7.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 377/23

—

ob upoštevanju zelene knjige Komisije o varstvu gozdov in informacijah o stanju gozdov v EU ter kako pripraviti gozdove na podnebne spremembe (KOM(2010)0066),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 11. junija 2010 o pripravi gozdov na podnebne spremembe,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. marca 2010 o biotski raznovrstnosti po letu 2010,

—

ob upoštevanju bele knjige Komisije o prilagajanju podnebnim spremembam: evropskemu okviru za ukrepanje naproti (KOM(2009)0147) in svoje resolucije o tem z dne 6. maja 2010 (1),

—

ob upoštevanju Ministrske konference za varovanje gozdov v Evropi – Forest Europe, njenih različnih resolucij in strokovnega dela, opravljenega pri pripravi smernic, meril in kazalnikov za trajnostno upravljanje gozdov,

—

ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 26. februarja 1999 o gozdarski strategiji za EU (2) in poročila Komisije o njenem izvajanju (KOM(2005)0084),

—

ob upoštevanju akcijskega načrta EU za gozdove 2006–2011 (KOM(2006)0302) in vmesne ocene njegovega izvajanja (3),

—

ob upoštevanju Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (4), zbirnega poročila o stanju ohranjenosti habitatnih tipov in vrst, kot zahteva člen 17 direktive o habitatih (KOM (2009)0358) in svojih resolucij z dne 21. septembra 2010 o izvajanju zakonodaje EU s področja ohranjanja biotske raznovrstnosti (5) ter z dne 3. februarja 2009 o divjini v Evropi (6),

—

ob upoštevanju sklepov desete konference pogodbenic konvencije o biološki raznovrstnosti iz Nagoje oktobra 2010 in ciljev biotske raznovrstnosti iz Aičija, zlasti zaveze o zaščiti 17 % kopenskih in celinskih vodnih območij z učinkovitimi ohranitvenimi ukrepi, vključenimi v širšo krajino,

—

ob upoštevanju študije "Shaping forest communication in the European Union: public perceptions of forests and forestry (Oblikovanje komunikacije o gozdovih v Evropski uniji: odnos javnosti do gozdov in gozdarstva) (7),

—

ob upoštevanju okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), kjotskega protokola ter poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) o dobrih praksah rabe zemljišč, spremembe namembnosti zemljišč in gozdarstva (LULUCF),

—

ob upoštevanju akcijskega načrta EU za biomaso (KOM(2005)0628),

—

ob upoštevanju Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (direktiva o obnovljivih virih energije) (8), Direktive 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (direktiva ETS) (9), Odločbe št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (odločba o skupnih prizadevanjih) (10), poročila Komisije o trajnostnih zahtevah glede uporabe trdnih in plinastih virov biomase v elektroenergetiki, ogrevanju in hlajenju (KOM (2010)0011), četrtega ocenjevalnega poročila odbora IPCC o devetem poglavju (gozdarstvo) in rezultatov javnega posvetovanja o pripravi poročila o trajnostnem sistemu za uporabo biomase za pridobivanje energije,

—

ob upoštevanju Evropskega programa za podnebne spremembe in dela, ki ga je opravila strokovna skupina za podnebno politiko za dobre prakse rabe zemljišč, spremembe namembnosti zemljišč in gozdarstva (11),

—

ob upoštevanju svojih študij št. 449.292 z oceno zelene knjige o varovanju gozdov in informiranju v EU, št. 440.329 o gozdarstvu in sistemu EU za trgovanje z emisijami in št. 449.237 o evropski strategiji za preprečevanje gozdnih požarov in boj proti njim, pa tudi sklepov s seje podskupine za gozdove pri medskupini za podnebne spremembe, biotsko raznovrstnost in trajnostni razvoj dne 13. julija 2010 v Bruslju,

—

ob upoštevanju evropske konvencije o krajini iz leta 2000 (konvencija iz Firenc),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 1999/105/ES o trženju gozdnega reprodukcijskega materiala (12) in pregleda režima EU za zdravstveno varstvo rastlin,

—

ob upoštevanju zbirnega poročila pobude TEEB (The Economics of Ecosystems and Biodiversity – Ekonomika ekosistemov in biotske raznovrstnosti) o uvajanju ekonomike narave in njenega posodobljenega pregleda podnebnih vprašanj,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. aprila 2010 o preprečevanju gozdnih požarov v Evropski uniji,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 8. in 9. novembra 2010 o inovativnih rešitvah za financiranje preprečevanja nesreč,

—

ob upoštevanju Direktive 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja (13),

—

ob upoštevanju poročila o končnem izvajanju sistema Forest Focus (KOM(2010)0430),

—

ob upoštevanju tehničnega poročila Evropske agencije za okolje (EEA) št. 9/2006 "European forest types Categories and types for sustainable forest management reporting and policy" (Evropski tipi gozdov: kategorije in tipi za poročanje in politiko trajnostnega upravljanja gozdov),

—

ob upoštevanju poročila generalnemu direktoratu Evropske komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja "Impacts of Climate Change on European Forests and Options for Adaptation" (Učinki podnebnih sprememb za evropske gozdove in možnosti prilagajanja) (14),

—

ob upoštevanju poročila generalnemu direktoratu Komisije za okolje "EU policy options for the protection of European forests against harmful impacts" (Možnosti politike EU za zaščito evropskih gozdov pred škodljivimi vplivi) (15),

—

ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 9/2004 o gozdarskih ukrepih v okviru politike razvoja podeželja (skupaj z odgovori Komisije),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (16),

—

ob upoštevanju priporočil mreže strokovnjakov Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO)/Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE)/Mednarodne organizacije dela (ILO) za izvajanje trajnostnega upravljanja gozdov,

