This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52011PC0295
Proposal for a REGULATION OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL on the issuance of euro coins
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o izdaji eurokovancev
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o izdaji eurokovancev
/* KOM/2011/0295 končno - COD 2011/0131 */
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o izdaji eurokovancev Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o izdaji eurokovancev /* KOM/2011/0295 končno - COD 2011/0131 */
2011/0131 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o izdaji eurokovancev EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE
UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije, zlasti člena 133 Pogodbe, ob
upoštevanju predloga Evropske Komisije, ob
upoštevanju mnenja Evropske centralne banke, po posredovanju osnutka zakonodajnega akta
nacionalnim parlamentom, v skladu z
rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega: (1)
Sklepi Sveta z dne 23. novembra 1998 in
5. novembra 2002 o eurokovancih, namenjenih zbirateljstvu,
Priporočilo Komisije 2009/23/ES z dne 19. decembra 2008 o skupnih
smernicah za nacionalne strani in izdajo eurokovancev, namenjenih obtoku[1], ki so bile potrjene s sklepi Sveta z dne
10. februarja 2009 ter Priporočilo Komisije 2010/191/EU z dne
22. marca 2010 o področju uporabe in učinkih, ki jih imajo
eurobankovci in eurokovanci kot zakonito plačilno sredstvo[2], so podlaga priporočenih praks za
področje zbirateljskih eurokovancev, izdajo tečajnih eurokovancev,
vključno s priložnostnimi tečajnimi kovanci ter za posvetovanje pred
uničenjem za obtok primernih tečajnih eurokovancev. (2)
Odsotnost instrumenta, ki bi urejal izdajo
eurokovancev, lahko privede do različnih praks med državami članicami
in s tem onemogoča oblikovanje celovitega okvira za enotno valuto. Zaradi
pravne preglednosti in varnosti je zato treba uvesti zavezujoče predpise o
izdaji eurokovancev. (3)
V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 974/98 z dne
3. maja 1998 o uvedbi eura[3]
imajo kovanci, ki so izraženi v eurih in centih ter v skladu z apoeni in
tehničnimi specifikacijami, ki jih je določil Svet, status zakonitega
plačilnega sredstva v vseh „sodelujočih državah članicah“, kakor
je določeno v navedeni uredbi. Apoeni in tehnične specifikacije so
navedene v Uredbi Sveta (ES) št. 975/98 z dne 3. maja 1998 o apoenih
in tehničnih specifikacijah eurokovancev namenjenih obtoku[4]. (4)
Poleg običajnih tečajnih eurokovancev
lahko države članice izdajo tudi priložnostne tečajne eurokovance v
spomin na posebne teme, pri čemer za število izdaj takih kovancev na leto
in državo članico izdajateljico veljajo omejitve. Poleg tega je treba
določiti nekatere omejitve za količine priložnostnih tečajnih
kovancev, da bi takšni kovanci še naprej zajemali manjši odstotek skupnega
števila kovancev za 2 eura v obtoku. Hkrati morajo te omejitve količine
dovoliti izdajo zadostne količine kovancev, da se zagotovi učinkovito
kroženje priložnostnih kovancev. (5)
Države članice bi morale imeti možnost
izdajanja zbirateljskih eurokovancev, ki niso namenjeni obtoku in ki se
očitno razlikujejo od tečajnih eurokovancev. Zbirateljski eurokovanci
bi morali imeti status zakonitega plačilnega sredstva samo v državi
članici izdajateljici in se ne bi smeli izdajati z namenom
vključevanja v obtok. (6)
Za zagotavljanje, da se zbirateljski eurokovanci ne
zamenjajo s tečajnimi eurokovanci, bi se morali očitno razlikovati.
