne dejavnosti v okviru AMB/ABB

06 03

32 03

09 03

13 14

1.4.3. Pričakovani izid in učinki

Navedite, kako naj bi predlog/pobuda učinkovala na upravičence/ciljne skupine.

Splošni socialno-gospodarski in okoljski učinki:

Uspešno izvajanje IPE bo zagotovilo hitrejši razvoj visoko učinkovite infrastrukture v EU na področjih prometa, energetike ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij, s čimer bo prispevalo k doseganju ciljev strategije EU 2020 v zvezi z energetiko in podnebnimi spremembami ter doseganju trajnostne konkurenčnosti EU. Pravila delovanja IPE spodbujajo izvajanje ukrepov in zagotavljanje optimalnega deleža sredstev iz proračuna EU pri privabljanju javnih in zasebnih naložb za projekte. Z uporabo finančnih instrumentov, vzpostavljenih s sredstvi iz proračuna EU, bodo infrastrukture, ki so pomembne za EU, pritegnile naložbe institucionalnih vlagateljev iz Evrope in tujine.

Učinki, povezani z določenim sektorjem:

Promet:

Hitrejše vzpostavljanje koridorjev vseevropskega osrednjega prometnega omrežja bo prispevalo k pokritosti Unije z ustreznejšo prometno infrastrukturo, spremembi načinov prevoza in somodalnosti. Inovativni informacijski in upravljalni sistemi, ki bodo del omrežja, bodo podpirali logistične funkcije, vključevanje intermodalnosti in trajnostno delovanje, da se vzpostavijo konkurenčne prometne verige v skladu s potrebami uporabnikov. Učinkovitost prometnih sistemov bo večja, medtem ko bodo zastoji in čas potovanja krajši.

Energetika:

Razvoj in izgradnja prednostnih koridorjev energetske infrastrukture in območij, ki med drugim spodbujajo:

–        obsežno uporabo obnovljivih energij,

–        optimizacijo prenosa na ravni EU,

–        varnost oskrbe.

Telekomunikacije:

–        večje število državljanov z dostopom do širokopasovnega omrežja,

–        razpoložljivost interoperabilnih digitalnih storitvenih infrastruktur, zlasti razpoložljivost pametnih storitev distribucije električne energije,

–        vključitev zasebnih in dodatnih javnih naložb v digitalne infrastrukture.

Študija OECD je za področje IKT pokazala, da je 10-odstotno povečanje gostote širokopasovnih priključkov na leto povezano z 1,5-odstotnim povečanjem produktivnosti dela v naslednjih petih letih[50].

V metaštudiji, ki jo je naročila Evropska komisija, je ocenjeno, da bi povezovanje celotne Evrope s sodobnim širokopasovnim omrežjem ustvarilo okrog 3,99 milijona delovnih mest v državah članicah EU-27. Ta analiza prav tako kaže, da povprečna rast BDP zaradi naložb v širokopasovno omrežje znaša 7,03 odstotka. To pomeni povečanje BDP v EU-27 za 862,47 milijarde EUR. Poleg tega študija OECD[51] kaže, da lahko vlade v desetih letih povrnejo naložbo financiranja celotnega nacionalnega odprtega omrežja FTTH od točke do točke.

1.4.4.           Pregled mejnikov in ciljev:

Promet:

Splošni cilj 1 || Prispevati k pametni, trajnostni in vključujoči rasti

Kazalnik || Trenutno stanje || Mejnik 2017 || Dolgoročni cilj 2020

Obseg javnih in zasebnih naložb v projekte skupnega interesa || || naložbe v znesku 280 milijard EUR v celotno omrežje TEN-T, od česar bi se 140 milijard EUR uporabilo za osrednje omrežje || naložbe v znesku 500 milijard EUR v celotno omrežje TEN-T, od česar bi se 250 milijard EUR uporabilo za osrednje omrežje

Obseg javnih in zasebnih naložb v projekte skupnega interesa, ki se zagotovijo s finančnimi instrumenti iz te uredbe || || zasebne naložbe v znesku 15 milijard EUR v celotno omrežje TEN-T || zasebne naložbe v znesku 40 milijard EUR v celotno omrežje TEN-T

Splošni cilj 2 || Omogočiti EU doseganje ciljev 20-20-20

Kazalnik || Trenutno stanje || Mejnik 2017 || Dolgoročni cilj

Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov || (*) || (*) || (*)

Povečanje energetske učinkovitosti || (*) || (*) || (*)

Delež obnovljive energije || (*) || (*) || (*)

(*) Podatki še niso na voljo, ker je treba najprej določiti metodologijo.

Posebni cilj 1 – promet || Odpravljanje ozkih grl in izgradnja manjkajočih povezav

Kazalnik || Zadnji znan rezultat || Mejnik 2017 || Cilj

Število novih in izboljšanih čezmejnih povezav || Železniški promet: 36 (za izboljšanje) || 6 || 14

Odstranjena ozka grla na prometnih poteh || Železniški promet: 30 (za odstranitev) Celinske plovne poti: 14 || 4 1 || 10 3

Posebni cilj 2 – promet || Dolgoročna zagotovitev trajnostnega in učinkovitega prometa

Kazalnik || Zadnji znan rezultat || Mejnik 2017 || Cilj 2020

Dolžina prog železniškega omrežja TEN-T za konvencionalne hitrosti v EU-27 (v km) || 81230 (2005) || 74071 || 71490

Dolžina hitrih železniških prog omrežja TEN-T v EU-27 (v km) || 10733 (2010) || 20022 || 23198

Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov || (*) || (*) || (*)

Povečanje energetske učinkovitosti || (*) || (*) || (*)

(*) Podatki še niso na voljo, ker je treba najprej določiti metodologijo.

Posebni cilj 3 – promet || Optimizacija integracije in medsebojne povezave načinov prevoza ter izboljšanje interoperabilnosti prevoznih storitev

Kazalnik || Zadnji znan rezultat (že obstoječe povezave) || Mejnik 2017 || Cilj

Število pristanišč, povezanih z železniškim omrežjem (od skupno 82 pristanišč) || 27 || 41 || 54

Število letališč, povezanih z železniškim omrežjem (od skupno 37 letališč) || 12 || 18 || 24

Energetika:

Splošni cilj 1 || Prispevati k pametni, trajnostni in vključujoči rasti

Kazalnik || Trenutno stanje || Mejnik 2017 || Dolgoročni cilj

Obseg javnih in zasebnih naložb v projekte skupnega interesa || 0 || 200 milijard || 200 milijard

Obseg javnih in zasebnih naložb v projekte skupnega interesa, ki se financirajo iz IPE || 0 || 30–60 milijard || 30–60 milijard

Splošni cilj 2 || Omogočiti EU doseganje ciljev 20-20-20

Kazalnik || Trenutno stanje || Mejnik 2017 || Dolgoročni cilj

Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov || (*) || (*) || (*)

Povečanje energetske učinkovitosti || Približno 6-odstoten prihranek energije v primerjavi z običajnim poslovanjem || 14-odstoten prihranek energije v primerjavi z običajnim poslovanjem || 20-odstoten prihranek energije

Delež obnovljive energije || 10-odstoten delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije || 15-odstoten delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije || 20-odstoten delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije

(*) Podatki bodo na voljo po uvedbi metodologije, določene v smernicah za energetsko infrastrukturo.

Posebni cilj 1 – energija || Spodbujanje nadaljnjega povezovanja notranjega energetskega trga ter čezmejne interoperabilnosti elektroenergetskih in plinskih omrežij

Kazalnik || Zadnji znan rezultat || Mejnik || Cilj

 Število projektov za učinkovito medsebojno povezovanje omrežij držav članic in odpravo notranjih ozkih grl || (*) || (*) || (*)

(*) Podatki bodo na voljo po uvedbi metodologije, določene v smernicah za energetsko infrastrukturo.