—

ob upoštevanju resolucije H1 Ministrske konference za varovanje gozdov v Evropi (MCPFE) v Helsinkih, ki trajnostno upravljanje gozdov opredeljuje kot "gospodarjenje z gozdovi in gozdnimi območji ter njihovo rabo na način in v obsegu, ki ohranjata njihovo biološko raznovrstnost, produktivnost, sposobnost obnavljanja, vitalnost in sposobnost zdaj in v prihodnje izpolnjevati ustrezne ekološke, gospodarske in socialne funkcije na lokalni, nacionalni in svetovni ravni, brez povzročanja škode na drugih ekosistemih",

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0113/2011),

A.

ker gozdovi in gozdnata zemljišča pokrivajo 42 % površine EU, ker na gozdarstvu temelječe gospodarske dejavnosti zagotavljajo več kot 300 milijard EUR prometa in več kot 2 milijona delovnih mest, predvsem na podeželju, z lesom in turističnimi možnostmi pa prispevajo h gospodarski rasti, delovnim mestom in blaginji,

B.

ker gozdovi EU predstavljajo celoto biosfer, ki presega zgolj drevesa, zagotavljajo neprecenljive ekosistemske storitve, na primer skladiščenje ogljika, uravnavanje vodotokov, ohranjanje krajine in rodovitnosti tal, varovanje tal pred erozijo in dezertifikacijo ter varstvo pred naravnimi nesrečami, kar je izredno velikega pomena za kmetijstvo, razvoj podeželja in kakovost življenja evropskih državljanov,

C.

ker je okoli 40 % gozdov EU v javni lasti, okoli 60 % pa v lasti več kot deset milijonov zasebnih lastnikov, tako da so za varstvo gozdov in njihovo trajnostno rabo z trajnostnim upravljanjem na terenu odgovorni javni organi in zasebniki,

D.

ker je kljub alarmantni stopnji krčenja gozdov v različnih delih sveta stopnja gozdnatosti v EU stabilna, ocenjuje pa se tudi, da se povečuje ogljik v lesni biomasi; ker skladiščenje ogljika v gozdovih po Evropi kljub na splošno pozitivnim težnjam ostaja veliko pod naravno zmogljivostjo in bi se lahko preobrnila v vir ogljika, saj je vse več pritiska za izkoriščanje, tako da v EU zaradi gozdnih požarov in nezakonite sečnje vsako leto izgubimo približno 500 000 hektarjev gozda,

E.

ker je 30 % območij NATURA 2000 gozdni in gozdnatih habitatov, ki imajo v mreži biotopov pomembno vezno vlogo, ker je 66 % gozdnih habitatnih tipov v interesu Skupnosti v slabo ohranjenih,

F.

ker gorski gozdovi tvorijo tretjino vseh gozdnih površin v EU in so bistvenega pomena za naravno krajino, saj pomagajo varovati tla in regulirati oskrbo z vodo; ker imajo ti gozdovi ključno vlogo pri lokalnih gospodarskih dejavnostih,

G.

ker lahko zaščita zadnjih preostalih območij divjine prispeva k zaustavitvi izgubljanja biotske raznovrstnosti in slabšanja ekosistemskih storitev v EU do leta 2020,

H.

ker naj bi proizvodnja energije iz trdne biomase in bioloških odpadkov po napovedih do leta 2020 predstavljala 58 % obnovljivih virov energije EU, delež biomase gozdnega izvora pa naj bi relativno gledano upadel, vendar je vse več povpraševanja po lesu kot viru energije; ker je torej potrebna previdnost, da se prepreči nezakonita sečnja in intenziviranje gozdarskih praks, ki bi utegnile v nekaterih državah članicah povečati razmerje med sečnjo in prirastom za več kot 100 %, kar bi imelo nasprotni učinek za cilje glede podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti; ker bi energija iz biomase morala biti manj odvisna od gozdne biomase,

I.

ker je treba varstvo gozdov in njihovih funkcij vključiti v vse politike EU, ki zadevajo gozdove,

J.

ker so gozdovi živi in razvijajoči se ekosistemi, ki pogosto segajo prek državnih meja in jih lahko različno razvrstimo, na primer glede na bioklimatsko območje ali tip gozda, in ker je Evropska agencija za okolje (EEA) za usmerjanje odločanja v politikah EU razvila posebno nomenklaturo gozdov; ker bi bilo treba v politikah EU, ki zadevajo gozdove, upoštevati najnovejša znanstvena dognanja z vseh področij, na primer o celinskem razvodju, in pri teh politikah bi bilo treba preprečiti, da bi postale preširoke in premalo uporabne,

K.

ker se različni tipi gozdov in gozdarski sektor zaradi podnebnih sprememb lahko soočijo z različnimi nepredvidljivimi biotskimi in abiotskimi nevarnostmi, na primer škodljivci, nevihtami, sušo in požari, zaradi česar je osnova prizadevanj za njihovo zaščito njihova odpornost,

L.

ker so zanesljive in primerljive informacije o stanju gozdov EU ter posledicah podnebnih sprememb in proizvodnih vzorcev v gozdovih pomemben predpogoj za politiko in načrtovanje, tudi v zvezi s prispevkom gozdov k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje,

M.

ker naravni in podtaknjeni gozdni požari, slednji pogosto iz prikritih vzgibov, vsako leto uničijo več kot 400 000 hektarov gozdov, ne samo v Sredozemlju, pri čemer nastane velika škoda pri človeških življenjih, nepremičninah, zaposlovanju, biotski raznovrstnosti in varovalni funkciji gozdov; ker je regeneracija po požaru v vseh gozdovih še posebej težavna, pri omrežju Natura 2000 pa onemogoči uresničevanje njegovih ciljev,

N.

