11.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 136/8

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2010 o prihodnosti skupne kmetijske politike po letu 2013 (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. januarja 2009 o skupni kmetijski politiki in zanesljivi preskrbi s hrano na svetovni ravni (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o kmetijstvu EU in podnebnih spremembah (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2010 o poštenih prihodkih za kmete: Bolje delujoča veriga preskrbe s hrano v Evropi (4),

—

ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o izvedenih finančnih instrumentih na prostem trgu, glavnih nasprotnih strankah in registrih trgovanja (SEC(2010)1058),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2008 o rasti cen živil v EU in državah v razvoju (5),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Okvirna politika EU za pomoč državam v razvoju pri soočanju z izzivi zanesljive preskrbe s hrano,

—

ob upoštevanju ciljev tisočletja Združenih narodov, ki vključujejo prepolovitev deleža svetovnega prebivalstva, ki se trpi zaradi lakote, do leta 2015 glede na 1990,

—

ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0376/2010),

A.

ker je zagotavljanje prehranske varnosti za evropske državljane, zdrave in visokokakovostne hrane po razumnih cenah za potrošnike in dohodkovne podpore za kmete osrednji cilj skupne kmetijske politike (SKP) vse od njenih začetkov ter je še vedno poglavitni cilj EU,

B.

ker je nedavna nestanovitnost cen hrane in proizvodov povzročila veliko zaskrbljenosti o delovanju evropske in svetovne preskrbe s hrano in ker je najbolj ranljive skupine prebivalstva dvig cen hrane najprej prizadel,

C.

ker je nestanovitnost cen v kmetijstvu po značaju stalna, saj se cene nesorazmerno odzivajo na majhne spremembe v količini proizvodnje, pogosto tudi zaradi špekulacij,

D.

ker je EU na nedavni seji odbora FAO za prehransko varnost v svetu poudarila problem izjemnega nihanja cen in je bila nova strokovna skupina na visoki ravni pozvana, naj poroča o razlogih za nihanje cen in o ukrepih v zvezi z njimi,

E.

ker lahko vremenski in drugi dogodki države privedejo do zatekanja k protekcionističnim politikam, kot se je pokazalo ob nedavni prepovedi izvoza pšenice iz Rusije in Ukrajine, ki skupaj izvozita okrog 30 % svetovne pšenice,

F.

ker lahko vrsta dejavnikov, kot so škodljivci in bolezni, dostopnost do naravnih virov in naravne nesreče nenehno slabi svetovno proizvodnjo hrane, kot se je v letu 2010 pokazalo ob daljši suši in požarih v Rusiji ter hudih poplavah v Pakistanu,

G.

ker bodo te naravne nesreče zaradi podnebnih sprememb vse pogostejše, kar bo ogrozilo prehransko varnost,

H.

ker smo zaradi obremenjevanja naravnih virov pred izzivom proizvesti „več iz manj“, s poudarkom na trajnostni proizvodnji,

I.

ker je EU največja neto uvoznica kmetijskih proizvodov in je pretirano odvisna od uvoza beljakovinskih in oljnatih proizvodov ter koruze za živinorejski sektor, pa tudi od uvoza sadja in zelenjave, med drugim tudi zato ker naši proizvajalci ne smejo uporabljati enakih postopkov pridelave navedenih proizvodov,

J.

ker bo po navedbah Organizacije za prehrano in kmetijstvo ocenjeno povečanje svetovnega prebivalstva s 7 na 9,1 milijarde v letu 2050 zahtevalo 70-odstotno povečanje preskrbe s hrano,

K.

ker sta v Evropski uniji še vedno prisotni revščina in lakota; ker 79 milijonov ljudi v EU še vedno živi pod mejo revščine (tj. 60 % povprečnega dohodka v državi, v kateri živijo); ker je preteklo zimo 16 milijonov državljanov EU od dobrodelnih organizacij prejelo pomoč v hrani,

