28.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 188/42

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom EU 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Letni pregled rasti: spodbujanje ukrepov EU za celovit odziv na krizo,

—

ob upoštevanju sklepov predsedstva po zasedanju Evropskega sveta 17. in 18. junija 2010,

—

ob upoštevanju sklepov predsedstva po zasedanjih Evropskega sveta marca 2000, 2001, 2005, 2006 in 2007 ter decembra 2009,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. junija 2010 o gospodarskem upravljanju (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2010 o finančni, gospodarski in socialni krizi: priporočila za ukrepe in pobude, ki naj bi jih sprožili (vmesno poročilo) (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2010 o oblikovanju stalnega kriznega mehanizma za obvarovanje finančne stabilnosti evroobmočja (3),

—

ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju priporočila Sveta o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije, sprejetega 7. julija 2010,

—

ob upoštevanju sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic,

—

ob upoštevanju člena 110(4) Poslovnika,

A.

ker bi morala strategija Evropa 2020 Evropi pomagati, da okreva in da bo ob izhodu iz krize močnejša, in sicer z ustvarjanjem delovnih mest, s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo, ki bo temeljila na petih krovnih ciljih EU glede spodbujanja zaposlovanja, izboljšanja pogojev za inovacije, raziskave in razvoj, uresničevanja ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami in energijo, izboljšanja ravni izobrazbe in spodbujanja socialnega vključevanja, zlasti z zmanjšanjem revščine,

1.

poudarja, da so ukrepi strategije Evropa 2020 ključnega pomena za prihodnost vseh evropskih državljanov, zagotavljanje trajnostnih delovnih mest, dolgoročno gospodarsko rast in družbeni napredek; se boji, da strategija Evropa 2020 zaradi šibke strukture upravljanja ne bo mogla izpolniti svojih obljub, in zato odločno poziva Svet, naj okrepi metodo Skupnosti; ponovno poudarja, da je pomembno vključiti cilje EU 2020 v okvir gospodarskega upravljanja, in poziva, naj bo evropski semester del svežnja o zakonodajnem upravljanju, ob zgodnji vključitvi nacionalnih parlamentov in socialnih partnerjev, da bi spodbudili demokratično odgovornost, lastništvo in legitimnost; poudarja da je uresničitev strategije Evropa 2020 bistvena in obvezna;

2.

meni, da sta letni pregled rasti in okvir evropskega semestra ključni orodji za okrepljeno usklajevanje gospodarskih politik; vseeno poudarja, da ne bi smela nadomestiti ali zmanjšati pomena obstoječih orodij, predvidenih s Pogodbo, zlasti širših smernic gospodarskih politik in smernic za zaposlovanje v državah članicah, ki predvidevajo močno udeležbo Parlamenta in posvetovanje z njim; poudarja, da je potrebna doslednost pri uresničevanju petih krovnih ciljev strategije 2020, o katerih sta se dogovorila Evropski svet in Komisija, da bi zagotovili njen uspeh;

3.

poudarja, da mora strategija Evropa 2020 zapreti vrzel med svojimi napovedanimi ambicijami, razpoložljivimi viri in uporabljeno metodologijo; poziva, naj naslednji večletni finančni okvir odraža ambicije strategije Evropa 2020; poziva Komisijo, naj pojasni proračunsko razsežnost vodilnih pobud, saj ti prednostni akcijski načrti zadevajo vse politike, financirane iz proračuna EU; odločno poziva Komisijo, naj pripravi predloge za zagotovitev novih lastnih virov, da bi imela Unija na voljo resnične in neodvisne finančne vire;

4.

poudarja, da so v strategiji Evropa 2020 zahtevane reforme ter zelo konkretne in zgodnje javne in zasebne naložbe v širok nabor projektov; ugotavlja, da je za to potrebno uporabiti obstoječe in nove inovativne instrumente in dohodke;

5.