Poleg tega je primerno tudi, da se izdaja zbirateljskih eurokovancev upošteva
pri količini kovancev, ki jo odobri Evropska centralna banka (ECB), vendar
bi bilo bolj primerno upoštevanje na skupni osnovi kot pa za vsako posamezno
izdajo. (7)
Ustrezno in skladno s splošno prakso
sodelujočih članic bi bilo, da se tečajne eurokovance,
vključno s priložnostnimi kovanci, da v obtok po imenski vrednosti,
čeprav bi se manjši delež lahko prodal po višji ceni, če bi bili
kovanci izdelani s posebno kakovostjo ali ponujeni v posebni embalaži. (8)
Za preprečevanje uničenja za obtok
primernih tečajnih eurokovancev v eni državi članici, medtem ko bi se
mogoče pojavila potreba po takšnih kovancih v drugi, se morajo države
članice medsebojno posvetovati pred uničenjem takih kovancev – SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: Člen 1 Predmet Ta uredba opredeljuje pravila o izdaji
tečajnih eurokovancev, vključno s priložnostnimi tečajnimi
kovanci, o izdaji zbirateljskih eurokovancev in o posvetovanju pred
uničenjem veljavnih tečajnih eurokovancev. Člen 2 Opredelitev
pojmov V tej uredbi: 1. „tečajni eurokovanci“ pomenijo
eurokovance, namenjene obtoku, katerih apoeni in tehnične specifikacije so
opredeljeni v Uredbi Sveta (ES) št. 975/98 z dne 3. maja 1998; 2. „priložnostni tečajni eurokovanci“
pomenijo tečajne kovance, namenjene spominu na posebne teme, kakor je to
določeno v členu 1f Uredbe Sveta (ES) št. 975/98; 3. „zbirateljski eurokovanci“ pomenijo
eurokovance, namenjene zbirateljstvu in ne obtoku. Člen 3 Vrste
eurokovancev Države članice
lahko izdajo dve vrsti kovancev: tečajne
eurokovance, ki vključujejo priložnostne, in zbirateljske eurokovance. Člen 4 Izdajanje
tečajnih eurokovancev 1. Tečajni
eurokovanci se izdajo po imenski vrednosti. 2. Ne glede na
odstavek 1 se lahko manjši delež, ki ne presega 5 % skupne vrednosti in
količine izdanih eurokovancev, izda po vrednosti, ki presega imensko
vrednost, če je to upravičeno s posebno kakovostjo kovancev ali
posebno embalažo. Člen 5 Izdajanje
priložnostnih tečajnih eurokovancev 1. Vsaka sodelujoča država članica
lahko izda le en priložnostni tečajni eurokovanec na leto, razen ko: (i) vse sodelujoče države članice
skupaj izdajo priložnostne tečajne eurokovance; (ii) se morebitni priložnostni tečajni
eurokovanec izda v primeru, ko funkcija vodje države začasno ni zasedena
ali je zasedena le začasno. 2. Skupno število priložnostnih tečajnih
kovancev vsake posamezne izdaje ne sme biti večje od naslednjih zgornjih
mej: a) 0,1 % skupnega števila kovancev za 2 eura,
ki jih dajo v obtok vse sodelujoče države članice do začetka
leta pred letom izdaje priložnostnega kovanca; ta zgornja meja se lahko poviša
na 2,0 % skupnega obtoka kovancev za 2 eura vseh sodelujočih držav
članic, če se kovanci izdajo v spomin na splošno znano in zelo
simbolično temo. V tem primeru država članica izdajateljica navede
razloge za uporabo višje zgornje meje ter v naslednjih štirih zaporednih letih
ne izda drugih priložnostnih tečajnih kovancev; b) 5,0 % skupnega števila kovancev za 2 eura,
ki jih da v obtok zadevna država članica izdajateljica do začetka
leta pred letom izdaje priložnostnega kovanca. 3. Izdajo priložnostnega tečajnega
eurokovanca, ki ga skupno izdajo sodelujoče države članice potrdi
Euroskupina. Člen 6 Izdajanje
zbirateljskih eurokovancev 1. Zbirateljski
eurokovanci imajo status zakonitega plačilnega sredstva samo v državi
članici izdajateljici. Država članica
izdajateljica je na kovancu jasno in lahko prepoznavna. 2. Za lažje
razlikovanje od tečajnih eurokovancev zbirateljski eurokovanci
izpolnjujejo naslednje pogoje: a) njihova imenska
vrednost je drugačna od imenske vrednosti tečajnih eurokovancev; b) ne prikazujejo
podob, ki so podobne skupnim stranem tečajnih eurokovancev ali kateri koli
nacionalni strani tečajnih eurokovancev; c) njihova barva,
premer in teža se očitno razlikujejo od tečajnih eurokovancev v vsaj
dveh od treh naštetih značilnosti; razlika se šteje za očitno,
če so vrednosti, vključno z odstopanji, izven dovoljenih odstopanj,
določenih za tečajne eurokovance; d) kovanci nimajo
oblikovanega in valovito nazobčanega roba ali oblike „španske rože“. 3. Tečajne
eurokovance se lahko izda po imenski ali višji vrednosti. 4. Izdaja
zbirateljskih eurokovancev se izračuna na skupni osnovi v okviru
količine, ki jo odobri ECB. 5.
Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe za preprečevanje uporabe
zbirateljskih eurokovancev kot plačilnega sredstva, na primer s posebno
embalažo, potrdilom o pristnosti, predhodne objave organov izdajateljev ali
izdajanje nad imensko vrednostjo. Člen 7 Posvetovanje pred uničenjem tečajnih eurokovancev Pred
uničenjem tečajnih eurokovancev, ki niso eurokovanci, neprimerni za
obtok v skladu s členom 2(b) Uredbe (EU) 1210/2010[5], se države članice medsebojno posvetujejo
prek pristojnih pododborov Ekonomsko-finančnega odbora ter obvestijo
direktorje kovnic sodelujočih držav članic, kot je določeno v
Uredbi Sveta (ES) št. 974/98[6]. Člen 8 Začetek
veljavnosti Ta uredba začne veljati dvajseti dan po
objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ta uredba je v celoti zavezujoča
in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama. V Bruslju, Za Evropski parlament Za
Svet Predsednik Predsednik [1] UL L 9, 14.1.2009, str. 52. [2] UL L 83, 30.3.2010, str. 70. [3] UL L 139, 11.5.1998, str. 1. [4] UL L 139, 11.5.1998, str. 6. [5] UL L 339, 22.12.2010, str. 1. [6] UL L 139, 11.5.1998, str. 1.