L.

ker prehranska varnost ne pomeni samo, da so zaloge hrane na voljo, ampak po mnenju Organizacije za prehrano in kmetijstvo vključuje tudi pravico vseh do hrane in do dostopa do zdrave prehrane; ker lahko Evropa k prehranski varnosti v svetu prispeva tako, da postane še bolj konkurenčna,

M.

ker so najrevnejše člane družbe, ki niso deležni prehranske varnosti, še dodatno prizadele posledice svetovne gospodarske in finančne krize,

N.

ker so prihodki kmetov po desetletju stagnacije v letu 2009 strmo padli zaradi težkih razmer na trgu in višanja stroškov proizvodnje; ker so dohodki iz kmetijstva precej nižji (ocene govorijo o 40 % na delovno enoto) kakor v drugih gospodarskih panogah in ker je dohodek na prebivalca na kmetijskih območjih bistveno nižji (za približno 50 %) kakor v mestnih območjih,

O.

ker kmetje prejemajo čedalje manjši delež dodatne vrednosti iz verige preskrbe s hrano, delež živilske industrije pa je narasel; ker je dobro delovanje verige preskrbe s hrano nujen pogoj, da se kmetom zagotovi pravično plačilo za njihove proizvode,

P.

ker se vzdolž celotne verige proizvodnje in preskrbe s hrano ter njene porabe izgubi do 50 % proizvedene hrane,

Q.

ker je samo 7 % kmetov mlajših od 35 let,

R.

ker je prehranska varnost glavna naloga Evrope, zanjo pa sta potrebna doslednost in usklajevanje med različnimi področji sektorskih politik na ravni EU, kot so skupna kmetijska politika, energetska politika, raziskovalni programi, razvojne in trgovinske politike ter finančna ureditev,

1.

poudarja, da sta močan in trajnosten kmetijski sektor v EU ter cvetoče in trajnostno podeželsko gospodarstvo, ki ju zagotavlja močna SKP, bistvena dejavnika za uresničevanje izzivov v zvezi s prehransko varnostjo;

2.

zatrjuje, da ima EU najvišje standarde na svetu za kmetijsko in živilsko proizvodnjo s poudarkom na varnosti in kakovosti hrane ter okoljski trajnosti kmetijstva;

3.

meni, da bomo za nahranitev Evrope in tretjih držav potrebovali vse vrste kmetijstva;

4.

meni, da je pravica do prehranske varnosti temeljna človekova pravica, uresniči pa se takrat, kadar imajo vsi ljudje ves čas fizični in ekonomski dostop do ustrezne, zdravstveno neoporečne in hranljive hrane za zadovoljitev svojih prehranskih potreb in preferenc za aktivno in zdravo življenje;

5.

zagotavlja, da je dolžnost EU nahraniti državljane in da je za to bistveno zagotoviti neprekinjeno kmetovanje v EU; opozarja na zmanjšanje kmetijskih prihodkov v EU zaradi višanja cen proizvodnje in nestabilnosti cen, ki negativno vplivata na sposobnost kmetov, da ohranijo proizvodnjo; poudarja stroške, s katerimi se morajo spopadati evropski kmetje, da bi dosegli standarde varnosti hrane, varstva okolja, dobrega počutja živali in dela, ki so najvišji na svetu; poudarja, da je treba kmetom nadoknaditi te dodatne stroške in jih nagraditi za zagotavljanje javnih dobrin v družbi; poudarja, da morajo živila iz tretjih držav, ki vstopajo v EU, izpolnjevati enake visoke standarde, tako da evropski proizvajalci ne bodo trpeli v smislu konkurenčnosti;

6.

priznava, da je zagotavljanje zadostne količine hrane bistven del prehranske varnosti, a priznava tudi, da je treba zaradi dostopa do hrane in dostopnosti njenih cen posvetiti pozornost zagotavljanju ustreznega življenjskega standarda, zlasti ljudem z nezadostnimi ekonomskimi viri, med katerimi so pogosto otroci, starejši, priseljenci, begunci in brezposelni;