Posebni cilj 2 – energija || Izboljšanje varnosti oskrbe v Uniji

Kazalnik || Zadnji znan rezultat || Mejnik 2017 || Cilj

razvoj odpornosti sistema || Plin: N-1 (9 držav članic ne izpolnjuje zahtev N-1) || Plin: Vse države članice EU-27 izpolnjujejo zahteve N-1 || Plin: Vse države članice EU-27 100-odstotno izpolnjujejo zahteve N-1

varnost delovanja sistemov || (*) || (*) || (*)

število projektov, ki omogočajo diverzifikacijo virov oskrbe, partnerjev na področju dobave in poti || 3 glavni viri oskrbe s plinom za EU poleg utekočinjenega zemeljskega plina || || najmanj 5 pomembnih virov oskrbe s plinom za EU poleg utekočinjenega zemeljskega plina

(*) Podatki bodo na voljo po uvedbi metodologije, določene v smernicah za energetsko infrastrukturo.

Posebni cilj 3 – energija || Prispevanje k trajnostnemu razvoju in varovanju okolja

Kazalnik || Zadnji znan rezultat || Mejnik 2017 || Cilj

prenos obnovljive energije iz virov do glavnih središč porabe in shranjevanja || (*) || (*) || (*)

seštevek emisij CO2, preprečenih s projekti, ki so prejeli nepovratna sredstva IPE || (*) || (*) || (*)

(*) Podatki bodo na voljo po uvedbi metodologije, določene v smernicah za energetsko infrastrukturo.

Telekomunikacije:

Splošni cilj 1 || Prispevati k pametni, trajnostni in vključujoči rasti

Kazalnik || Trenutno stanje || Mejnik 2017 || Dolgoročni cilj

Obseg zasebnih naložb v hitri in ultrahitri širokopasovni internet[52] || || || Napoved zasebnih naložb med letoma 2011 in 2020: največ 50 milijard EUR (Potreba po naložbah do 2020: 270 milijard EUR

Obseg javnih in zasebnih naložb v projekte skupnega interesa za hitri in ultarhitri internet, ki se financirajo iz IPE[53] || 0 || 16,4 milijarde EUR || 2020: 45,5 milijarde EUR[54]

Posebni cilj 1 – IKT || Hitrejše uvajanje hitrih in ultrahitrih širokopasovnih omrežij ter spodbujanje njihove uporabe

Kazalnik || Zadnji znan rezultat || Mejnik 2017 || Cilj

Stopnja pokritosti hitrih širokopasovnih povezav (≥30 Mb/s) || December 2010: 28,7 % gospodinjstev || 2017: 60 % || 2020: 100 %

Stopnja naročnin na širokopasovne povezave nad 100 Mb/s || December 2010: < 1 % || 2017: 20 % || 2020: 50 %

Posebni cilj 2 – IKT || Medsebojno povezovanje in interoperabilnost nacionalnih javnih storitev v spletu ter dostop do takih omrežij

Kazalnik || Zadnji znan rezultat || Mejnik 2017 || Cilj

Državljani in podjetja, ki uporabljajo spletne javne storitve[55] || 2010: 41,2 % državljanov in 75,7 % podjetij || 2017: 50 % državljanov in 85 % podjetij || 2020: 60 % državljanov in 100 % podjetij

Razpoložljivost čezmejnih javnih storitev[56] || n. r. || 80 % || 2020: 100 %

1.4.5. Kazalniki izida in učinkov

Navedite, s katerimi kazalniki bi bilo mogoče spremljati izvajanje predloga/pobude.

Uspešnost IPE se ocenjuje na podlagi naslednjih splošnih kazalnikov uspešnosti:

(a)      doseganje splošnega cilja (a) se bo merilo na podlagi obsega javnih in zasebnih naložb v projekte skupnega interesa ter zlasti obsega javnih in zasebnih naložb v projekte skupnega interesa, zagotovljenih po zaslugi finančnih instrumentov iz uredbe IPE;

(b)     doseganje splošnega cilja (b) se bo merilo na podlagi zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, povečanja energetske učinkovitosti in deleža obnovljive energije do leta 2020. Uspešnost IPE bo mogoče ocenjevati tudi na podlagi naslednjih posebnih kazalnikov uspešnosti, povezanih z določenim sektorjem:

1.       na področju prometa:

a)       doseganje posebnega cilja (a) se bo merila glede na število novih in izboljšanih čezmejnih povezav ter odpravljenih ozkih grl na železniških povezavah TEN-T in celinskih plovnih poteh, za katere se je dodelila finančna podpora na podlagi uredbe IPE;

b)       doseganje posebnega cilja (b) se bo merilo na podlagi dolžine prog železniškega omrežja v EU-27 in dolžine hitrih prog železniškega omrežja v EU-27;

c)       doseganje posebnega cilja (c) se bo merilo na podlagi števila pristanišč in letališč, povezanih z železnico;

2.       na področju energetike:

a)       doseganje posebnega cilja (a) se bo merilo na podlagi števila projektov za učinkovito povezovanje omrežij držav članic in odpravljanje internih ozkih grl;

b)       doseganje posebnega cilja (b) se bo merilo glede na razvoj sistema odpornosti in varnost sistemskih operacij, ter glede na diverzifikacijo virov oskrbe, partnerjev na področju dobave in poti;

c)       doseganje posebnega cilja (c) se bo merilo glede na prenos obnovljive energije z mest proizvodnje do glavnih središč porabe in shranjevanja ter glede na vse emisije CO2, ki se bodo preprečile s projekti, financiranimi na podlagi IPE;

3.       na področju telekomunikacij:

a)       doseganje posebnega cilja (a) se bo merilo glede na raven pokritosti š širokopasovnimi in ultrahitrimi širokopasovnimi povezavami ter glede na število gospodinjstev z naročninami na širokopasovne priključke nad 100 Mb/s;

(ii)      doseganje posebnega cilja (b) se bo merilo glede na delež državljanov in podjetij, ki uporabljajo javne storitve v spletu, ter glede na čezmejno razpoložljivost takih storitev.

1.5. Utemeljitev predloga/pobude 1.5.1. Zahteve, ki jih je treba izpolniti kratkoročno ali dolgoročno

glej obrazložitveni memorandum o potrebah

Ciljna populacija: celotna EU

1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja EU (glej tudi točko 2.3 obrazložitvenega memoranduma)

Komisija je 29. junija 2011 sprejela Sporočilo o proračunu za strategijo Evropa 2020 (sporočilo o večletnem finančnem okviru), ki vsebuje temeljno stališče Komisije v zvezi s financami Unije za leta 2014–2020. Osredotoča se na prednostno financiranje na ravni EU, ki državljanom EU zagotavlja resnično dodano vrednost. Programi in instrumenti, ki so vključeni v večletni finančni okvir, so preoblikovani, pri čemer zagotavljajo, da njihovi rezultati in učinki spodbujajo ključne prednostne naloge politike EU. Večletni finančni okvir je posodobljen zlasti s prerazporeditvijo sredstev na prednostna področja, pri čemer je eno od prednostnih področij vseevropska infrastruktura.

V sporočilu o večletnem finančnem okviru je poudarjeno, da je polno delovanje enotnega trga odvisno od sodobne, visoko učinkovite infrastrukture, ki Evropo povezuje zlasti na področjih prometa, energetike ter informacijske in komunikacijske tehnologije. Zato so potrebne znatne naložbe iz javnega in zasebnega sektorja. Po ocenah je za obdobje 2014–2020 potrebnih okrog 200 milijard EUR za dokončanje vseevropskih energetskih omrežij samo na ravni prenosa, 500 milijard EUR za naložbe v vseevropsko prometno omrežje in več kot 250 milijard EUR za naložbe v IKT.

Sporočilo o večletnem finančnem okviru ob priznavanju, da trg lahko in bi moral zagotoviti potrebna sredstva za naložbe, poudarja dodano vrednost Unije pri zagotavljanju financiranja vseevropskih čezmejnih projektov, ki v korist vseh povezujejo osrednje območje z obrobnimi območji. Izkušnje so pokazale, da države članice pri načrtovanju usmeritev ne dajejo zadostne prednosti večnacionalnim, čezmejnim naložbam v infrastrukturo, ki je potrebna za dobro delovanje enotnega trga. Poleg tega so omejitve zasebnih in javnih virov financiranja zaradi posledic gospodarske in finančne krize povzročile veliko stopnjo negotovosti glede uresničevanja potrebnih naložb. To bo verjetno najbolj ogrozilo zlasti projekte vseevropskega pomena, za katere so zaradi njihove večje tehnične zapletenosti in tudi potreb po čezmejnem sodelovanju potrebne zelo visoke in dolgoročne naložbe. Za zapolnitev primanjkljaja je treba poiskati dodatne rešitve za sprostitev zasebnega kapitala in ponovno vzpostavitev stabilnih virov financiranja prek kapitalskega in bančnega trga. Dodeljevanje sredstev EU bi se moralo prilagajati dinamiki trga, tako da bi se zagotavljale spodbude in da ta sredstva ne bi bila nadomestilo za sredstva udeležencev na trgu, namenjena financiranju infrastrukture. Kot je izpostavljeno tudi v sporočilu o pregledu proračuna, bi bil najprimernejši način za zapolnitev primanjkljaja, nastalega zaradi načrtovanja usmeritev na ravni držav članic, zagotavljanje sredstev iz proračuna EU.