zahteva, da Komisija in države članice pripravijo kredibilen okvir financiranja in da Evropski svet preuči potrebe po financiranju v okviru svojega pregleda gospodarskega upravljanja; meni, da financiranje strategije Evropa 2020 zahteva skupen nabor političnih pobud ob sodelovanju evropskih ustanov, kot sta Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj; poleg tega poudarja, da bodo neizogibno potrebna finančna sredstva zasebnega sektorja, in zahteva pravne okvire, s katerimi se bodo obravnavala s tem povezana dolgoročna tveganja;

6.

je prepričan, da imata lahko kmetijstvo in gozdarstvo s pravim političnim okvirom in ustreznimi proračunskimi sredstvi pomembno vlogo v celoviti evropski strategiji za zagotavljanje gospodarskega okrevanja, hkrati pa prispevata k prehranski varnosti v EU in na splošno v svetu, ohranjanju podeželske krajine, ki zajema 90 % ozemlja EU, zagotavljanju koristi za okolje in zlasti k iskanju alternativnih virov energije;

7.

meni, da mora biti bistveni dopolnilni element strategije Evropa 2020 močna in dobro finančno podprta kohezijska politika, ki vključuje vse evropske regije; meni, da je ta politika s svojim horizontalnim pristopom pogoj za uspešno uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 ter doseganje socialne, ekonomske in teritorialne kohezije;

8.

države članice bi bilo treba spodbujati, naj v svojih programih nacionalnih reform največjo prednost namenijo obravnavi brezposelnosti in dolgoročni izključenosti s trga dela; to bi bilo treba združiti z ukrepi za srednjeročno in dolgoročno zagotavljanje več novih delovnih mest, boljših delovnih mest in visoke ravni kakovostne zaposlitve;

9.

poudarja pomembno vlogo celostnega pristopa pri ponovnem zagonu enotnega trga, da bi zagotovili boljše gospodarske rezultate in okrepili socialno razsežnost, hkrati pa ponovno vzpostavili zaupanje s tem, ko bi državljane postavili v središče enotnega trga; meni, da je za uspešen ponovni zagon enotnega trga ključno celovito vodstvo z najvišje politične ravni in soglasje Evropskega sveta;

10.

opozarja na vlogo, ki jo lahko imajo pametni predpisi pri izboljšanju regulativnega okvira, v katerem delujejo podjetja; meni, da lahko ti predlogi pripomorejo k močnemu podjetniškemu okolju, ki bi prispeval k rasti in inovacijam, vendar ugotavlja, da morajo vsi partnerji v zakonodajnem procesu sprejeti odgovornost za ustvarjanje učinkovitejših in manj obremenjujočih predpisov;

11.

izraža razočaranje, ker Komisija dve leti po sprejetju akta za mala podjetja še vedno ni predlagala konkretnih ukrepov in pobud; poziva Komisijo in Svet, naj spodbujata prijaznejše okolje za mala in srednja podjetja; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo pregledno uporabo predkomercialnih javnih naročil za inovativne in zelene tehnologije;

12.

pozdravlja predlog Komisije za okrepljeno sodelovanje v zvezi z ustanovitvijo evropskega patenta in poziva, naj ga Parlament in Svet hitro sprejmeta;

13.

vztraja na tem, da je enakost spolov ključni cilj za dosego ambicije Evropa 2020; zato poziva k polni udeležbi žensk na trgu dela in polnem vključevanju delavk v poklicno usposabljanje; poziva tudi k načrtu za izkoreninjenje obstoječe razlike v plačah žensk in moških;

14.

poudarja, da je sedanja vsebina strategije Evropa 2020, kot so krovni cilji, vodilne pobude, ozka grla in kazalniki, še vedno zelo splošna; poudarja, da bi ta niz pobud lahko uresničili le s konkretnimi zavezami držav članic v njihovih programih nacionalnih reform ter s konkretnimi in skladnimi zakonodajnimi predlogi;

15.