7.

podpira formulo „prehranska varnost – hranljivost – kakovost – bližina – inovacije – učinkovita proizvodnja“; meni, da bi morala prihodnja SKP za njeno uresničitev upoštevati pričakovanja javnosti, ki meni, da bi to morala biti kmetijska in prehrambena politika usmerjeni v obveščanje javnosti o zdravi prehrani;

8.

meni, da bi morala EU zagotoviti boljše pogoje za izvajanje programov (npr. programov za podporo prehrani, kot je program za sadje in mleko v šolah) v državah članicah, pa tudi boljše izobraževanje in ozaveščanje o izvoru proizvodov in prehrani, saj lahko utemeljene odločitve o prehrani preprečijo bolezni in olajšajo breme socialne porabe v Evropi; poziva tudi k večjemu številu programov za pomoč pri prehranjevanju, za katere bi bilo treba zmanjšati upravne obremenitve in povečati proračun; poziva Komisijo, naj oceni ustreznost teh programov;

9.

ponovno izraža podporo programu EU za najbolj prikrajšane osebe; opozarja, da ZDA preko zakona o kmetijstvu namenjajo veliko podpore svojemu programu pomoči pri dopolnilni prehrani, ki pomaga zadovoljiti nekatere prehrambene potrebe najrevnejših, poleg tega pa ustvarja velike prihodke za kmetijstvo in celotno gospodarstvo;

10.

se zaveda velikega izziva za doseganje prehranske varnosti, ki ga prinašajo spremembe podnebja, zlasti z večjo pogostostjo in obsegom vremenskih dogodkov, kot so suše, poplave, požari in viharji; poudarja, da je pomanjkanje vode čedalje večji izziv in da močno vpliva na proizvodnjo hrane; poudarja, da je treba nujno rešiti vprašanja o preskrbi z vodo in podnebnih spremembah;

11.

opozarja, da sta varna preskrba z energijo in hrano tesno povezani; priznava, da so stroški energije poglaviten dejavnik pri določanju ravni donosnosti kmetijstva, ki je največji porabnik nafte; spodbuja ukrepe, ki kmetom nudijo spodbude za večjo energetsko učinkovitost in razvoj alternativnih virov energetske oskrbe; poudarja, da je potrebna doslednejša podpora za raziskave, razvoj in svetovanje;

12.

meni pa, da je treba ob vse večjem prizadevanju za razvoj obnovljivih virov energije in izpolnjevanje ciljev za leto 2020 upoštevati tudi vpliv na proizvodnjo in preskrbo s hrano; poudarja, da je izjemno težko zagotoviti občutljivo ravnovesje med oskrbo s hrano in gorivom;

13.

se zaveda stopnje odvisnosti od uvoza beljakovinskih in oljnatih proizvodov iz tretjih držav, kar ima ob nenadnih podražitvah negativne posledice za živilski in kmetijski sektor, zlasti za sektor živinoreje;

14.

poziva Komisijo, naj predlaga tehnično rešitev problema nizke prisotnosti gensko spremenjenih snovi pri uvozu gensko nespremenjenih snovi ter naj predlaga hitrejši proces priznavanja v EU za uvažanje novih gensko spremenjenih krmil, ko je dokazano, da so varna;

15.

poziva Komisijo in države članice, naj javnosti zagotovijo dostop do informacij o nadzoru prehranske varnosti, da bi izboljšali preglednost na evropski ravni;

16.

izraža zaskrbljenost zaradi pojava prilaščanja zemlje in njegovega vpliva na prehransko varnost ter na prihodnost kmetijstva in kmetov; poziva Komisijo, naj preuči razmere glede lastništva zemlje in naravnih virov;

17.