ker omenjena bela knjiga o prilagajanju na podnebne spremembe zajema gozdove kot eno od ključnih področij ukrepanja, pri čemer je poudarjeno, da bi bilo treba gozdarsko strategijo EU posodobiti, da bi zajela tudi vidike, povezane s spreminjanjem podnebja,

O.

ker je samo 5 %, evropskih gozdov prvinskega pragozda, v katerega človek še ni posegal; ker majhen delež tovrstnih gozdov skupaj z vse večjo razdrobljenostjo preostalih vrst gozdov povečuje dovzetnost gozdov za podnebne nevarnosti, to pa delno pojasnjuje nepretrgano slabo stanje ohranjenosti številnih ogroženih evropskih gozdnih vrst,

P.

ker bi krepitev varovalnih funkcij gozdov morala biti del strategij EU in držav članic za civilno zaščito, še zlasti ob spoprijemanju z ekstremnimi pojavi, povezanimi s podnebjem, kot so požari in poplave,

Q.

ker je poročilo pobude TEEB predstavilo prepričljive argumente glede stroškov in koristi javnih naložb v ekosistemsko naravnane pristope za prilagajanje na podnebne spremembe in njihovo blažitev, predvsem v zvezi z zeleno infrastrukturo, na primer obnavljanjem in ohranjanjem gozdov,

R.

ker je treba upoštevati in podpirati različne nacionalne, regionalne in lokalne sisteme upravljanja gozdov, da se izboljša njihova zmožnost prilagajanja,

S.

ker zmogljivost evropskih gozdov, da so učinkoviti ponori ogljikovega dioksida, amoniaka in dušikovih oksidov, še vedno ni dovolj raziskana, les iz trajnostno upravljanih gozdov pa bi utegnil imeti dodatne trajnostne koristi, saj se ga da reciklirati in je z ogljikom bogat nadomestek za energetsko intenzivne materiale – kovinske zlitine, plastiko in beton, ki se jih veliko uporablja v gradbeništvu in drugih panogah,

T.

ker se bo po podatkih, ki jih je zbrala Komisija, južna Evropa v poletnih mesecih segrevala dvakrat hitreje kot ostala Evropa, poletne padavine na jugu pa se bodo vsako desetletje zmanjšale za 5 %,

U.

ker ima akcijski načrt EU za gozdove štiri cilje: izboljšanje dolgoročne konkurenčnosti, varstvo okolja, prispevek h kakovosti življenja in spodbujanje usklajevanja, in ker je bil predvsem pri izpolnjevanju prvega cilja dosežen precejšen napredek,

V.

ker je bilo v procesu Forest Europe že doseženo prostovoljno evropsko soglasje o trajnostnem upravljanju gozdov; ker obstoječi okvir trajnostnega upravljanja gozdov ni splošno priznan in se ne izvaja dosledno,

W.

ker so bile kot del procesa Forest Europe opravljene obsežne priprave na pogajanja o pravno zavezujočem instrumentu in ker je na prihodnji konferenci v Oslu junija 2011 moč pričakovati odločitve glede tega instrumenta,

X.

ker sta uredbi o preprečevanju gozdnih požarov (17) in o sistemu Forest Focus (18) prenehali veljati, zaradi česar je prišlo do ad hoc poročanja in neustreznega financiranja,

Y.

ker bi morala biti genetska selekcija usmerjena k izboljšanju prilagodljivosti gozdnega ekosistema,

Z.

ker je potrebnih več informacij o vplivu gozdov na vremenske vzorce na evropski ravni,

AA.

ker je zgoraj omenjeno poročilo Komisiji iz leta 2009 o možnostih politike EU za zaščito evropskih gozdov pred škodljivimi vplivi opredelilo in preučilo štiri možnosti politike, ki zajemajo nadaljevanje sedanjega pristopa, odprto metodo usklajevanja, povečano spremljanje in uvedbo okvirne direktive o gozdovih,

1.

pozdravlja zeleno knjigo Komisije o varstvu gozdov in informacijah o stanju gozdov v EU ter o tem, kako pripraviti gozdove na podnebne spremembe; meni, da bi bilo treba strategijo EU o gozdovih okrepiti, da se izboljšata trajnostno upravljanje in ohranjanje gozdov v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti;

2.

vseeno poudarja, da lahko EU v skladu s členom 5 Pogodbe o Evropski uniji ukrepa na področjih, kjer države članice očitno ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganega ukrepa;

3.

pozdravlja mnenje Komisije, da bi morali gozdove obravnavati kot najpomembnejši dejavnik pri reševanju podnebne krize; poudarja, da je trajnostno upravljanje gozdov osrednjega pomena za to, da EU doseže svoje podnebne cilje in zagotovi potrebne ekosistemske storitve, kot so biotska raznovrstnost, zaščita pred naravnimi nesrečami in zajemanje CO2 iz ozračja;

4.

opozarja, da gozdovi tvorijo biosfere, ki obsegajo veliko več kot zgolj drevesa, in da je zato njihova odpornost odvisna od biotske raznovrstnosti ne samo dreves, temveč vseh gozdnih organizmov, zlasti divjih gozdnih živali, ter da so gozdovi bistvenega pomena za prilagajanje evropskih družb podnebnim spremembam;

5.

opominja, da so gozdovi glavna shramba ogljika in imajo zato bistveno vlogo v boju proti podnebnim spremembam; poudarja, da je zato za EU življenjskega pomena, da okrepi svojo strategijo za boj proti dejavnikom, ki povzročajo slabšanje kakovosti gozdov, kot so požari in onesnaženost zraka;

6.

je prepričan, da je ekološka trajnost predpogoj za ohranitev gospodarskih in družbenih funkcij evropskih gozdov;

7.

poudarja vlogo, ki jo ima biotska raznovrstnost gozdov pri prilagajanju na podnebne spremembe, in potrebo po izboljšanju znanja o kazalnikih biotske raznovrstnosti gozdov, predvsem o njihovi genetski zmogljivosti, za boljše prilagajanje;

8.