Zato bo instrument za povezovanje Evrope zagotovil sredstva EU za projekte z resnično evropsko dodano vrednostjo, in sicer čezmejne projekte, projekte, ki odpravljajo ozka grla, ali projekte, ki zagotavljajo koristi za celotno EU.

Ob upoštevanju obsega potrebnih naložb bodo instrumenti financiranja EU, zlasti inovativni finančni instrumenti, prispevali k spodbujanju nujnega vključevanja zasebnega sektorja za hitrejši razvoj vseevropske infrastrukture.

1.5.3. Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj

V večletni finančni okvir 2007–2013 so vključeni številni programi, prek katerih se bo zagotovilo financiranje infrastrukture na področju prometa, energetike in telekomunikacij, med drugim program TEN-T, program TEN-E, program IKT-PSP v okviru programa za konkurenčnost in inovativnost (CIP), Kohezijski sklad, ESRR, Evropski energetski program za oživitev in program Marco Polo.

Naknadna vrednotenja teh programov so pokazala, da je imela finančna podpora EU s spodbujanjem razvoja infrastrukture v vseh treh sektorjih pomembno podporno vlogo. Vendar so prav tako poudarila, da pretekle politike za financiranje programov TEN niso bile zadostne pri odpravljanju tržnih/regulativnih pomanjkljivosti, ki so značilne za sedanje stanje, in pri doseganju boljše stroškovne učinkovitosti.

Razvoj infrastrukture je bil počasnejši zaradi razdrobljenosti programov in instrumentov financiranja ter znatne raznolikosti obstoječih pogojev financiranja v vseh treh infrastrukturnih sektorjih skupaj in posebej v vsakem od njih, kar povzroča prekrivanja in vrzeli v financiranju ter nezadostno izkoriščanje sinergij. Različna pravila za upravičenost in upravljanje, prekrivanje ciljev ter ohlapno ali pomanjkljivo usklajevanje prednostnih nalog posledično ovirajo izvajanje in zmanjšujejo učinkovitost finančne pomoči. Razpoložljivost različnih virov financiranja v istih sektorjih prav tako povzroča iskanje sredstev (fund shopping), pri čemer naj bi se predlog projekta ponovno vložil, če ni sprejet v enem od programov.

Poleg tega se lahko podpora za vseevropsko infrastrukturo v zadevnih sektorjih izboljša z:

– usmeritvijo na projekte z resnično evropsko dodano vrednostjo, in sicer čezmejne projekte, projekte, ki odpravljajo ozka grla, ali projekte, ki imajo zaradi uporabe sinergij med dvema ali tremi sektorji koristi za celotno EU;

– večjim finančnim vzvodom financiranja EU: učinkovite stopnje sofinanciranja so pogosto prenizke za zagon razvoja projekta;

– spodbujanjem večje vključenosti zasebnega sektorja z uporabo finančnih instrumentov in nepovratnih sredstev, kar je bilo zelo učinkovito in uspešno pri uporabi sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja;

– poenostavitvijo pravil in postopkov financiranja.

IPE združuje finančne instrumente za tri sektorje, kar omogoča boljše odpravljanje navedenih pomanjkljivosti glede razdrobljenosti, jasno določa prednostne naloge financiranja, predlaga bolje usmerjene stopnje financiranja in zagotavlja širši nabor instrumentov financiranja z uvajanjem novih finančnih instrumentov, ki spodbujajo in povečujejo financiranje iz zasebnega sektorja.

1.5.4. Združljivost z drugimi finančnimi instrumenti in možnosti dopolnjevanja

Notranja usklajenost dokumenta IPE:

Uredba IPE mora vzpostaviti ravnovesje med potrebo po poenostavitvi ter prilagoditvi pravil in pogojev financiranja na eni strani ter spoštovanjem ciljev sektorske politike na drugi.

Uredba IPE določa pogoje, načine in postopke za dodeljevanje finančne pomoči Unije vseevropskim omrežjem, za kar bodo sprejete ločene smernice za vsakega od treh sektorjev v obliki uredbe Evropskega parlamenta in Sveta.

Upoštevana je popolna usklajenost s sedanjimi in prihodnjimi finančnimi uredbami. V pravnih besedilih so ustrezno dovoljene vse izjeme.

Dopolnjevanje z drugimi ustreznimi instrumenti:

Predlagana pobuda je v celoti usklajena s sporočilom o večletnem finančnem okviru 2011 in njegovim spremnim dokumentom. Kontekst za cilje predlagane pobude, ki izražajo cilje navedenih horizontalnih politik, so strategija Evropa 2020, Pregled proračuna EU, Akt za enotni trg in sporočilo o večletnem finančnem okviru. Za financiranje osrednje in celovite prometne infrastrukture, omrežij IKT in omrežij za oskrbo z energijo z decentraliziranim upravljanjem bosta še naprej na voljo Kohezijski sklad in ESRS.

1.6. Trajanje in finančni učinek ukrepa

X Časovno omejen predlog/pobuda.

· X    Predlog/pobuda velja od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2020

· X    Finančni učinek od leta 2014 do leta 2030

¨ Časovno neomejen predlog/pobuda.

· Izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma LLLL in LLLL,

· ki mu sledi polno delovanje.

1.7. Načrtovani načini upravljanja[57]

X Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

X Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvajanja na:

· X    izvajalske agencije,

· X    organe, ki jih ustanovijo Skupnosti[58],

· X    nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve,

· ¨    osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

X Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (kot je določeno spodaj).

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Subvencije (za vse ali nekatere sektorje, o čemer se bo odločalo naknadno) bodo dodeljevale obstoječe ali prihodnje izvajalske agencije.

Dodatne naloge se lahko zaupajo EIB, EIS ali drugim finančnim institucijam, mednarodnim organizacijam (kot je Eurocontrol), organom, ki opravljajo javne storitve, ali organom iz člena 185 finančne uredbe (kot je ACER) (člena 200 in 201 revidirane finančne uredbe).

2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Določbe glede spremljanja in poročanja

Navedite pogostost in pogoje.

Program, ki se izvaja, se bo spremljal z vmesnim ocenjevanjem uredbe IPE, vključno s pregledom učinkovitosti. Izvajali se bodo tudi vmesni pregledi večletnih delovnih programov.

Z naknadnim ocenjevanjem, ki se bo izvajalo v tesnem sodelovanju z državami članicami in upravičenci, se bodo preverili uspešnost in učinkovitost IPE ter vpliv na gospodarsko, socialno in teritorialno kohezijo ter njen prispevek k prednostnim nalogam Unije za trajnostno, pametno in vključujočo rast.

Predlog uredbe IPE omogoča tudi ocenjevanje načinov izvajanja projektov ter učinka njihovega izvajanja, da se oceni, ali so bili doseženi cilji, vključno s cilji varstva okolja.

Na ravni ukrepov bodo upravičenci redno in v skladu z določili sporazumov/sklepov pripravljali poročila o ukrepih, ki jih je treba izvesti. Uredba IPE prav tako omogoča, da se od držav članic zahteva ocenjevanje ukrepov in povezanih projektov.

2.2. Sistem upravljanja in nadzora 2.2.1. Ugotovljena tveganja

– zamude pri izvajanju projektov,

– možno slabo upravljanje finančne pomoči EU s strani upravičencev,

– nezadosten vstop finančnih instrumentov na trg …,

– postopno spreminjanje tržnih pogojev.

2.2.2. Načrtovani načini nadzora

IPE se bo izvajal predvsem s centraliziranim posrednim in neposrednim upravljanjem Komisije. Predvideni so lahko tudi primeri skupnega upravljanja. Kar zadeva nepovratna sredstva, so glavni elementi notranjega nadzornega sistema postopki za izbiranje in ocenjevanje predlogov za dodelitev nepovratnih sredstev (predhodni nadzor), tehnični nadzor ter nadzor finančnih transakcij med upravljanjem projektov na podlagi poročanja in naknadnih revizij upravičencev.