ugotavlja, da so se zaradi visokih stroškov krme poslabšale razmere na področju živinoreje v EU; zato poziva k usmerjeni uporabi instrumentov za stabilizacijo trga in preprečitev krize, ki so na voljo v okviru uredbe (ES) št. 1234/2007 o organizaciji skupnega trga;

18.

meni, da bo večja storilnost v novih državah članicah v prihodnosti povečala površino razpoložljivih zemljišč, kar bo priložnost za ponovni zagon proizvodnje beljakovinskih in oljnatih proizvodov v Evropi;

19.

ugotavlja, da varnosti hrane ni mogoče zagotoviti brez prostega dostopa do genetskih virov za prehrano in kmetijstvo; priznava, da je mednarodna pogodba Organizacije za prehrano in kmetijstvo o rastlinskih genskih virih pomemben instrument za ohranitev kmetijske biotske raznovrstnosti, ki na ta način preprečuje posledice podnebnih sprememb;

20.

poudarja, da pobude za trajnostne energetske poljščine, ki se zdaj v načrtujejo, nikakor ne bi smele ogrožati prehranske varnosti državljanov;

21.

poziva države članice, naj razvijejo in izvajajo programe z oprijemljivimi kmetijskimi ukrepi za blaženje učinkov podnebnih sprememb in prilagajanje nanje;

22.

poudarja, da je pomembno spodbujati uvedbo kampanj za obveščanje potrošnikov v zvezi s prizadevanji kmetov in kmetijskega sektorja na področju okolja in prehranske varnosti;

23.

meni, da finančni in kmetijski trgi še nikoli niso bili tako prepleteni; meni, da samo evropski odziv ne zadostuje več ter da bi morala Evropa glede vprašanj nestanovitnosti cen in prehranske varnosti ukrepati skupaj s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami; podpira pobude, ki jih je na tem področju sprejelo predsedstvo G20;

24.

poudarja težave, s katerimi se soočajo kmetje v času skrajnje nestabilnosti trga in cen; opozarja na težave, s katerimi se srečujejo kmetje, ko poskušajo načrtovati prihodnje dejavnosti v času skrajnjih nestabilnosti; poziva Komisijo, naj nemudoma uvede trajne in konkretne ukrepe za spopadanje z nestabilnostjo na kmetijskih trgih; meni, da bi to lahko bil ključni dejavnik, ki bi zagotovil, da se bo proizvodnja v Evropski uniji ohranila;

25.

ugotavlja, da indeks cen osnovnih kmetijskih proizvodov na finančnih trgih še nikoli ni bil tako nestabilen; kot primer navaja nedavno podražitev pogodb za pšenico, ki so se v dveh mesecih podražile za 70 %, število sklenjenih poslov z njimi na pariškem trgu z osnovnimi kmetijskimi proizvodi pa se je več kot podvojilo;

26.

poudarja, da gre te pojave le delno pripisati temeljnim dejavnikom trga, kot sta ponudba in povpraševanje, ter da so v veliki meri posledica špekulacij; ugotavlja, da so špekulacije povzročile do 50 % nedavnih podražitev; podpira sklepe posebnega poročevalca OZN za pravico do hrane v zvezi z vplivom, ki ga imajo veliki institucionalni vlagatelji, na primer hedge skladi, pokojninski skladi in investicijske banke – vsi navedeni na splošno nimajo nobenih povezav s kmetijskimi trgi – na indekse cen osnovnih kmetijskih proizvodov s svojimi potezami na trgih izvedenih finančnih instrumentov;

27.

v zvezi s tem podpira pregled obstoječe zakonodaje o finančnih instrumentih, ki bi morala zagotoviti preglednejše trgovanje; opominja, da bi morali finančni instrumenti služiti gospodarstvu in pomagati kmetijski proizvodnji pri premagovanju kriz in vremenskih dogodkov; hkrati ne bi smeli dopustiti, da špekulacije ogrožajo sicer učinkovita kmetijska gospodarstva;