čestita Komisiji za izčrpno analizo biotskih in abiotskih nevarnosti v zeleni knjigi ter opozarja, da je treba poleg tega preučiti tudi druge dejavnike, ki so neposredno povezani z učinkom podnebnih sprememb na gozdove, kot je defoliacija, pri čemer opominja, da se je površina osutih drevesnih krošenj v južnoevropskih gozdovih v zadnjih dvajsetih letih podvojila, kar je neposredno povzročilo manjšo zmogljivost in učinkovitost procesov vezave ogljika ter zmanjšanje blažilnega učinka gozdov med sušo ali vročinskimi valovi zaradi predčasnega odpadanja listja;

9.

priznava pomembni prispevek obstoječih svetovnih sistemov certificiranja, kot sta organizacija Forest Stewardship Council (FSC) in program za potrditev sistemov za certificiranje gozdov (PEFC), k trajnostnemu gozdarstvu;

10.

poudarja, da je treba gozdarsko strategijo EU in akcijski načrt za gozdarstvo posodobiti, da bodo vključeni tudi razsežnost podnebnih sprememb in širša vprašanja varstva gozdov; želi spomniti, da mora tovrstno revizijo vsekakor spremljati obsežna razprava o gozdarski politiki z državami članicami in vsemi zainteresiranimi stranmi, ki jih zadeva izvajanje predlaganih ukrepov;

11.

pozdravlja uspeh prizadevanj EU za dosego svetovne konkurenčnosti evropskih gospodarskih dejavnosti, temelječih na gozdarstvu;

12.

poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja za uresničevanje okoljskih ciljev in ciljev za kakovost življenja iz akcijskega načrta za gozdove, katerega izvajanje je zaenkrat v zaostanku;

13.

poziva Komisijo, naj izvede analizo politik EU, ki vplivajo na gozdove EU, in ugotovi, ali so skladne in ali zagotavljajo varstvo gozdov;

14.

poziva Komisijo, naj izvede analizo trenutno razpoložljivih sredstev za gozdove in gozdarstvo ter v skladu s sklepi Sveta za okolje iz marca 2010 prerazporedi obstoječa sredstva, ki imajo negativen učinek za biotsko raznovrstnost gozdov;

15.

poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo izvajanje ukrepov iz sporočila Komisije z dne 27. februarja 2008 o inovativnih in trajnostnih gospodarskih panogah EU, ki temeljijo na gozdarstvu (KOM(2008)0113 konč.), pri čemer naj upoštevajo, da bi utegnili lesni proizvodi zaradi čezmernega urejanja postati manj konkurenčni kot neobnovljivi in energetsko intenzivni materiali;

16.

poudarja, da bi ukrepi za varstvo gozdov morali odsevati čezmejno naravo biotskih in abiotskih nevarnosti glede na tip gozda, bioklimatsko območje in regionalne razmere; poleg tega poudarja, da bi bilo treba ukrepati za podporo, usklajevanje in dopolnjevanje političnih pobud držav članic in regij, kjer bi lahko EU prispevala dodano vrednost, in sicer v skladu z gozdno nomenklaturo, ki jo je razvila Evropska agencija za okolje;

17.

poudarja, da je varstvo gozdov odvisno od dolgoročne zavezanosti držav članic, regij, na gozdarstvu temelječih gospodarskih dejavnostih ter javnih in zasebnih lastnikov gozdov;

18.

meni, da so severni borealni gozdovi (tajga) in sredozemski gozdovi izjemno dragoceni za evropsko biotsko raznovrstnost in kot ponori ogljika iz ozračja ter bi morali biti bolje zaščiteni;

19.

meni, da bi dolgoročno načrtovanje gozdov moralo biti prožno, prilagodljivo in participativno ter bi moralo upoštevati vse možne scenarije, dopuščati preučitev več možnosti za prihodnji razvoj ter zagotavljati realistično in zanesljivo podlago za podporo pri sprejemanju upravljavskih odločitev; meni tudi, da bi to na ravni EU moralo potekati v obliki stalnega "gozdnega foruma", s čimer bi zagotovili dolgoročno varstvo gozdov;

20.

pozdravlja uspeh konference Forest Europe pri krepitvi trajnostnega upravljanja gozdov in doseganju evropskega soglasja o smernicah, merilih in kazalnikih trajnostnega upravljanja gozdov; ugotavlja pa, da je za zdaj pri tem manjka skladnega izvajanja;

21.

opominja, da trajnostno upravljanje gozdov usklajuje proizvodne in varovalne vidike gozdov in s tem zagotavlja ohranjanje njihovih gospodarskih, družbenih in okoljskih funkcij v skladu z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi prednostnimi nalogami; z zaskrbljenostjo opaža vse večjo težnjo po obravnavanju gozdov samo z gospodarskega vidika, pri čemer se pozablja na njihove okoljske in družbene vidike, kar je popolnoma neskladno z načeli trajnostnega upravljanja gozdov;

22.

poziva Komisijo, naj poda predloge za dopolnitev uredbe (EU) št. 995/2010 o lesu, s katerim bi tako zagotovila, da bo ves les ali lesni izdelki, dani na evropski trg, izviral iz trajnostno upravljanih gozdov;

23.

spodbuja države članice in Komisijo, naj si še naprej prizadevajo za odpravo nezakonite sečnje in trgovine s tako pridobljenim lesom, saj bodo s tem pripomogle k preprečevanju krčenja in propadanja gozdov ter izgubljanja biotske raznovrstnosti;

24.

poziva k okrepitvi vezi med nacionalnimi gozdnimi programi in akcijskim načrtom za gozdove s strukturiranim poročanjem Stalnemu odboru za gozdarstvo;

25.