V zvezi z načini nadzora nad nepovratnimi sredstvi ni predvidenih nobenih večjih sprememb. Po naši oceni bo imel IPE podobne značilnosti tveganja, pri čemer bodo uporabljene podobne strategije nadzora. Zato ocenjujemo, da bo pričakovana raven neustreznosti podobna, kot je bila pri upravljanju projektov TEN-T v okviru TEN-TEA, in sicer:

Metodologija vzorčenja pri revizijah temelji delno na naključnem pristopu in delno na pristopu na podlagi tveganja. V letih 2009 in 2010 je bila stopnja ugotovljenih napak (priporočenih finančnih izravnav v obliki % izvedenih plačil) nižja od 1 %. Delni razlog za to je izmenjava strokovnega znanja in izkušenj s predstavniki predhodnega finančnega kroga (prek sej v zvezi s spoznanji, pridobljenimi pri revizijah in tehnikah preprečevanja goljufij iz let 2008 in 2009). Vendar stopenj napak zaradi omejene velikosti revizijskega vzorca ter kombinacije naključnega pristopa in pristopa na podlagi tveganja ni mogoče ekstrapolirati na vse projekte, ki se upravljajo v okviru TEN-TEA.

Sporazumi in sklepi o izvajanju ukrepov v okviru IPE morajo določiti spremljanje in finančni nadzor, ki ju izvaja Komisija ali kateri koli predstavnik, ki ga pooblasti Komisija, ter revizije, ki jih izvaja Računsko sodišče, in preglede na kraju samem, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), v skladu s postopki iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi, ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

Pri izvajanju finančnih instrumentov je treba upoštevati, da mora vsak sporazum s subjektom, kateremu so bile zaupane naloge, ali drugimi finančnimi institucijami izrecno določati, da imata Komisija in Računsko sodišče pooblastila za nadzorovanje dokumentacije in prostorov ter informacij, tudi takih, ki so shranjeni na elektronskih medijih, pri vseh tretjih osebah, ki so prejele sredstva Unije.

2.2.3. Značilnosti in intenzivnost nadzora

Opis nadzora || Znesek v milijonih EUR || Število upravičencev: transakcije (% skupnega zneska) || Temeljitost nadzora * (ocena 1–4) || Pokritost (% vrednosti)

Upravljanje ukrepov od ocenjevalne do naknadne revizije || 371** || 1) celovito spremljanje vseh projektov: 100 % || 1 || 100 %

2) revizija izbranih projektov 5 % || 4 || 10 %

(**) približek na podlagi naslednjega izračuna: 9,9 milijona EUR x 7 x 6, pri čemer je:

· 9,9 milijona EUR – znesek letnih upravnih stroškov v okviru TEN-TEA, ki nastanejo zaradi odobritev za poslovanje v skupnem znesku 8 000 milijonov EUR,

· 7 – število let, v katerih se izvaja večletni finančni okvir,

· 6 – množitelj za pridobitev sredstev IPE v znesku 50 000 milijonov EUR.

2.3. Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Komisija bo zagotovila, da se bodo ob izvajanju ukrepov, financiranih na podlagi te uredbe, zaščitili finančni interesi Unije z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufiji, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, z izvajanjem učinkovitih pregledov in izterjavo neutemeljeno plačanih zneskov, v primeru odkritja nepravilnosti pa z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračalnimi kaznimi v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 in (Euratom, ES) št. 2185/96 ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta.

Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče bodo s pregledom dokumentacije in na kraju samem pristojni za revizijo pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije.

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) je pooblaščen, da pri gospodarskih izvajalcih, ki jih takšno financiranje neposredno ali posredno zadeva, na kraju samem izvaja preglede in inšpekcije v skladu s postopki iz Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96 z namenom ugotavljanja goljufije, korupcije ali kakršnih koli drugih nezakonitih dejavnosti, ki vplivajo na finančne interese Evropske Unije v zvezi s sporazumom, sklepom ali pogodbo o nepovratnih sredstvih, ki zadevajo financiranje Unije.

V okviru uredb GD INFSO, MOVE in ENER so bile ali bodo do leta 2013 sprejete strategije proti goljufijam in z njimi povezani akcijski načrti na ravni generalnega direktorata, ki bodo pokrivali celotni cikel odhodkov, pri čemer bodo upoštevali sorazmernost ter stroške in koristi ukrepov, predvidenih za izvedbo, in hkrati omogočali tudi oceno tveganja programa.

Ti trije generalni direktorati bodo zagotovili, da bo njihov pristop za obvladovanje tveganja goljufij usmerjen v odkrivanje področij, na katerih obstaja tveganje goljufij, pri čemer bo upoštevana posebna analiza generalnega direktorata v zvezi s stroški in koristmi za posamezni sektor ter tudi prizadevanja urada OLAF za preprečevanje goljufij in njegove analize tveganj.

Pogodbe za nepovratna sredstva in postopki za oddajo javnih naročil bodo temeljili na standardnih modelih, ki bodo določeni v splošno veljavnih ukrepih za boj proti goljufiji.

Za osebje, ki bo delalo v okviru projektov, bodo organizirana usposabljanja o upravljanju nepovratnih sredstev.

Pri uporabi finančnih instrumentov bodo morale finančne institucije, vključene v opravljanje finančnih poslov v okviru finančnega instrumenta, upoštevati ustrezne standarde za preprečevanje pranja denarja in boj proti terorizmu. Te institucije ne smejo imeti sedeža na ozemlju, katerega pristojni organi ne sodelujejo z Unijo v zvezi z uporabo mednarodno dogovorjenih davčnih standardov.

3. OCENJENI FINANČNI UČINEK PREDLOGA/POBUDE

(v trenutnih cenah)

3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov

· Obstoječe proračunske vrstice odhodkov

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

Številka Opis: Vseevropska prometna omrežja || dif./nedif. ([59]) || držav Efte[60] || držav kandidatk[61] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(a) finančne uredbe

1 || 06 03 03 || dif./ || NE || NE || NE || NE

1 || 06 01 04 31 || nedif. || NE || NE || NE || NE

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

Številka Opis: Vseevropska prometna omrežja || dif./nedif. ([62]) || držav Efte[63] || držav kandidatk[64] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(a) finančne uredbe

1 || 32 03 02 (TEN-E) || dif./ || NE || NE || NE || NE

1 || 32 01 04 XX || nedif. || NE || NE || NE || NE

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

Številka Opis: Okvirni program za konkurenčnost in inovacije – ICT-PSP || dif./nedif. ([65]) || držav Efte[66] || držav kandidatk[67] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(a) finančne uredbe

1 || 09 03 XX || dif./ || NE || NE || NE || NE

1 || 09 01 04 XX || nedif. || NE || NE || NE || NE

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

Številka Opis: Kohezijski sklad || dif./nedif. ([68]) || držav Efte[69] || držav kandidatk[70] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(a) finančne uredbe

1 || 13 04 02 || dif./ || NE || NE || NE || NE

1 || 13 01 04 XX || nedif. || NE || NE || NE || NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

Številka [Razdelek……………………………………..] || dif./nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(a) finančne uredbe

|| [XX YY YY YY] || || DA/NE || DA/NE || DA/NE || DA/NE

Cilj je ena proračunska vrstica za instrument za povezovanje Evrope, vendar se bo o tem odločalo pozneje.