28.

pozdravlja predlog Komisije za uredbo o izvedenih finančnih instrumentih na prostem trgu, glavnih nasprotnih strankah in registrih trgovanja; želi, da bi bile na voljo varnostne mreže proti izredni nestanovitnosti cen, ki bi bile mehanizem za hitro odzivanje na krizo; želi, da bi se uskladila zakonodaja med EU in tretjimi državami, kot so ZDA, da bi zmanjšali možnosti za špekulante, ki bi pridobili nepravično prednost zaradi razlik v različnih regulativnih sistemih;

29.

podpira drznejše evropsko ukrepanje za soočanje s problematiko špekulacij, vključno s podelitvijo mandata regulatorjem in nadzornim organom, da omejijo špekulacije; meni, da se izvedeni finančni instrumenti za osnovne kmetijske proizvode razlikujejo od drugih izvedenih finančnih instrumentov ter da bi morali z njimi rokovati samo trgovci, ki imajo upravičene interese za zaščito kmetijskega blaga pred tveganji, ter druge kategorije oseb, ki so neposredno povezane z dejansko kmetijsko proizvodnjo; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti za osnovne živilske proizvode omejeno, kolikor je mogoče, na vlagatelje, ki so neposredno povezani s kmetijskimi trgi;

30.

izraža zaskrbljenost zaradi izjemno močne koncentracije, ki se je pojavila pri trgovanju z žiti in zaradi katere lahko zadevna podjetja vplivajo na tržne cene; ugotavlja, da lahko to poveča nestanovitnost cen, saj si trgovci z žiti zaradi svojih špekulativnih transakcij želijo večjih nihanj cen; meni, da to tudi dokazuje, da so intervencijske zaloge ali nekatere druge varnostne mreže potrebne za spodbujanje stabilnosti cen ter zaščito interesov kmetov in potrošnikov;

31.

poudarja, da brez velikih intervencijskih ali strateških zalog ni mogoče zagotoviti učinkovitega ukrepanja proti velikim nihanjem cen; zato meni, da je treba v prihodnji SKP okrepiti vlogo instrumentov za posredovanje na trgu;

32.

poudarja, da sta povečana preglednost in pravičnost v verigi preskrbe s hrano potrebni, da bi se kmetom zagotovil pravičen donos, dobiček in cene po vsej prehranski verigi, ter stabilni kmetijski sektor, ki omogoča prehransko varnost; poziva Komisijo, naj pripravi konkretne in učinkovite predloge za reševanje tega vprašanja;

33.

poudarja, da so države v razvoju z nizkimi prihodki, kjer primanjkuje hrane, ponavadi ranljivejše pri soočanju z nestanovitnostjo cen;

34.

ugotavlja, da sedanja celotna svetovna proizvodnja hrane ni nezadostna, temveč je mnogim ljudem prehranska varnost onemogočena zaradi nedostopnosti in visokih cen;

35.

ugotavlja pa, da so svetovne zaloge hrane veliko manjše kot v preteklosti – med krizo preskrbe s hrano leta 2007, ko so svetovne rezerve v hrani dosegle rekordno nizko vrednost, jih je bilo zgolj za 12 tednov; poudarja, da je svetovna proizvodnja hrane vse bolj občutljiva na skrajne vremenske pojave v povezavi s podnebnimi spremembami ter naraščajočim številom škodljivcev in bolezni, kar lahko povzroči nenadna in nepredvidljiva pomanjkanja hrane;

36.