meni, da je trajnostno upravljanje gozdov bistveno za ohranitev zmožnosti gozdov EU za gospodarske, ekološke in družbene funkcije; poziva Komisijo in države članice, naj v znak svoje podpore procesu Forest Europe poskrbijo za to, da bo postalo trajnostno upravljanje gozdov v Evropski uniji obvezno; meni, da bi tovrstna zaveza pomagala prilagoditi trajnostna načela gozdarstvu in da bi bila to najboljša podpora procesu Forest Europe in pravno zavezujočim sporazumom, ki jih preučujeta konferenca Forest Europe in forum OZN za gozdove;

26.

zagovarja popolno izvajanje dejavnega trajnostnega upravljanja gozdov v okviru dolgoročnih nacionalnih gozdnih programov z vključitvijo nacionalnih in regionalnih prednostnih nalog, izmerljivih ciljev in ocenjevalna merila, pri čemer bi upoštevali povečano ogroženost gozdov zaradi podnebnih sprememb;

27.

poudarja, da se načrti za razvoj podeželja ali operativni programi ne bi smeli obravnavati kot enakovredni nacionalnim gozdnim programom; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo v nacionalnih gozdnih programih ustrezno upoštevani sklepi in priporočila presoj vpliva podnebnih sprememb na vodne vire, ekosisteme in biotsko raznovrstnost ter da bodo strategije in programi za razvoj podeželja skladni z gozdnimi programi, strategijami za biotsko raznovrstnost in akcijskimi načrti za energijo iz obnovljivih virov;

28.

ugotavlja, da so genetska raznolikost, naravno obnavljanje ter strukturna raznolikost in mešanica vrst pri vseh organizmih, ki živijo v gozdu, skupni elementi prilagoditvenih možnosti gozdov v vseh bioklimatskih območjih, sistemih upravljanja in tipih gozdov; ugotavlja tudi, da trajnostno upravljanje gozdov zagotavlja gospodarsko vzdržnost komercialnih gozdov, je pa ne nalaga nujno pri gozdovih, katerih prvotna funkcija ni proizvodnja lesa;

29.

meni, da je dolgoročno varstvo gozdov odvisno od vzpostavitve ali ohranjanja gozdnih ekosistemov z zelo raznoliko sestavo, starostjo in strukturo dreves;

30.

poziva Komisijo, naj predloži priporočila o načinih prilagajanja nacionalnih sistemov civilne zaščite, da se bo mogoče spopasti z učinki podnebnih sprememb za gozdove; posebej jo poziva, naj sprejme ukrepe za razširitev virov in zmogljivosti evropske taktične rezerve za boj proti gozdnim požarom;

31.

opozarja pred neomejenim tržnim izkoriščanjem gozdnih virov, ki zelo pogosto vodi v nepopravljivo uničenje, to zlasti velja za naravne gozdove;

32.

meni, da je treba v boju proti podnebnim spremembam gozdno-kmetijska drevesa zaradi njihovega pomena pri skladiščenju CO2 obravnavati enako kot tradicionalne neproduktivne gozdove;

33.

poziva Komisijo, naj nadaljuje pripravo bele knjige o varstvu gozdov v EU, pri čemer naj upošteva rezultate javnega posvetovanja o zeleni knjigi, splošno razširjeno mnenje, da je treba biti pripravljen na podnebne spremembe ter študiji o možnostih politike in o možnostih prilagajanja; meni, da bi se morala bela knjiga, poleg potrditve o gospodarskem prispevku gozdov z lesnimi in nelesnimi gozdnimi proizvodi in storitvami, osrediniti na ohranjanje in povečevanje evropskih gozdov, saj evropskim družbam pomagajo blažiti spremembo podnebja in se prilagajati na njene učinke; meni tudi, da je treba visokokakovostnim habitatom in varovalnim gozdovom s funkcijami varovanja pred poplavami, zemeljskimi plazovi, požari, dezertifikacijo, izgubljanjem biotske raznovrstnosti in nesrečami zaradi izjemnih vremenskih pojavov zagotoviti višjo stopnjo zaščite; meni, da so nepogrešljivi vidik predlogov Komisije ustrezni finančni viri, izmenjava znanja in spodbujanje raziskav in informiranja;

34.

ponovno izraža svoje stališče, da je treba povišati raven financiranja za ukrepe EU za varstvo gozdov, in sicer v stebru podeželskega razvoja v skupni kmetijski politiki; opozarja, da se je z novimi izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe, pokazala jasna potreba po več sredstvih in novih oblikah pomoči za varstvo gozdov;

35.

poziva Komisijo, naj skrbno preuči možnosti za uvedbo plačil za ekosistemske storitve, s katerimi bi priznali njihovo gospodarsko vrednost ter nagrajevali ohranjanje biotske raznovrstnosti in obnavljanje gozdnih ekosistemov, ter naj Parlamentu in Svetu o tem poroča; poudarja, da je pomembno, da poslovni svet prizna verodostojnost, medijsko pozornost in druge finančne koristi, ki jih lahko doseže z vključevanjem v ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo gozdov;

36.

odločno poziva Komisijo, naj predloži zakonodajni predlog za preprečevanje gozdnih požarov, ki naj zajema tudi financiranje za preventivne načrte in oceno tveganj, evropski informacijski sistem za gozdne požare (EFFIS), zaznavanje požarov, infrastrukturo, usposabljanje in izobraževanje ter za obnovo gozdov po požarih, med drugim tudi, da bi bila na zemljišču, ki ga je prizadel gozdni požar, za 30 let prepovedana gradnja;

37.

poziva Komisijo, naj poda zakonodajni predlog za prepoved gradnje na zemljiščih, kjer je bil gozd uničen zaradi dokazano podtaknjenega požara;

38.

poziva k odpravi pravnih ovir za trajnostno upravljanje;