pozdravlja vodilno pobudo Unija inovacij kot glavno vodilo za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020, ki obravnava glavne družbene izzivi, kot so energetska in prehranska varnost, podnebne spremembe, zdravje in staranje prebivalstva; opozarja, da je 3-odstotni cilj sestavljen iz 2-odstotnega deleža (zasebni izdatki) in 1-odstotnega deleža (javni izdatki); ugotavlja, da so na področju zasebnega vlaganja v raziskave še vedno določene pomanjkljivosti, ki jih je mogoče rešiti samo s prilagoditvijo regulativnega okolja podjetjem, vključno z malimi in srednjimi; zato pozdravlja namro Komisije za izboljšanje okvirnih pogojev podjetij za inovacije, zlasti v zvezi s pravicami intelektualne lastnine;

16.

poudarja, da je treba okrepiti, spodbuditi in zagotoviti financiranje za raziskave, inovacije in razvoj v EU, in sicer z znatnim povečanjem zadevnih odhodkov po letu 2013; poudarja, da je pomembno, da imajo mala in srednja podjetja dostop do okvirnega programa ter okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost; poziva, da se z revidirano finančno uredbo malim in srednjim podjetjem olajša predložitev vlog; opozarja na pomanjkanje finančnih sredstev za ključne instrumente za raziskave inovacije in uporabo, ki so že sprejeti, kot je strateški načrt za energetsko tehnologijo; poudarja pomemben prispevek okvirnega programa pri spopadanju s podnebnimi spremembami; opozarja na pomemben prispevek strukturnih skladov k spodbujanju raziskav, razvoja in inovacij na nacionalni in regionalni ravni; poudarja, da je treba vzpostaviti sinergije med strukturnimi sredstvi in sredstvi iz okvirnih programov;

17.

meni, da inovativna evropska podjetja ne potrebujejo subvencij, ampak več svobode in boljši dostop do tveganega kapitala; meni, da bi morala Evropska unija to potrebo zadovoljiti s širjenjem trajnih proizvodov deljenega tveganja, ki jih prek sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja nudi Evropska investicijska banka; meni, da obstaja pomemben neizkoriščen potencial za spodbujanje inovacij z javnimi naročili;

18.

pozdravlja vodilno pobudo Mladi in mobilnost; vztraja, da sta kakovost in dostop do ustrezne izobrazbe stalen pogoj za trajnostno socialno tržno gospodarstvo; zato poudarja, da bodo bistvenega pomena ustrezne naložbe v sisteme izobraževanja in usposabljanja, tudi poklicnega, če želijo države članice doseči skupne cilje gospodarskega razvoja in izobraževanja; vendar obžaluje, da ta vodilna pobuda ne obravnava osrednjih tem, kot so udeležba v družbi ali revščina med mladimi; poziva k odločnejšim predlogom o vključevanju;

19.

poziva Komisijo, naj nadaljuje financiranje obstoječih programov za mobilnost in mlade, kot so programi vseživljenjskega učenja (Erasmus, Leonardo, Comenius, Grudtwig), mladi v akciji in Marie Curie; meni, da bi to pomembno prispevalo k boju proti brezposelnosti mladih in uresničitvi 75-odstotne stopnje zaposlenosti;

20.

poudarja, da pobuda Mladi in mobilnost ne more sama rešiti zaskrbljujoče ravni brezposelnosti med mladimi po vsej Evropi; poziva države članice, naj v okviru svojih nacionalnih reformnih programov določijo nacionalne strategije za reševanje brezposelnosti mladih in zagotavljanje dostopa mladih do izobraževanja in usposabljanja; poudarja, da je treba mladinske politike videti v povezavi s politikami izobraževanja, zaposlovanja in socialnega vključevanja; odločno podpira predlog priporočila Sveta o evropskem jamstvu za mlade in spodbuja Svet, naj ga čim prej sprejme;

21.

pozdravlja velikopotezne predloge o programu za digitalne tehnologije, a poziva Komisijo, naj pospeši sprejemanje predlogov, povezanih z digitalnim enotnim trgom, kot so e-trgovina, intelektualna lastnina, zaupanje v splet, varnost na spletu, gostovanje, e-avtentifikacija itd.; poziva vse zainteresirane strani, naj uresničijo prvo politiko radiofrekvenčnega spektra; poudarja, da je treba razviti prosti pretok vsebin in znanja, t. i. peto svobodo;

