Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52011PC0295

Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o izdaji eurokovancev

/* KOM/2011/0295 končno - COD 2011/0131 */

52011PC0295

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o izdaji eurokovancev Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o izdaji eurokovancev /* KOM/2011/0295 končno - COD 2011/0131 */


2011/0131 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o izdaji eurokovancev

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 133 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Sklepi Sveta z dne 23. novembra 1998 in 5. novembra 2002 o eurokovancih, namenjenih zbirateljstvu, Priporočilo Komisije 2009/23/ES z dne 19. decembra 2008 o skupnih smernicah za nacionalne strani in izdajo eurokovancev, namenjenih obtoku[1], ki so bile potrjene s sklepi Sveta z dne 10. februarja 2009 ter Priporočilo Komisije 2010/191/EU z dne 22. marca 2010 o področju uporabe in učinkih, ki jih imajo eurobankovci in eurokovanci kot zakonito plačilno sredstvo[2], so podlaga priporočenih praks za področje zbirateljskih eurokovancev, izdajo tečajnih eurokovancev, vključno s priložnostnimi tečajnimi kovanci ter za posvetovanje pred uničenjem za obtok primernih tečajnih eurokovancev.

(2) Odsotnost instrumenta, ki bi urejal izdajo eurokovancev, lahko privede do različnih praks med državami članicami in s tem onemogoča oblikovanje celovitega okvira za enotno valuto. Zaradi pravne preglednosti in varnosti je zato treba uvesti zavezujoče predpise o izdaji eurokovancev.

(3) V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 o uvedbi eura[3] imajo kovanci, ki so izraženi v eurih in centih ter v skladu z apoeni in tehničnimi specifikacijami, ki jih je določil Svet, status zakonitega plačilnega sredstva v vseh „sodelujočih državah članicah“, kakor je določeno v navedeni uredbi. Apoeni in tehnične specifikacije so navedene v Uredbi Sveta (ES) št. 975/98 z dne 3. maja 1998 o apoenih in tehničnih specifikacijah eurokovancev namenjenih obtoku[4].

(4) Poleg običajnih tečajnih eurokovancev lahko države članice izdajo tudi priložnostne tečajne eurokovance v spomin na posebne teme, pri čemer za število izdaj takih kovancev na leto in državo članico izdajateljico veljajo omejitve. Poleg tega je treba določiti nekatere omejitve za količine priložnostnih tečajnih kovancev, da bi takšni kovanci še naprej zajemali manjši odstotek skupnega števila kovancev za 2 eura v obtoku. Hkrati morajo te omejitve količine dovoliti izdajo zadostne količine kovancev, da se zagotovi učinkovito kroženje priložnostnih kovancev.

(5) Države članice bi morale imeti možnost izdajanja zbirateljskih eurokovancev, ki niso namenjeni obtoku in ki se očitno razlikujejo od tečajnih eurokovancev. Zbirateljski eurokovanci bi morali imeti status zakonitega plačilnega sredstva samo v državi članici izdajateljici in se ne bi smeli izdajati z namenom vključevanja v obtok.

(6) Za zagotavljanje, da se zbirateljski eurokovanci ne zamenjajo s tečajnimi eurokovanci, bi se morali očitno razlikovati. Poleg tega je primerno tudi, da se izdaja zbirateljskih eurokovancev upošteva pri količini kovancev, ki jo odobri Evropska centralna banka (ECB), vendar bi bilo bolj primerno upoštevanje na skupni osnovi kot pa za vsako posamezno izdajo.

(7) Ustrezno in skladno s splošno prakso sodelujočih članic bi bilo, da se tečajne eurokovance, vključno s priložnostnimi kovanci, da v obtok po imenski vrednosti, čeprav bi se manjši delež lahko prodal po višji ceni, če bi bili kovanci izdelani s posebno kakovostjo ali ponujeni v posebni embalaži.

(8) Za preprečevanje uničenja za obtok primernih tečajnih eurokovancev v eni državi članici, medtem ko bi se mogoče pojavila potreba po takšnih kovancih v drugi, se morajo države članice medsebojno posvetovati pred uničenjem takih kovancev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet

Ta uredba opredeljuje pravila o izdaji tečajnih eurokovancev, vključno s priložnostnimi tečajnimi kovanci, o izdaji zbirateljskih eurokovancev in o posvetovanju pred uničenjem veljavnih tečajnih eurokovancev.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

1. „tečajni eurokovanci“ pomenijo eurokovance, namenjene obtoku, katerih apoeni in tehnične specifikacije so opredeljeni v Uredbi Sveta (ES) št. 975/98 z dne 3. maja 1998;

2. „priložnostni tečajni eurokovanci“ pomenijo tečajne kovance, namenjene spominu na posebne teme, kakor je to določeno v členu 1f Uredbe Sveta (ES) št. 975/98;

3. „zbirateljski eurokovanci“ pomenijo eurokovance, namenjene zbirateljstvu in ne obtoku.