39.

opozarja, da je treba določiti finančni okvir, potreben za okrepitev boja proti gozdnim požarom, ter poziva k večji prožnosti pri uporabi Solidarnostnega sklada;

40.

odločno poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog za informacije o stanju gozdov z upoštevanjem podnebnih nevarnosti ter potrebe zbiranju in razširjanju pomembnih, usklajenih in primerljivih podatkov o gozdnatosti, biotski raznovrstnosti, biotskih in abiotskih nevarnostih ter rabi zemljišč v sklopu okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), konvencije o biotski raznovrstnosti in okoljskih računov; Komisijo tudi poziva, naj pripravi in spremlja kazalnike v zvezi z gozdovi in njihovimi varovalnimi funkcijami, na primer zadrževanjem prsti in zmogljivostjo za zadrževanje vode;

41.

poziva Komisijo, naj podpira raziskave vpliva gozdov na regionalne vremenske vzorce v EU, da bodo strategije za upravljanje gozdov razpolagale z informacijami o spremembah v velikosti, sestavi in lokaciji gozdov ter njihovih učinkih;

42.

poziva EU in države članice, naj razvijejo in razširjajo smernice za najboljšo prakso po načelih trajnostnega upravljanja, da bodo prilagojene potrebam javnih in zasebnih lastnikov in lokalnih skupnosti, saj bomo tako zagotovili odpornost na podnebne spremembe; poudarja pomen izmenjave najboljših praks o tem, kako lahko podjetja in gospodarske panoge prispevajo k ciljem na področju biotske raznovrstnosti, okrepijo upoštevanje celega življenjskega cikla in kako lahko zgradijo povezavo med ohranjanjem biotske raznovrstnosti in ustvarjanjem prihodka; poudarja, da je treba okrepiti komunikacijsko in informacijsko politiko, da bi zagotovili trajnostno upravljanje gozdov, informirali javnost in spodbudili uporabo trajnostno pridobljenega lesa;

43.

poudarja, da si je treba bolj prizadevati za usklajevanje in obveščanje v zvezi z varstvom gozdov; meni, da so potrebna večja prizadevanja za zagotovitev, da bodo notranji ukrepi Skupnosti skladni z zunanjepolitičnimi izjavami v zvezi z gozdovi (sodelovanje, razvoj, trgovina z eksotičnim lesom itd.);

44.

meni, da so gozdovi del človekove skupne kulturne in okoljske dediščine in da je treba omembe vredna drevesa zaščititi ne glede na to, ali so del gozda ali ne; ob tem pozida Komisijo in države članice, naj razvijejo ustrezne strategije za zaščito takih dreves, med drugim naj preučijo tudi zamisel observatorijev gozdne dediščine; poleg tega spodbuja države članice, naj v svoji nacionalni politiki promovirajo enak in javen dostop do gozdov in naravnih območij, priznava, da ta pravica, kot se izvaja v nekaterih državah članicah (allemansrätten), prinaša številne koristi zaradi demokratičnega dostopa do rekreacije, spoznavanja ekosistemov in spoštovanja naravne dediščine;

45.

da se dosežejo cilji strategije EU 2020 v povezavi z nacionalnimi akcijskimi načrti za gozdove, poziva, naj vse države članice oziroma regije razvijejo svojo gozdno strategijo, ki bo zajemala ponovno pogozdovanje rečnih bregov, zajemanje deževnice, kmetijske dejavnosti ter rezultate raziskav za izbiro najboljših tradicionalnih rastlinskih in drevesnih sort in vrst, ki so prilagojene na sušo;

46.

poudarja, da je treba povečati finančna sredstva za raziskave o vplivu podnebnih sprememb na gozdove kljub nespornemu strokovnemu znanju Evrope na področju gozdarstva, ki izhaja iz dolgoletnih tradicionalnih gozdarskih praks; meni, da je treba predvsem zaradi znanstvene negotovosti glede časovnega merila in obsega nevarnosti za gozdove na različnih območjih nameniti sredstva za raziskave o podnebnih spremembah glede na specifične potrebe in rešitve za različna bioklimatska območja, da se bo izboljšala baza znanja s tega področja;

47.

poziva države članice, naj oblikujejo skupne dolgoročne raziskovalne programe za boljše razumevanje učinkov in ranljivosti ter naj podpirajo prilagoditvene ukrepe v gozdarstvu; poziva Komisijo, naj spodbuja vključevanje projektov, ki se nanašajo na poznavanje gozdnih ekosistemov in njihove zmožnosti prilagajanja na posledice podnebnih sprememb, v večletni okvir za raziskave in tehnološki razvoj;

48.

poziva Komisijo, naj pripravi akcijski načrt za varstvo gozdov EU, da prepreči škodljivi učinek širjenja žuželk in bolezni, ki so posledica podnebnih sprememb;

49.

poziva države članice, naj pospešijo raziskave podnebnih sprememb in njihovih posledic za gozdove, poskrbijo za širšo osveščenost o raznoterih pomenih gozdov in pomembnosti njihovega trajnostnega upravljanja, podpirajo izobraževanje in usposabljanje zaposlenih v gozdarstvu s posebnim poudarkom na pričakovanih potrebah zaradi podnebnih sprememb (spodbujanje raznolikosti ter preprečevanje in sanacija škode), ter spodbujajo izmenjavo znanja in izkušenj;

50.

meni, da sta glede na potrebo po učinkovitih raziskavah o varovalnem potencialu gozdnih ekosistemov, prognostičnih raziskavah in raziskavah strategij za blažitev učinkov podnebnih sprememb za ves gozdarski in lesarski sektor potrebna usklajenost in financiranje na ravni EU;

51.