3.2. Ocenjeni učinek na odhodke 3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira || Številka 1 || Razdelek: Pametna in vključujoča rast

GD: MOVE || || || Leto N[71] 2014 || Leto N + 1 2015 || Leto N + 2 2016 || Leto N + 3 2017 || Leto N + 4 2018 || Leto N + 5 2019 || Leto N + 6 2020 || > 2020 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice 06 03 03 || obveznosti || (1) || 2427,3 || 2687,5 || 3183,2 || 3471,8 || 4000,5 || 4315,2 || 4401,9 || || 24487,4

plačila || (2) || 0 || 2099,7 || 2299,7 || 2449,7 || 2599,7 || 2799,7 || 2999,7 || 9239,2 || 24487,4

Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih operativnih programov[72] || || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice 06.01.04.31(*) || || (3) || 12,7 || 17,5 || 17,8 || 18,2 || 18,5 || 18,8 || 19,1 || || 122,6

Odobritve za DG MOVE SKUPAJ || obveznosti || = 1 + 1a + 3 || 2440,0 || 2705,0 || 3201,0 || 3490,0 || 4019,0 || 4334,0 || 4421,0 || 0,0 || 24610,0

plačila || = 2 + 2a +3 || 12,7 || 2117,2 || 2317,5 || 2467,9 || 2618,2 || 2818,5 || 3018,8 || 9239,2 || 24610,0

(*) Ti zneski se nanašajo na subvencijo izvajalski agenciji za TEN-T ter pokrivajo upravljanje prometnega dela IPE in zaključek finančne podpore za projekte skupnega interesa v vseevropskem prometnem omrežju iz prejšnjih programov Izhajajo iz predpostavke portfelja s 500 projekti.

GD: REGIO || || || Leto N[73] 2014 || Leto N + 1 2015 || Leto N + 2 2016 || Leto N + 3 2017 || Leto N + 4 2018 || Leto N + 5 2019 || Leto N + 6 2020 || > 2020 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice 13 04 02 || obveznosti || (1) || 1477,9 || 1511,9 || 1544,3 || 1587,4 || 1648,9 || 1693,9 || 1774 || || 11238,3

plačila || (2) || 0,0 || 972,9 || 1102,6 || 1236,5 || 1291,7 || 1373,2 || 1551,3 || 3710,1 || 11238,3

Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih operativnih programov[74] || || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice 13 01 04 XX (**) || || (3) || 5,1 || 5,4 || 5,6 || 5,9 || 6,2 || 6,6 || 6,6 || || 41,4

Odobritve za GD REGIO SKUPAJ || obveznosti || = 1 + 1a + 3 || 1483,0 || 1517,4 || 1549,9 || 1593,3 || 1655,1 || 1700,4 || 1780,6 || || 11279,7

plačila || = 2 + 2a + 3 || 5,1 || 978,3 || 1108,3 || 1242,4 || 1297,9 || 1379,7 || 1557,9 || 3710,1 || 11279,7

 (**)       Dodatni znesek za podporo subvenciji izvajalski agenciji za TEN-T (ustvariti je treba novo proračunsko vrstico) s predpostavko, da bodo ti zneski dodeljeni izvajalski agenciji za TEN-T. Uporabljajo se ustrezna pravila iz te uredbe za vseevropska prometna omrežja. Izvedli se bodo posebni razpisi za izvajanje projektov v zvezi z osrednjim omrežjem, in sicer izključno v državah članicah, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada. Izhajajo iz predpostavke portfelja s približno 160 projekti.

GD: ENER || || || Leto N[75] 2014 || Leto N + 1 2015 || Leto N + 2 2016 || Leto N + 3 2017 || Leto N + 4 2018 || Leto N + 5 2019 || Leto N + 6 2020 || > 2020 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice 32 03 02 || obveznosti || (1) || 1029,522 || 1333,022 || 1139,022 || 1319,022 || 1495,022 || 1759,022 || 2271,022 || 0 || 10345,654

plačila || (2) || 452,542 || 915,785 || 1174,822 || 1264,782 || 1353,262 || 1568,942 || 1921,382 || 1694,137 || 10345,654

Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih operativnih programov[76] ||

Številka proračunske vrstice 3201XX (***) || || (3) || 3,478 || 1,978 || 1,978 || 1,978 || 1,978 || 1,978 || 1,978 || 0 || 15,346

|| || || || || || || || || || ||

Odobritve za GD ENER SKUPAJ || obveznosti || = 1 + 1a + 3 || 1033 || 1335 || 1141 || 1321 || 1497 || 1761 || 2273 || 0 || 10361

plačila || = 2 + 2a + 3 || 456,02 || 917,763 || 1176,8 || 1266,76 || 1355,24 || 1570,92 || 1923,36 || 1694,137 || 10361

(***)    Te odobritve zajemajo odhodke za evropske koordinatorje. Poleg tega se je mogoče za izvajanje nalog, opisanih v določilih Uredbe o smernicah za vseevropske energetske infrastrukture, v zvezi s katerimi je potrebno nadaljnje odločanje, obrniti na ACER.

GD: INFSO || || || Leto N[77] 2014 || Leto N + 1 2015 || Leto N + 2 2016 || Leto N + 3 2017 || Leto N + 4 2018 || Leto N + 5 2019 || Leto N + 6 2020 || > 2020 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice 0903XX || obveznosti || (1) || 679,000 || 843,800 || 1302,600 || 1621,400 || 1734,200 || 2003,000 || 2284,000 || 0 || 10468,000

plačila || (2) || 454,000 || 683,800 || 1262,600 || 1581,400 || 1719,200 || 2003,000 || 2258,000 || 506,000 || 10468,000

Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih operativnih programov[78] || || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice 090104XX || || (3) || 2,000 || 2,200 || 2,400 || 2,600 || 2,800 || 3,000 || 3,000 || 0 || 18,000

Odobritve za GD INFSO SKUPAJ || obveznosti || = 1 + 1a + 3 || 681,000 || 846,000 || 1305,000 || 1624,000 || 1737,000 || 2006,000 || 2287,000 || 0 || 10486,000

plačila || = 2 + 2a + 3 || 456,000 || 686,000 || 1265,000 || 1584,000 || 1722,000 || 2006,000 || 2261,000 || 506,000 || 10486,000

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ(*) || obveznosti || (4) || 4135,822 || 4864,322 || 5624,822 || 6412,222 || 7229,722 || 8077,222 || 8956,922 || 0,000 || 45301,054

plačila || (5) || 906,542 || 3699,285 || 4737,122 || 5295,882 || 5672,162 || 6371,642 || 7179,082 || 11439,34 || 45301,054

Ÿ Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih operativnih programov, SKUPAJ(*) || (6) || 18,178 || 21,678 || 22,178 || 22,778 || 23,278 || 23,778 || 24,078 || 0 || 155,946

Odobritve za RAZDELEK 1(*) večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || = 4 + 6 || 4154,000 || 4886,000 || 5647,000 || 6435,000 || 7253,000 || 8101,000 || 8981,000 || 0,000 || 45457,000

plačila || = 5 + 6 || 924,720 || 3720,963 || 4759,300 || 5318,660 || 5695,440 || 6395,420 || 7203,160 || 11439,337 || 45457,000

(*)        brez zneskov iz GD REGIO (Kohezijskega sklada)

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ(**) || obveznosti || (4) || 5613,722 || 6376,222 || 7169,122 || 7999,622 || 8878,622 || 9771,122 || 10730,922 || 0,000 || 56539,354

plačila || (5) || 906,542 || 4672,185 || 5839,722 || 6532,382 || 6963,862 || 7744,842 || 8730,382 || 15149,44 || 56539,354

Ÿ Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih operativnih programov, SKUPAJ(**) || (6) || 23,278 || 27,078 || 27,778 || 28,678 || 29,478 || 30,378 || 30,678 || 0 || 197,346

Odobritve za RAZDELEK 1(**) večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || = 4 + 6 || 5637,000 || 6403,300 || 7196,900 || 8028,300 || 8908,100 || 9801,500 || 10761,600 || 0,000 || 56736,700

plačila || = 5 + 6 || 929,820 || 4699,263 || 5867,500 || 6561,060 || 6993,340 || 7775,220 || 8761,060 || 15149,437 || 56736,700

(**)      vključno z zneski iz GD REGIO (Kohezijskega sklada)

Če predlog/pobuda vpliva na več razdelkov: (ni relevantno)

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || || || || || || || || ||

plačila || (5) || || || || || || || || ||

Ÿ Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih operativnih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || || ||

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 4 večletnega finančnega okvirja SKUPAJ (referenčni znesek) || obveznosti || = 4 + 6 || || || || || || || || ||

plačila || = 5 + 6 || || || || || || || || ||

Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

GD: MOVE ||

Ÿ Človeški viri || 4,198 || 4,516 || 4,771 || 5,089 || 5,280 || 5,280 || 5,280 || 34,414

Ÿ Drugi upravni odhodki || 1,100 || 1,110 || 1,120 || 1,230 || 1,240 || 1,250 || 1,260 || 8,310