Člen 3

Vrste eurokovancev

Države članice lahko izdajo dve vrsti kovancev: tečajne eurokovance, ki vključujejo priložnostne, in zbirateljske eurokovance.

Člen 4

Izdajanje tečajnih eurokovancev

1. Tečajni eurokovanci se izdajo po imenski vrednosti.

2. Ne glede na odstavek 1 se lahko manjši delež, ki ne presega 5 % skupne vrednosti in količine izdanih eurokovancev, izda po vrednosti, ki presega imensko vrednost, če je to upravičeno s posebno kakovostjo kovancev ali posebno embalažo.

Člen 5

Izdajanje priložnostnih tečajnih eurokovancev

1. Vsaka sodelujoča država članica lahko izda le en priložnostni tečajni eurokovanec na leto, razen ko:

(i) vse sodelujoče države članice skupaj izdajo priložnostne tečajne eurokovance;

(ii) se morebitni priložnostni tečajni eurokovanec izda v primeru, ko funkcija vodje države začasno ni zasedena ali je zasedena le začasno.

2. Skupno število priložnostnih tečajnih kovancev vsake posamezne izdaje ne sme biti večje od naslednjih zgornjih mej:

a) 0,1 % skupnega števila kovancev za 2 eura, ki jih dajo v obtok vse sodelujoče države članice do začetka leta pred letom izdaje priložnostnega kovanca; ta zgornja meja se lahko poviša na 2,0 % skupnega obtoka kovancev za 2 eura vseh sodelujočih držav članic, če se kovanci izdajo v spomin na splošno znano in zelo simbolično temo. V tem primeru država članica izdajateljica navede razloge za uporabo višje zgornje meje ter v naslednjih štirih zaporednih letih ne izda drugih priložnostnih tečajnih kovancev;

b) 5,0 % skupnega števila kovancev za 2 eura, ki jih da v obtok zadevna država članica izdajateljica do začetka leta pred letom izdaje priložnostnega kovanca.

3. Izdajo priložnostnega tečajnega eurokovanca, ki ga skupno izdajo sodelujoče države članice potrdi Euroskupina.

Člen 6

Izdajanje zbirateljskih eurokovancev

1. Zbirateljski eurokovanci imajo status zakonitega plačilnega sredstva samo v državi članici izdajateljici.

Država članica izdajateljica je na kovancu jasno in lahko prepoznavna.

2. Za lažje razlikovanje od tečajnih eurokovancev zbirateljski eurokovanci izpolnjujejo naslednje pogoje:

a) njihova imenska vrednost je drugačna od imenske vrednosti tečajnih eurokovancev;

b) ne prikazujejo podob, ki so podobne skupnim stranem tečajnih eurokovancev ali kateri koli nacionalni strani tečajnih eurokovancev;

c) njihova barva, premer in teža se očitno razlikujejo od tečajnih eurokovancev v vsaj dveh od treh naštetih značilnosti; razlika se šteje za očitno, če so vrednosti, vključno z odstopanji, izven dovoljenih odstopanj, določenih za tečajne eurokovance;

d) kovanci nimajo oblikovanega in valovito nazobčanega roba ali oblike „španske rože“.

3. Tečajne eurokovance se lahko izda po imenski ali višji vrednosti.

4. Izdaja zbirateljskih eurokovancev se izračuna na skupni osnovi v okviru količine, ki jo odobri ECB.

5. Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe za preprečevanje uporabe zbirateljskih eurokovancev kot plačilnega sredstva, na primer s posebno embalažo, potrdilom o pristnosti, predhodne objave organov izdajateljev ali izdajanje nad imensko vrednostjo.

Člen 7

Posvetovanje pred uničenjem tečajnih eurokovancev

Pred uničenjem tečajnih eurokovancev, ki niso eurokovanci, neprimerni za obtok v skladu s členom 2(b) Uredbe (EU) 1210/2010[5], se države članice medsebojno posvetujejo prek pristojnih pododborov Ekonomsko-finančnega odbora ter obvestijo direktorje kovnic sodelujočih držav članic, kot je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 974/98[6].

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

[1]               UL L 9, 14.1.2009, str. 52.

[2]               UL L 83, 30.3.2010, str. 70.

[3]               UL L 139, 11.5.1998, str. 1.

[4]               UL L 139, 11.5.1998, str. 6.

[5]               UL L 339, 22.12.2010, str. 1.

[6]               UL L 139, 11.5.1998, str. 1.

Top