zato meni, da bi bil usmerjeni svetovni sistem zalog hrane koristen (tako nujnih zalog za zmanjšanje lakote kot tudi zalog za uravnavanje cen surovin), saj bi olajšal svetovno trgovino ob nenadnih podražitvah, preprečil zatekanje k protekcionizmu in razbremenil svetovne trge s hrano; meni, da bi moral te zaloge upravljati skupen organ pod okriljem Združenih narodov ali Organizacija za prehrano in kmetijstvo, ki bi v celoti izkoristil izkušnje Organizacije za prehrano in kmetijstvo in Svetovnega programa za hrano pri Združenih narodih; poziva Komisijo, naj nujno preuči najučinkovitejši način za dosego tega cilja in o tem poroča Parlamentu; nadalje poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo pri zavzemanju za ta ciljno usmerjeni svetovni sistem zalog hrane;

37.

opominja, da se je EU do sedaj odzivala s pomočjo in denarjem, med drugim preko instrumenta za hrano (Food Facility); želi prejeti poročila o učinkovitosti tega instrumenta, vključno v zvezi z napredkom pri boju proti vzrokom in simptomom, ter poziva Komisijo, naj preuči možnost uvedbe instrumenta za pomoč v boju proti lakoti v svetu;

38.

ponovno poudarja, da je razvijanje kmetijstva v državah v razvoju pomembno, prav tako tudi dodeljevanje ustreznega deleža uradne razvojne pomoči EU kmetijskemu sektorju; obžaluje, da je prišlo do velikega zmanjšanja pomoči za razvoj, dodeljene kmetijstvu od osemdesetih let prejšnjega stoletja let in pozdravlja priznavanje potrebe, da se ta trend obrne; poziva Komisijo, naj pri dodeljevanju razvojne pomoči prednostno obravnava kmetijstvo, vključno s pomočjo kmetom pri dostopu do trgov;

39.

je razočaran nad sklepi vrhunskega srečanja Organizacije združenih narodov leta 2010 o razvojnih ciljih tisočletja in poudarja, da razvite države še zdaleč ne izpolnjujejo zavez, sprejetih v smislu uradne razvojne pomoči;

40.

pozdravlja pobudo, ki jo je med vrhunskim srečanjem Organizacije združenih narodov leta 2010 o razvojnih ciljih tisočletja podala Svetovna banka, o povečanju svoje podpore kmetijskemu sektorju, da bi povečali dohodke, zaposlenost in prehransko varnost, zlasti na območjih, kjer so dohodki nizki;

41.

znova opozarja na svoje stališče, ki ga je predstavil v poročilu o prihodnosti SKP po letu 2013; ponovno izraža svojo zavezanost močni kmetijski politiki in politiki razvoja podeželja, ki vsem zagotavlja prehransko varnost, ohranja vitalnost podeželske Evrope, krepi konkurenčnost kmetijstva, zagotavlja nadaljevanje kmetijske proizvodnje po vsej EU, podpira inovacije, konkurenčnost in zaposlovanje ter igra pomembno vlogo pri soočanju z velikimi svetovnimi izzivi, kot so podnebne spremembe; poudarja tudi potrebo po nadaljnji poenostavitvi skupne kmetijske politike in zmanjšanju birokracije v njej, da bi se znižali stroški izvajanja za upravičence;

42.

poudarja vlogo, ki jo morajo prevzeti mladi kmetje v prihodnji SKP; poudarja, da je samo 7 % evropskih kmetov mlajših od 35 let, hkrati pa se bo v naslednjih desetih letih upokojilo kar 4,5 milijona kmetov; zagovarja krepitev ukrepov v korist mladih kmetov, kot so zagonske premije, subvencionirane obrestne mere na posojila in druge spodbude, ki jih izvajajo države članice skozi svoje proračune za razvoj podeželja; znova opozarja na vsebino predlagane spremembe proračuna za program izmenjav za mlade ter želi, da bi se to izvajalo kot pilotni projekt; poziva tudi k odpravi vseh upravnih omejitev, ki mladim preprečujejo, da bi se ukvarjali s kmetijstvom;

43.