GD MOVE SKUPAJ || Odobritve || 5,298 || 5,626 || 5,891 || 6,319 || 6,520 || 6,530 || 42,724 || 42,724

GD: ENER (*) ||

Ÿ Človeški viri || 5,406 || 6,233 || 7,123 || 7,315 || 7,315 || 7,506 || 7,506 || 48,404

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0,171 || 0,171 || 0,171 || 0,471 || 0,171 || 0,171 || 0,471 || 1,797

GD ENER SKUPAJ || || 5,577 || 6,404 || 7,294 || 7,786 || 7,486 || 7,677 || 7,977 || 50,201

GD: INFSO (*) ||

Ÿ Človeški viri || 11,117 || 12,451 || 14,484 || 15,310 ||  16,263 ||  17,025 ||  17,279 ||  103,929

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0,200 || 0,210 || 0,220 || 0,230 || 0,240 || 0,250 || 0,260 || 1,610

GD INFSO SKUPAJ || Odobritve || 11,317 || 12,661 || 14,704 || 15,540 ||  16,503 ||  17,275 ||  17,539 ||  105,539

(*) GD ENER in GD INFSO predvidevata tudi (delni) prenos izvedbe z IPE na zunanje agencije. Zneski in pripisane vrednosti se bodo po potrebi prilagodili v skladu z rezultati procesa prenosa na zunanje izvajalce.

Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti SKUPAJ = plačila SKUPAJ) || 22,192 || 24,691 || 27,889 || 29,645 || 30,509 || 31,482 || 32,056 || 198,464

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2014[79] || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || > 2020 || SKUPAJ

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 (*) večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || 4176,192 || 4910,691 || 5674,889 || 6464,645 || 7283,509 || 8132,482 || 9013,056 || 0,000 || 45655,464

plačila || 946,912 || 3745,654 || 4787,189 || 5348,305 || 5725,949 || 6426,902 || 7235,216 || 11439,337 || 45655,464

(*) brez zneskov iz GD REGIO (Kohezijskega sklada)

|| || || Leto 2014[80] || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || > 2020 || SKUPAJ

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 (**) večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || 5659,192 || 6427,991 || 2327,889 || 8057,945 || 8057,945 || 9832,982 || 10793,656 || 0,000 || 56935,164

plačila || 952,012 || 4723,954 || 5895,389 || 6590,705 || 7023,849 || 7806,702 || 8793,116 || 15149,437 || 56935,164

(**) Vključno z zneski iz GD REGIO (Kohezijskega sklada).

3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

· ¨    Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobrenih sredstev za poslovanje.

· X    Predlog/pobuda zahteva porabo odobrenih sredstev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Navedba ciljev in realizacij ò || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || SKUPAJ ||

REALIZACIJA ||

Vrsta realizacije[81] || Povprečni strošek realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj

|| POSEBNI CILJI [82] prometna omrežja … ||

– realizacija || Predvidoma bo prispevek k financiranju znašal skupno 150 milijard EUR naložb od ocenjenih 237 618,21 milijona EUR naložb, določenih na seznamu predhodno opredeljenih projektov prometne infrastrukture v delu 1 Priloge k Uredbi IPE. ||

|| – 2 256,9 milijarde EUR sredstev EU iz finančnih instrumentov bo finančni vzvod za 40 milijard EUR naložb; – 11 238,3 milijarde EUR sredstev EU, financiranih iz Kohezijskega sklada, bo finančni vzvod za 11,5 milijarde EUR naložb; – preostalih 22 230,5 milijarde EUR sredstev EU bo finančni vzvod za 98,5 milijarde EUR naložb (na podlagi 20-odstotne povprečne stopnje sofinanciranja). ||

v milijonih EUR || Ocene naložb za navedene predhodno opredeljene projekte iz dela 1 Priloge k Uredbi IPE

Horizontalne prednostne naloge || 47.500,00

od katerih SESAR || 30.000,00

1. Koridor Baltik–Jadran || 13.353,20

2. Varšava–Berlin–Amsterdam/Rotterdam–Felixstowe–Midlands || 5.673,00

3. Sredozemski koridor || 37.690,00

4. Hamburg–Rostock–Burgas/turška meja–Piraeus–Nikozija || 8.037,60

5. Helsinki–Valletta || 31.936,00

6. Genova–Rotterdam || 15.622,50

7. Lizbona–Strasbourg || 17.170,00

8. Dublin–London–Pariz–Bruselj || 4.582,00

9. Amsterdam–Basel/Lyon–Marseille || 12.551,30

10. Koridor Strasbourg–Donava || 15.939,40

Drugi odseki osrednjega omrežja || 27.563,21

Skupaj || 237.618,21

Natančni zneski glede na koridor bodo na voljo v fazi načrtovanja in izvajanja programa.

|| POSEBNI CILJ – energetska omrežja

– realizacija || uvedba 11 prednostnih koridorjev in področij s povprečnim stroškom 940,514 milijona EUR na koridor ||

|| POSEBNI CILJI – telekomunikacijska omrežja[83]:

– realizacija || razvoj in namestitev infrastrukture digitalnih storitev po Evropi || V okviru IPE naj bi se financirala naslednja infrastruktura digitalnih storitev: · interoperabilna elektronska identifikacija in avtentifikacija po Evropi · evropska osrednja platforma za medsebojno povezavo evropskih poslovnih registrov · elektronski postopki za ustanovitev in vodenje podjetja v drugi evropski državi · interoperabilne čezmejne storitve elektronskih javnih naročil · interoperabilne čezmejne storitve e-sodstva · interoperabilne čezmejne storitve e-zdravja · varnejša internetna infrastruktura · kritična informacijska infrastruktura · dostop do digitalnih virov evropske dediščine · dostop do ponovno uporabnih informacij iz javnega sektorja · večjezični dostop do spletnih storitev · Vseevropske hrbtenične povezave visokih hitrosti za javne uprave · Vzpostavitev informacijskih rešitev in rešitev na področju komunikacijskih tehnologij za inteligentna energetska omrežja in zagotavljanje pametnih energetskih storitev || 2446,000

– realizacija || Tisoč gospodinjstev s širokopasovnim internetnim priključkom || 0.18 || 1827 || 321,000 || 3573 || 627,800 || 5547 || 974,600 || 6269 || 1101,400 || 8031 || 1411,200 || 9276 || 1630,000 || 11126 || 1955,000 || 45649 || 8021,000

|| Seštevek za specifični cilj telekomunikacij || || 679,000 || ||  843,800 || ||  1 302,600 || ||  1 621,400 || ||  1 734,200 || ||  2 003,000 || ||  2 284,000 || ||  10 468,000

|| STROŠKI SKUPAJ || || || || || || || || || || || || || || || || 56 539,354

||

|| || || || || || || || || || || || || || || || || ||

|| || || || || || || || || || || || || || || || || ||

|| || || || || || || || || || || || || || || || ||

|| || || || || || || || || || || || || || || || ||

3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave 3.2.3.1. Povzetek

· ¨    Predlog/pobuda ne zahteva rabe odobritev upravne narave

· X    Predlog/pobuda zahteva rabo odobritev upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

GD MOVE || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 4,198 || 4,516 || 4,771 || 5,089 || 5,280 || 5,280 || 5,280 || 34,414

Drugi upravni odhodki || 1,100 || 1,110 || 1,120 || 1,230 || 1,240 || 1,250 || 1,260 || 8,310

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 5,298 || 5,626 || 5,891 || 6,319 || 6,520 || 6,530 || 6,54 || 42,724

Odobritve zunaj RAZDELKA 5 [84] večletnega finančnega okvira (*) || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || ||

Drugi odhodki upravne narave 06 01 04 31 || 12,7 || 17,5 || 17,8 || 18,2 || 18,5 || 18,8 || 19,1 || 122,6

Drugi odhodki upravne narave 13 01 04 XX || 5,1 || 5,4 || 5,6 || 5,9 || 6,2 || 6,6 || 6,6 || 41,4

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5(**) večletnega finančnega okvira || 12,7 || 17,5 || 17,8 || 18,2 || 18,5 || 18,8 || 19,1 || 122,6

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 17,8 || 22,9 || 23,4 || 24,1 || 24,7 || 25,4 || 25,7 || 164,0

MOVE(**) SKUPAJ || 17,998 || 23,126 || 23,691 || 24,519 || 25,02 || 25,33 || 25,64 || 165,324

MOVE SKUPAJ || 23,098 || 28,526 || 29,291 || 30,419 || 31,22 || 31,93 || 32,24 || 206,72

(*) Ob predpostavki, da bodo deli IPE, povezani s prometom in Kohezijskim skladom, dodeljeni izvajalski agenciji za TEN-T.