poudarja, da bi morale razprave o prihodnji skupni kmetijski politiki po letu 2013 upoštevati, da gozdovi opravljajo bistvene okoljske funkcije in prispevajo k uresničevanju socialnih in gospodarskih ciljev podeželskega razvoja in nacionalnih gospodarstev; zato poziva države članice in regije, naj pri pripravi programov za razvoj podeželja polno sodelujejo z organi, pristojnimi za gozdove, in širšo javnostjo, da bodo zagotovili doslednost politik EU, upoštevaje, da je gozdarstvo ponekod lahko neodvisna panoga podeželskega gospodarstva;

52.

opominja, da imajo gozdovi osrednjo vlogo pri zagotavljanju družbeno-gospodarskih in okoljskih javnih dobrin za blaginjo družbe in razvoj, zlasti na podeželju; poziva Komisijo, naj razvije pristop politike, pri katerem bo priznana ta vloga, spoštovane pa bodo tudi pravice lastnikov;

53.

pozdravlja, da zadnje sporočilo Komisije o reformi skupne kmetijske politike (19) priznava pomembno vlogo, ki jo imajo kmetje kot nepogrešljivi akterji pri preprečevanju gozdnih požarov, upravitelji gozdnih ekosistemov, ki jih varujejo pred nevarnostmi, pretečimi biotski raznovrstnosti, na primer pred škodljivci, predvsem pa kot teritorialni steber življenja, saj je ohranitev njihovega vira preživljanja najučinkovitejši način za preprečitev odseljevanja;

54.

vztraja, da bi morali biti proizvajalci na podeželju, skupine proizvajalcev in javni organi upravičeni do gozdarskih ukrepov iz drugega stebra skupne kmetijske politike; meni, da bi morala Evropska unija v okviru nacionalnih programov za razvoj podeželja še naprej podpirati pogozdovanje, ob tem pa zagotoviti, da te pobude ne bi posegale v trg, da bi se pogozdovalni ukrepi naslanjali na lokalni material, odporen proti škodljivcem in požarom in da bi prispevali k ohranjanju biotske raznovrstnosti; poudarja tudi, da morajo prizadevanja za pogozdovanje dati prednost drevesnim vrstam, ki znatno izboljšajo kakovost prsti in biotsko raznovrstnost, obenem pa je treba spoštovati značilnosti kraja sajenja, avtohtone vrste in potrebo po mešanih gozdovih;

55.

opozarja, kot je to storil Svet v svojih sklepih z dne 11. junija 2010, da lahko zanemarjanje gozdov povzroči tako resne težave, da morda ne bo več mogoče zagotoviti, da bodo tudi v prihodnje opravljali svoje funkcije;

56.

meni, da je treba spodbujati in podpirati ustanavljanje združenj proizvajalcev in organov za upravljanje gozdov, ki izvajajo trajnostno upravljanje gozdov, zlasti na območjih z manjšimi gozdovi, saj bo to pomagalo uravnovesiti pridobivanje številnih dobrin in storitev, ki nam jih gozdovi zagotavljajo; meni, da bi tovrstna združenja in organi okrepili pogajalsko moč proizvajalcev v lesni dobavni verigi, pomagali vzpostaviti enake konkurenčne pogoje in obenem prispevali k reševanju težav zaradi gospodarske krize, mednarodne konkurence in podnebnih sprememb, ter pomagali v boju proti nezakoniti sečnji;

57.

vztraja, da je treba pomoč javnim in zasebnim akterjem, ki varujejo biotsko raznovrstnost gozdnih vrst, habitatov in ekosistemskih storitev, povečati in vključiti tudi prostovoljne metode varovanja in območja, ki povezujejo območja NATURA 2000, saj je biotska raznovrstnost bistvenega pomena za ohranjanje, razvoj in prilagajanje kmetijstva;

58.

poziva, naj se sistem nadomestil na podlagi računov nadomesti s sistemom standardnih stroškov ali stroškov na površino;

59.

poziva k razvoju standarda za dobre gozdarske prakse, ki bi se uporabljal kot izhodišče za podporo v okviru vseh ukrepov v zvezi z gozdovi;

60.

poziva k obvezni vključitvi ukrepov za gozdno okolje in mrežo Natura 2000 v programe za razvoj podeželja ter k podpori, vezani na površino, za mrežo Natura 2000 v okviru neposrednih plačil;

61.

poziva k vključitvi novega ukrepa skupne kmetijske politike "ohranjanje gozdnega genskega materiala znanega izvora in situ in ex situ";

62.

odločno zavrača uveljavljanje pravic intelektualne lastnine za gozdne genske vire;

63.

poziva Komisijo in države članice, naj projektom na področju gozdarstva in varstva gozdov pri vsem financiranju EU zagotovijo dolgoročno perspektivo;

64.

je prepričan, da je preprečevanje gozdnih požarov stroškovno veliko bolj učinkovito kot boj proti njim;

65.

opozarja na nujno potrebo po izvajanju priporočil za preprečevanje naravnih ali s strani človeka povzročenih nesreč, ki jih je nedavno sprejel Parlament (20), še posebej tistih o podpori programom pogozdovanja in ponovnega pogozdovanja, ki dajejo prednost lokalnim vrstam in mešanim gozdovom v korist biotski raznovrstnosti in večji odpornosti na požare, neurja in bolezni; opozarja na dodatne težave, ki s katerimi se pri spoprijemanju s požari spopadajo otoki in najbolj oddaljene regije; poziva, naj se tem regijam zagotovi posebno obravnavanje prek različnih razpoložljivih finančnih instrumentov, tudi prek Solidarnostnega sklada;

66.

meni, da bi preprečevanje gozdnih požarov z načrtovanjem in povezljivostjo krajin ter z infrastrukturo in usposabljanjem moralo biti trdno zasidrano v politikah EU za varstvo gozdov, prilagajanje in civilno zaščito;

67.