meni, da so raziskave in inovacije bistvene za dosego cilja prehranske varnosti ob vedno večji proizvodnji z manj viri; poudarja pomen spodbujanja poklicnega usposabljanja, dostopa do izobraževanja, prenosa znanja in izmenjave najboljših praks v kmetijskem sektorju; ponovno poudarja potrebo po usklajenem pristopu med SKP in drugimi politikami, da se olajša dostop do raziskav in inovacij v kmetijstvu;

44.

poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izkoristijo priložnosti, ki jim jih ponuja sedmi okvirni program za raziskave in razvoj na področju raziskav in tehnoloških inovacij, da bi izboljšale storilnost, obenem pa spoštovale merila energetske učinkovitosti in trajnosti;

45.

ugotavlja, da se zaradi podnebnih sprememb in urbanizacije vsako leto zmanjša obseg zemljišč za kmetijsko proizvodnjo;

46.

zlasti želi poudariti pomen raznolikosti v evropskem kmetijstvu in zagotavljanja soobstoja različnih kmetijskih modelov, zlasti majhnih kmetij, ki na evropskem podeželju ustvarjajo delovna mesta, ter pomen raznolikosti in kakovosti živil, zlasti kmetijskih in obrtnih proizvodov s kratko verigo preskrbe, in prehrane v Evropi, da bi se spodbujal razvoj podeželja in ohranila dediščina regionalnih prehrambenih in vinskih sektorjev;

47.

ugotavlja, da lahko tradicionalne kmetijske prakse, kot družinske kmetije, kmetovanje manjšega obsega in ekološko kmetovanje, pomembno prispevajo k prehranski varnosti, saj so pogosto učinkovit način izrabe zemljišč in vključujejo posebne metode, ki so se razvile v posameznih regijah skozi daljša obdobja, ter omogočajo vzpostavljanje čvrstih povezav med proizvodi in območjem, iz katerega izvirajo, kar simbolizira kakovost in pristnost proizvoda; poudarja, da morajo te vrste kmetijstva sobivati s trajnostnimi sodobnimi kmetijami, da bi se združili visoka produktivnost in trajnostna raba zemlje;

48.

poudarja tudi, da pretirana razdrobljenost kmetijskih zemljišč v nekaterih državah članicah ovira produktivnost kmetijstva, in da je treba sprejeti ukrepe za spodbujanje združevanja manjših kmetijskih gospodarstev;

49.

poudarja, da je treba ohraniti raznolikost kmetijstva v EU in priznava, da so lokalni trgi, na katerih je zagotovljena oskrba s svežimi in lokalno pridelanimi kmetijskimi proizvodi, okolju prijazni in da prispevajo k izboljšanju uveljavljenih kmetijskih skupnosti; poudarja pomen kmetijstva v območjih z omejenimi možnostmi; poziva Komisijo, naj v prihodnjih predlogih SKP obravnava raznolike evropske kmetijske modele, vključno s preučitvijo možnosti vzpostavitve posebnih finančnih spodbud in sistemov prepoznavanja;

50.

poudarja potrebo po pravičnejši SKP, ki bi morala zagotoviti uravnoteženo porazdelitev podpore kmetom v vseh državah članicah in tudi med njimi, večjo ozemeljsko kohezijo in postopno odpravo izvoznih subvencij, vzporedno pa bi morali potekati postopna odprava vseh oblik izvoznih subvencij v trgovinskih partnericah EU ter uvedba discipline pri vseh drugih izvoznik ukrepih z enakim vplivom;

51.

priznava, da so reforme SKP občutno zmanjšale vpliv kmetijske proizvodnje EU na države v razvoju, izvozna povračila pa so vse prej kot odpravljena; poziva EU, naj prizna pomen podpore kmetijskim sektorjem v državah v razvoju zlasti tako, da bo zagotovila, da kmetijstvo dobi prednostno vlogo v državah v razvoju in v proračunu EU za razvojno pomoč v čezmorskih državah;

52.

naroči svojemu predsedniku, da to resolucijo pošlje Svetu in Komisiji.