(**) Brez Kohezijskega sklada 13 01 04 XX.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

GD ENER || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 (*) večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 5,406 || 6,233 || 7,123 || 7,315 || 7,315 || 7,506 || 7,506 || 48,404

Drugi upravni odhodki || 0,171 || 0,171 || 0,171 || 0,471 || 0,171 || 0,171 || 0,471 || 1,797

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 5,577 || 6,404 || 7,294 || 7,786 || 7,486 || 7,677 || 7,977 || 50,201

Odobritve zunaj RAZDELKA 5 [85] večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || ||

Drugi odhodki upravne narave (**) || 3,478 || 1,978 || 1,978 || 1,978 || 1,978 || 1,978 || 1,978 || 15,346

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 3,478 || 1,978 || 1,978 || 1,978 || 1,978 || 1,978 || 1,978 || 15,346

ENER SKUPAJ || 9,055 || 8,382 || 9,272 || 9,764 || 9,464 || 9,655 || 9,955 || 65,547

(*)           GD ENER predvideva (delni) prenos izvedbe IPE na zunanje agencije. Zneski in pripisane vrednosti se bodo po potrebi prilagodili v skladu z rezultati procesa prenosa na zunanje izvajalce.

(**)      Te odobritve zajemajo odhodke za evropske koordinatorje. Poleg tega se je mogoče za izvajanje nalog, opisanih v določilih Uredbe o smernicah za vseevropske energetske infrastrukture, v zvezi s katerimi je potrebno nadaljnje odločanje, obrniti na ACER.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

GD INFSO || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 (*) večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 11,117 || 12,451 || 14,484 || 15,310 ||  16,263 ||  17,025 ||  17,279 ||  103,929

Drugi upravni odhodki || 0,2 || 0,21 || 0,22 || 0,23 || 0,24 || 0,25 || 0,26 || 1,61

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 11,317 || 12,661 || 14,704 || 15,540 ||  16,503 ||  17,275 ||  17,539 ||  105,539

Odobritve zunaj RAZDELKA 5 [86] večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || ||

Drugi odhodki upravne narave || 2 || 2,2 || 2,4 || 2,6 || 2,8 || 3 || 3 || 18

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 2 || 2,2 || 2,4 || 2,6 || 2,8 || 3 || 3 || 18

INFSO SKUPAJ || 13,317 || 14,861 || 17,104 || 18,140 ||  19,303 ||  20,275 ||  20,539 ||  123,539

(*)           GD INFSO predvideva (delni) prenos izvedbe IPE na zunanje agencije. Zneski in pripisane vrednosti se bodo po potrebi prilagodili v skladu z rezultati procesa prenosa na zunanje izvajalce.

Odobritve upravne narave iz Razdelka 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || 22,192 || 24,691 || 27,889 || 29,645 || 30,509 || 31,482 || 32,056 || 198,464

Odobritve upravne narave zunaj Razdelka 5 večletnega finančnega okvira(*) SKUPAJ || 18,178 || 21,678 || 22,178 || 22,778 || 23,278 || 23,778 || 24,078 || 155,946

Odobritve upravne narave zunaj Razdelka 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || 23,278 || 27,078 || 27,778 || 28,678 || 29,478 || 30,378 || 30,678 || 197,346

Odobritve upravne narave(*) SKUPAJ || 40,37 || 46,369 || 50,067 || 52,423 || 53,787 || 55,26 || 56,134 || 354,410

Odobritve upravne narave SKUPAJ || 45,47 || 51,769 || 55,667 || 58,323 || 59,987 || 61,86 || 62,734 || 395,810

(*) Brez Kohezijskega sklada 13 01 04 XX.

3.2.3.2. Ocenjene potrebe po človeških virih

· ¨    Predlog/pobuda ne zahteva rabe človeških virov

· X    Predlog/pobuda zahteva rabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

|| GD MOVE || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020

Ÿ Kadrovski načrt (za uradnike in začasno osebje) ||

|| 06 01 01 01 (sedež in uradi predstavništva Komisije) || 26 || 28 || 29 || 31 || 32 || 32 || 32

|| XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || ||

|| 06 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: FTE)[87] ||

|| 06 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz „splošnih sredstev“) || 14 || 15 || 17 || 18 || 19 || 19 || 19

|| XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS v delegacijah) || || || || || || ||

|| XX 01 04 yy [88] || || || || || || || ||

|| || || || || || || ||

|| 06 01 05 02 (CA, INT, SNE – posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS – neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||

|| MOVE SKUPAJ || 40 || 43 || 46 || 49 || 51 || 51 || 51

XX je zadevno področje politike ali proračunski naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve. Zneski in pripisane vrednosti se bodo prilagodili v skladu z rezultati procesa prenosa na zunanje izvajalce.

Opis nalog:

Uradniki in začasno osebje || Oblikovanje politik in strategij, upravljanje in nadzor programov, izbiranje projektov, koordinacija in povezovanje z vsemi zainteresiranimi stranmi na ravni programa (ministrstvi, drugimi GD-ji, evropskimi institucijami, mednarodnimi bankami (npr. EIB), nadzor in kontrola povezanih agencij (zunanjega osebja).

Zunanje osebje || Upravljanje informacijskega sistema TENtec: zbiranje tehničnih, finančnih in geografskih podatkov za analize, upravljanje in sprejemanje političnih odločitev v okviru programa.

Ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

|| GD ENER || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020

Ÿ Kadrovski načrt (za uradnike in začasno osebje) ||

|| 32 01 01 01 (sedež in uradi predstavništva Komisije) || 34 || 39 || 45 || 45 || 45 || 46 || 46

|| XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || ||

|| XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: FTE)[89] ||

|| 32 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz „splošnih sredstev“) || 17 || 20 || 22 || 25 || 25 || 26 || 26

|| XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS v delegacijah) || || || || || || ||

|| XX 01 04 yy [90] || – na sedežu[91] || || || || || || ||

|| – v delegacijah || || || || || || ||

|| XX 01 05 02 (CA, INT, SNE – posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS – neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||

|| ENER SKUPAJ || 51 || 59 || 67 || 70 || 70 || 72 || 72

XX je zadevno področje politike ali proračunski naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve. Zneski in pripisane vrednosti se bodo prilagodili v skladu z rezultati procesa prenosa na zunanje izvajalce.

Opis nalog:

Uradniki in začasno osebje || – podpora regionalnim in tematskim forumom pri prepoznavanju projektov skupnega interesa – izborni postopek – upravljanje letnih razpisov za zbiranje predlogov in izbiranje projektov za finančno podporo EU – upravljanje financ in projektov – ocene

Zunanje osebje || Podpora regionalnim in tematskim forumom pri prepoznavanju projektov skupnega interesa – izborni postopek – upravljanje letnih razpisov za zbiranje predlogov in izbiranje projektov za financiranje – upravljanje financ in projektov – ocene

Ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

|| GD INFSO || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020

Ÿ Kadrovski načrt (za uradnike in začasno osebje) ||

|| 09 01 01 01 (sedež in uradi predstavništva Komisije) || 83 || 93 || 108 || 114 || 121 || 127 || 129

|| XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || ||

|| XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: FTE)[92] ||

|| 09 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz „splošnih sredstev“) || 9 || 10 || 12 || 13 || 14 || 14 || 14

|| XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS v delegacijah) || || || || || || ||

XX 01 04 yy [93] || – na sedežu[94] || || || || || || ||

– v delegacijah || || || || || || ||

|| XX 01 05 02 (CA, INT, SNE – neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS – neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||

|| SKUPAJ || 92 || 103 || 120 || 127 || 135 || 141 || 143

XX je zadevno področje politike ali proračunski naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve. Zneski in pripisane vrednosti se bodo prilagodili v skladu z rezultati procesa prenosa na zunanje izvajalce.