22.

poudarja, da so pluralni in neodvisni mediji steber evropske demokracije; poziva Komisijo, naj varuje medijski pluralizem; meni, da je varstvo zasebnosti osrednja vrednota, in poziva k prilagoditvi direktive o varstvu podatkov sedanjemu digitalnemu okolju, da bi zagotovili, da bodo imeli vsi državljani nadzor nad svojimi osebnimi podatki;

23.

pozdravlja vodilno pobudo iz strategije Evropa 2020 o Evropi, gospodarni z viri, in poziva Komisijo, naj še naprej oblikuje konkretne politike za zagotavljanje prehoda na gospodarstvo, ki bo gospodarno z viri in bo temeljilo na obnovljivih virih; poziva Komisijo, naj oblikuje konkretna merila in zagotovi, da bodo dogovorjeni cilji uresničeni in da jih bo mogoče spremljati v okviru evropskega semestra za usklajevanje politik EU 2020; poudarja, da je treba nujno posodobiti in nadgraditi evropsko energetsko infrastrukturo, razviti pametna omrežja in zgraditi povezave, ki so potrebne za uresničevanje notranjega energetskega trga, povečanje zanesljivosti oskrbe, uresničitev naših energetskih in podnebnih ciljev ter pospešitev postopkov za pridobitev dovoljenj;

24.

opozarja, da je energetska učinkovitost stroškovno najučinkovitejši način za zmanjšanje emisij, izboljšanje energetske varnosti in konkurenčnosti, znižanje računov potrošnikov za energijo ter ustvarjanje delovnih mest; poudarja, da si države članice ne prizadevajo dovolj za uresničitev cilja o 20-odstotnem povečanju energetske učinkovitosti; zato poziva države članice, naj okrepijo ukrepe in uresničijo ta bistveni cilj, k čemur so se zavezale leta 2007; poziva Komisijo in države članice, naj skupaj pripravijo ukrepe, ki bodo zagotovili uresničitev cilja, kakor zahteva Parlament v svojih resolucijah o pregledu akcijskega načrta o energetski učinkovitosti (Brendtsenovo poročilo) in o poti k novi energetski strategiji za Evropo 2011–2020 (poročilo Kolarske Bobinske);

25.

obžaluje, da to vodilno sporočilo ne pripisuje dovolj pomena gospodarnosti z viri kot krovni prednostni nalogi politike EU; vztraja, da si mora EU začeti prizadevati, da bi postala gospodarstvo, ki reciklira, zmanjšala nastajanje odpadkov in cenila ponovno uporabo virov; poudarja, da je okoljska trajnost odvisna od zmanjšanja uporabe virov; poziva Komisijo, naj pripravi niz kazalnikov, da jih bo mogoče spremljati v programih nacionalnih reform;

26.

poziva k celostnemu, uravnoteženemu in v prihodnost usmerjenemu pristopu k industrijski politiki EU, katerega cilj je razviti močno, konkurenčno, skladno, učinkovito in raznoliko industrijsko osnovo, kjer bodo usklajene inovacije, raziskave, konkurenca, enotni trg, trgovina in okoljska politika; meni, da bi ključni cilji morali biti spodbujanje ustvarjanja delovnih mest in mednarodna konkurenčnost evropskih podjetij, pametno prestrukturiranje in dialog z zaposlenimi, trajnostno gospodarstvo, svobodna izbira tehnoloških možnosti in mobilnost raziskovalcev; poziva k takojšnji uporabi načel pametnih predpisov v neodvisnih ocenah učinkov, vključno s preverjanjem konkurenčnosti pri novi zakonodaji, preskusom za mala in srednja podjetja, da se malim podjetjem zagotovi prijaznejše regulativno okolje in manjše upravno breme, preverjanjem trajnosti v skladu s cilji EU na področju podnebja, energije, gospodarnosti z viri in recikliranja ter z naknadnimi preverjanji ustreznosti za obstoječo zakonodajo;