poudarja, da bo v sušnih območjih in regijah, ki jim grozi dezertifikacija, ponovno pogozdovanje s produktivnimi vrstami koristilo prebivalcem in zagotovilo njihovo sodelovanje pri varovanju gozdov in boju proti požarom;

68.

poudarja nesporni pomen gozdnih območij, ki varujejo človekov življenjski prostor pred negativnimi vplivi naravnih pojavov, za javno varnost;

69.

meni, da sistem trgovanja z emisijami v svoji sedanji obliki ni združljiv z obračunavanjem rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva, kar je predvsem posledica razlike med letnimi skladnostnimi zahtevami za industrijske obrate v okviru sistema trgovanja z emisijami ter daljšimi časovnimi obdobji, potrebnimi za pojav in opažanje sprememb zalog ogljika na zemljiščih; zato ne bi smelo biti nikakršnega povezovanja; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj ponovno preuči, kako bi lahko najbolje financirali prihranke emisij ogljika iz dejavnosti rabe zemljišč, spremembe namembnosti zemljišč in gozdarstva;

70.

se zaveda izzivov, povezanih z razmišljanjem o vključitvi teh dejavnosti rabe zemljišč, spremembe namembnosti zemljišč in gozdarstva v cilje držav članic v okviru odločbe o skupnih prizadevanjih; izraža posebno zaskrbljenost nad tem, da bi utegnile razlike v natančnosti obračunavanja in velike naravne razlike ogroziti sistem skladnosti v okviru te odločbe; zato poziva k ločenim ciljem za sektor rabe zemljišč, spremembe namembnosti zemljišč in gozdarstva;

71.

izraža zavezanost uresničevanju cilja za energijo iz obnovljivih virov po strategiji EU 2020 in cilj dveh stopinj Celzija v zvezi s podnebnimi spremembami; je vendarle zaskrbljen, da bi predpostavka o ogljični nevtralnosti lesne biomase in kratki časovni okviri, ki se uporabljajo v sedanji metodologiji za izračun izpustov toplogrednih plinov, lahko ogrozili uresničevanje obeh ciljev; poziva Komisijo, naj se posvetuje z medvladnim odborom IPCC in oblikuje novo metodologijo za izračun izpustov toplogrednih plinov, ki bo nadzirala daljša časovna obdobja in izpuste iz biomase, vezane na rabo zemljišč, spremembe v rabi zemljišč in upravljanje gozdov, in sicer z ocenjevanjem tokov ogljika na nacionalni ravni in vključitvijo različnih gozdarskih faz (sajenje, redčenje in sečnja);

72.

ugotavlja, da sedanja merila biogoriva, ki jih je oblikovala Komisija, niso primerna za biomaso, in poziva k razvoju novih, zakonsko obveznih trajnostnih meril za biomaso, katere uporaba naj bi se spodbujala za pridobivanje energije; meni, da bi morala Komisija preučiti delo in ugotovitve konference Forest Europe, da bi razvila merila, ki bi upoštevala morebitna tveganja za izkrivljanje trga obnovljivih virov energije, se ne bi zanašala na domnevo o ogljični nevtralnosti, rešila vprašanje posrednih emisij in ne bi bila v nasprotju s cilji strategije EU 2020 glede energije iz obnovljivih virov in biotske raznovrstnosti; poudarja, da bi bilo treba natančno izvajanje teh meril prepustiti akterjem na lokalni ravni, saj bi upoštevali posebne razmere na terenu;

73.

poziva k uporabi opredelitev gozdov na podlagi ekološke klasifikacije gozdov, podobne tisti, ki jo je predlagala Evropska agencija za okolje leta 2007, da bi lahko razlikovali med starimi, z ogljikom bogatimi gozdovi, intenzivno upravljanimi monokulturami in drugimi tipi gozdov glede na biome in sukcesijske stopnje;

74.

poudarja pomen varstva raznolikosti gozdov v EU v vseh sukcesijskih stopnjah, da se zagotovi biotska raznovrstnost gozdov in v gozdovih, saj vsaka sukcesijska stopnja ustvarja pogoje za naslednjo in ker bi bila brez usklajenega varstva vseh stopenj sukcesija kasnejših resno ogrožena;

75.

poziva Komisijo in države članice k mednarodnemu delovanju, da se določi nova opredelitev gozdov OZN, ki bo razjasnila opredelitve naravnih gozdov na osnovi biomov ter razlikovala med avtohtonimi gozdovi in gozdovi, v katerih prevladujejo drevesne monokulture in tujerodne vrste; ob tem poudarja, da bi ta opredelitev močno povečala doslednost politike in realno vrednost denarja, saj je EU največja donatorica javne pomoči državam v razvoju (leta 2003 je bilo za gozdove namenjenih več kot 600 milijonov EUR); obžaluje, da v zeleni knjigi ni zabeležen napredek glede potrebe po usklajevanju ukrepov EU znotraj in zunaj Unije in potrebe po svetovnem pravno zavezujočem sporazumu v okviru foruma OZN o gozdovih;

76.

ugotavlja, da je pomembno sodelovanje na svetovni ravni, tako na upravnem področju kot tudi na področju raziskav, pri določanju standardov, najboljše prakse ter pri prenosu tehnologije in znanstvenega znanja, zlasti v okviru sistema za zmanjšanje emisij zaradi krčenja in uničevanja gozdov (REDD); poudarja tudi, da pravične delitve ugodnosti iz tega sistema ni mogoče doseči brez aktivnega sodelovanja in izmenjave najboljše prakse; poudarja pomen programa globalnega nadzorovanja okolja in varnosti pri kartiranju, nadzoru in evidentiranju gozdnih površin na evropski in mednarodni ravni ter prispevka na ta način zbranih informacij k pogajanjem Združenih narodov o podnebnih spremembah;

77.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.