Opis nalog:

Uradniki in začasno osebje || Koordinacija politik in strategij, upravljanje programa, upravljanje projektov in nepovratnih sredstev

Zunanje osebje || Upravljanje projektov in nepovratnih sredstev

Ocenjene potrebe po človeških virih skupaj || 183 || 205 || 233 || 246 || 256 || 264 || 266

3.2.4. Ujemanje z veljavnim večletnim finančnim okvirom 2014–2020

· X    Predlog/pobuda se ujema z večletnim finančnim okvirom 2014–2020.

· ¨    Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite katero reprogramiranje je potrebno ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

n.r.

· ¨    –        Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira[95].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

n.r.

3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

· X    V predlogu/pobudi ni načrtovano, da bi bile tretje osebe udeležene pri financiranju.

· V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto N || Leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || Skupaj

Navedite organ sofinanciranja || || || || || || || ||

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || ||

3.3. Ocenjeni vpliv na prihodke

· ¨    Predlog/pobuda nima finančnega vpliva na prihodke.

· X    Predlog/pobuda ima finančni vpliv, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– ¨         na lastna sredstva,

– X          na razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Vpliv predloga/pobude[96]

Leto N || Leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6)

Člen …………. || || || || || || || ||

Za razne prihodke, na katere bo vplival predlog/pobuda, navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

določite (Prihodek, ustvarjen s finančnimi instrumenti, bo ponovno uporabljen v času trajanja programa, na koncu programa pa nazadnje izplačan kot prihodek, skupaj z glavnim zneskom.)

Navedite metodo izračuna učinka na prihodke.

[1]               Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Proračun za strategijo Evropa 2020, 29. 6. 2011, COM(2011) 500 konč.

[2]               20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, 20-odstoten delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije EU in 20-odstotno izboljšanje energetske učinkovitosti do leta 2020.

[3]               „Nova strategija za enotni trg – v službi evropskega gospodarstva in družbe“. Poročilo Maria Montija predsedniku Evropske komisije, 9. maj 2010, str. 64–65.

[4]               COM(2011) xxx o začetku pilotne faze pobude za projektne obveznice strategije Evropa 2020.

[5]               COM(2011) 500.

[6]               Sporočilo Komisije o pregledu proračuna (COM(2010) 700), o pametnih predpisih (COM(2010) 543) in o proračunu za strategijo Evropa 2020 (COM(2011) 500).

[7]               COM(2010) 700, str. 5.

[8]               Glej poročila o ocenah učinka o revidiranih smernicah TEN-T, SEC(2011) xxx, o revidiranih smernicah TEN-E, SEC(2011) xxx, in o revidiranih smernicah e-TEN, SEC(2011) xxx.

[9]               Vsi zneski so navedeni v stalnih cenah iz leta 2011. Ustrezni zneski, izraženi v trenutnih cenah, so navedeni v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga.

[10]             COM(2011) 144.

[11]             UL C , , str. .

[12]             UL C , , str. .

[13]             UL C , , str. .

[14]             Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropska digitalna agenda“, 26. 8. 2010, COM(2010) 245 konč./2.

[15]             Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Akt za enotni trg – Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja – ‚Skupaj za novo rast‘“, 13. 4. 2011, COM(2011) 206 konč.

[16]                    Resolucija Evropskega parlamenta 2010/2211(INI).

[17]             Načrt za enotni evropski prometni prostor, COM(2011) 144.

[18]             Resolucija Evropskega parlamenta 2009/2096(INI).

[19]             Dokument Sveta 10850/09.

[20]             UL L, , str. .

[21]             http://ec.europa.eu/transport/infrastructure/ten-t-policy/review/doc/expert-groups/expert_group_5_final_report.pdf.

[22]             V cenah iz leta 2011.

[23]             Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Prednostne naloge glede energetske infrastrukture za leto 2020 in pozneje – Načrt za integrirano evropsko energetsko omrežje“, 17. 11. 2010, COM(2010) 677 konč.

[24]             Dokument Sveta 6950/11.

[25]             EUCO 2/1/11.

[26]             UL C, , str. .

[27]                    COM(2010) 2020 konč. 3. 3. 2010.

[28]             Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropska digitalna agenda“, 26. 8. 2010, COM(2010) 245 konč./2.

[29]                    Sklepi Evropskega sveta o novi evropski strategiji za rast in delovna mesta – Dokončno oblikovanje in izvajanje strategije Evropa 2020, 17. junij 2010.

[30]                    Sklepi Sveta o evropskem programu za digitalne tehnologije – 3017. srečanje Sveta za promet, telekomunikacije in energetiko, Bruselj, 31. maj 2010.

[31]             UL C, , str. .

[32]             COM(2011) xxx, Okvir za naslednjo generacijo finančnih instrumentov.

[33]             Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Aktiviranje zasebnih in javnih naložb za oživitev gospodarstva in dolgoročne strukturne spremembe: razvijanje javno-zasebnih partnerstev“, COM(2009) 615 konč.

[34]             Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in nacionalnim parlamentom z naslovom „Pregled proračuna EU“, 19. 10. 2010, COM(2010) 700 konč.

[35]             UL L 162, 22.6.2007, str. 1.

[36]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[37]             UL L 228, 23.9.1995, str. 1.

[38]             UL L, , str. .

[39]             UL L, , str. .

[40]             UL L, , str. .

[41]             UL L 108, 24.4.2002, str. 33.

[42]             Pod ustreznimi pogoji do 30 %.

[43]             Vsi zneski so navedeni v stalnih cenah iz leta 2011. Ustrezni zneski, izraženi v trenutnih cenah, so navedeni v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga.

[44]                    Uredba (ES) št. 680/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij, UL L 162, 22.6.2007, str. 1.

[45]             COM(2011) 615 konč.

[46]             UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[47]             Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020, del II (poglavja o posameznih politikah)“, COM(2011) 500 konč., 29. 6. 2011, str. 7.

[48]             ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[49]             Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[50]             Roman Friedrich, Karim Sabbagh, Bahjat El-Darwiche in Milind Singh (2009): Digital Highways. The Role of Government in 21st Century Infrastructure. Booz & Company.

[51]             OECD (2010), OECD Information Technology Outlook 2010, OECD Publishing. Dostopno na naslovu: http://dx.doi.org/10.1787/it_outlook-2010-en (citirano 17. 5. 2011).

[52]             To je napoved naložb, ki se bodo izvedle neodvisno in brez posredovanja IPE.

[53]             To je napoved, ki kaže, kaj je mogoče doseči s posredovanjem IPE.

[54]             Tu je zajetih 6,5 milijarde EUR sredstev iz IPE, ki bodo povečala zasebne in (druge) javne naložbe za faktor 7.

[55]             Merilo se je: državljani in podjetja, ki uporabljajo storitve eUprave.

[56]             Čezmejne javne storitve: tega podatka še ni mogoče meriti, saj države članice šele pripravljajo seznam storitev (ukrep digitalne agende št. 91 z rokom za izvedbo do konca leta 2011).

[57]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[58]             Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[59]             Dif. = diferencirana sredstva/nedif. = nediferencirana sredstva

[60]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[61]             Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

[62]             Dif. = diferencirana sredstva/nedif. = nediferencirana sredstva

[63]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[64]             Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

[65]             Dif. = diferencirana sredstva/nedif. = nediferencirana sredstva

[66]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[67]             Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

[68]             Dif. = diferencirana sredstva/nedif. = nediferencirana sredstva

[69]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[70]             Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

[71]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[72]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[73]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[74]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[75]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[76]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[77]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[78]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[79]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[80]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[81]             Realizacije se nanašajo na dobavljene proizvode in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest …).

[82]             Kakor je opisano v oddelku 1.4.2 „Specifični cilji“.

[83]             Zadnja ločnica med proračunom, porabljenih prek finančnih instrumentov, in subvencijami bo odvisna od tržne uveljavitve finančnih instrumentov.

[84]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[85]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[86]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[87]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec („Intérimaire“); MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[88]             V okviru zgornje meje za zunanje osebje iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[89]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec („Intérimaire“); MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[90]             V okviru zgornje meje za zunanje osebje iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[91]             Zlasti za Strukturne sklade, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[92]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec („Intérimaire“); MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[93]             V okviru zgornje meje za zunanje osebje iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[94]             Zlasti za Strukturne sklade, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[95]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[96]             Glede na tradicionalna lastna sredstva (carinske dajatve, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni zneski neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.