27.

poudarja, da sta prometna in energetska politika EU, ki pokrivata infrastrukturo in storitve, bistvenega pomena za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020; poudarja, da bo prometni sektor zagotovil, da bo trg EU z dekarbonizacijo vseh načinov prevoza, izvajanjem enotnega evropskega železniškega prostora in dokončno vzpostavitvijo enotnega evropskega neba ohranil status območja visokokvalificirane proizvodnje; poziva k učinkoviti evropski strategiji za surovine, da bi izboljšali dostopnost, energetsko učinkovitost in učinkovito rabo virov in si obenem zagotovili odločilne surovine z oblikovanjem sporazumov o prosti trgovini in strateških partnerstev; poziva k znatnemu izboljšanju dostopa do finančnih sredstev na področju inovacij in infrastrukture, zlasti za pametna omrežja, zelene tehnologije, e-zdravstvo, vseevropska omrežja in projekte z dokazano dodano vrednostjo, ki jih trg ne more financirati; v zvezi s tem poziva k sprejetju ukrepov za preučitev možnosti, ki jih ponujajo projektne obveznice;

28.

poudarja, da močni sistemi socialnega varstva preprečujejo dolgoročno izključenost; poudarja, so naložbe v aktivne politike trga dela, izobraževanje in možnosti usposabljanja za vse, da si pridobijo nova znanja in spretnosti, bistvenega pomena za zmanjševanje brezposelnosti; poudarja pomen malih in srednjih podjetij ter ponovni zagon enotnega trga na tem področju; podpira zlasti izvajanje evropskega okvira kvalifikacij in načrtovano zakonodajno pobudo za reformo poklicnih kvalifikacij, da se zagotovi vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij;

29.

pozdravlja program za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta; ugotavlja, da se prožna varnost v nekaterih državah uspešno izvaja, vendar opozarja, da ta koncept ne more izkoristiti svojega potenciala v državah članicah, v katerih je zaradi proračunskih omejitev in makroekonomskih neravnovesij malo možnosti za okrepitev sistemov socialnega varstva, in meni, da je treba zmanjšanje razdrobljenosti trga dela doseči z zagotavljanjem ustrezne varnosti za delavce, ne glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi, ter zlasti za ranljive skupine; opozarja Komisijo, naj ne zanemari potrebe po zagotavljanju socialno pravičnega prehoda v bolj trajnosten trg dela in velikega potenciala trajnostnih delovnih mest; poudarja, da je reforme trga dela mogoče uspešno uvajati le na podlagi dosežene visoke stopnje družbenega soglasja, in sicer s sporazumi s socialnimi partnerji;

30.

opozarja, da je med cilji strategije Evropa 2020 tudi odprava revščine in socialne izključenosti za najmanj 20 milijonov ljudi, ki so v tem položaju; poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita polno spoštovanje Listine o temeljnih pravicah in horizontalne socialne klavzule (člen 9 PDEU), da bosta zagotovila, da bodo vse politike prispevale k cilju o zmanjšanju revščine, ne pa ga spodbijale;

31.

poziva države članice, naj se z ustreznimi ukrepi zavežejo reševanju problema revščine otrok, tako da ne bo omejen njihov osebni razvoj in da ne bodo prikrajšani pri vstopu v poklicno življenje;

32.

pozdravlja predloge za evropsko platformo za boj proti revščini in socialni izključenosti, vendar poziva k bolj konkretnim ukrepom za doseganje socialne vključenosti, zlasti s krepitvijo odprte metode koordinacije na socialnem področju kot celovite strategije, v katero so vključene nacionalne in lokalne zainteresirane strani, vključno z osebami, ki so revne in socialno izključene; ponovno poziva k širšemu programu za spodbujanje dostojnega dela, zagotavljanje pravic delavcev po vsej Evropi in izboljšanje delovnih razmer, odpravljanje neenakosti in diskriminacije ter boj proti revščini zaposlenih;

33.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu in Komisiji.