2.9.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 259/1

—

meni, da je nujno, da se po eni strani proračun EU za raziskave poveča in da se po drugi strani nacionalni programi bolje povežejo z evropskim okvirnim programom za raziskave;

—

trdi, da je industrijska, socialna in okoljska inovativnost skupaj z inovacijami na področju storitev glavni vzvod za spodbujanje evropske konkurenčnosti, ki bo prispevala h krepitvi teritorialne kohezije;

—

priznava, da so izhodišča na področju inovacij v Evropi zelo različna in da bi regionalne politike lahko s svojimi posebnimi značilnostmi dopolnile raziskovalno politiko EU v skladu s strategijami pametne regionalne specializacije;

—

pozdravlja prizadevanja za poenostavitev postopkov, kot sta objava in posodabljanje „priročnika“ z opisom možnosti financiranja v EU;

—

poziva k tesnemu sodelovanju lokalnih in regionalnih oblasti pri pripravi pravnih okvirov in programov financiranja, povezanih z javnimi naročili;

—

poziva, da se lokalni in regionalni akterji koristno vključijo v tehnološke platforme;

—

opozarja na možno vlogo evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS);

—

ponovno poudarja, da je sodelovanje med grozdi v EU izjemno pomembno, vendar je treba hkrati spodbujati tudi sodelovanje med grozdi na svetovni ravni.

Poročevalec

Claude GEWERC (FR/PES), predsednik regionalnega sveta Pikardije

Referenčni dokument

Zelena knjiga: Spremeniti izzive v priložnosti: na poti k skupnemu strateškemu okviru za financiranje raziskav in inovacij v EU

COM(2011) 48 konč.

1.

pozdravlja dejstvo, da zelena knjiga uvaja javno razpravo o ključnih točkah, ki jih je treba upoštevati v prihodnjih programih financiranja raziskav in inovacij v Evropski uniji;

2.

se strinja, da mora skupni strateški okvir za financiranje raziskav in inovacij v EU temeljiti na skladnih strateških ciljih, za katere si bodo odločno prizadevale vse udeležene strani;

3.

priporoča, da bi ta skupni okvir opredeljeval razmerja med različnimi ravnmi raziskav, razvoja in inovacij, ne da bi se s tem zmanjšale posebne značilnosti vsake od teh funkcij;

4.

poudarja, da sta za ambiciozno strategijo na področju inovacij v EU potrebni tako močna znanstvena podlaga kot tudi trdna industrijska politika; v zvezi s tem pozdravlja vodilni pobudi Komisije Industrijska politika za dobo globalizacije in Unija inovacij  (1) ter se ob tem sklicuje na ustrezni mnenji Odbora regij;

5.

poudarja, da sta regionalna in lokalna raven zelo primerni za ustvarjanje sinergij med raziskovalno in inovacijsko politiko ter kohezijsko politiko, ki vplivajo na gospodarsko in industrijsko dejavnost, pa tudi na socialne prakse;

6.

poudarja, da se rezultati evropskih raziskovalnih prizadevanj trenutno ne uporabljajo dovolj hitro ali dovolj široko. Komisija bi morala spremeniti smernice in pravila, da bi lahko regije v veliko večji meri kot doslej izkoristile strukturne sklade in druge finančne instrumente za inovativno uporabo rezultatov okvirnega programa, in sicer z decentraliziranim pristopom, ki daje regijam večjo vlogo, kar bi omogočilo boljše vrednotenje in komercializacijo tehnologij, ustvarjenih s pomočjo okvirnega programa, in drugih raziskovalnih dejavnosti;

7.

poudarja pomen socialnih in okoljskih inovacij tako za javni kot za zasebni sektor;

8.

poudarja pomen vključevanja in razširjanja pojma inovacij v vsakdanjem življenju, na primer v vzgojno-izobraževalnem sistemu in delovnem okolju;

9.

daje poudarek medregionalnim programom raziskav in inovacij z različno „inovacijsko uspešnostjo“, ki so koristni za vse udeležene. To pa zahteva npr. povečanje regionalne prisotnosti v mrežah evropskega raziskovalnega prostora;

10.

poudarja, da je sedanji proračun EU za raziskave, ki pokriva le 4 % javno financiranih raziskav v Evropi, nezadosten; meni, da je nujno, da se po eni strani proračun EU za raziskave poveča in da se po drugi strani nacionalni programi bolje povežejo z evropskim okvirnim programom za raziskave;

11.

želi opozoriti Komisijo zlasti na položaj inovatorjev in posameznih izumiteljev, ki ne delujejo v okviru univerzitetnega sistema, velikih družb ali javnih oblasti, uprav ali podjetij. Nadaljnje delo na tem področju bi moralo zajemati strategije, ki inovatorjem in posameznim izumiteljem zagotavljajo podporo in jim dajejo možnost, da pod enakimi pogoji izkoristijo skupna sredstva EU;

12.

poziva k ustreznemu upoštevanju dejstva, da je 97 % gospodarske dejavnosti EU-27 tehnološko še vedno nizko in srednje intenzivne; zato verjame, da se razvoj družbe, ki temelji na znanju, ne sme osredotočati zgolj na razvijanje najnaprednejših tehnologij, temveč da mora inovacijski model omogočati absorpcijo in kroženje znanja; opozarja na priložnost, ki jo nudi revizija direktive o javnih naročilih (2); poudarja priložnosti in izzive, povezane z vključevanjem raziskav in razvoja v javna naročila (3);

13.

ugotavlja, da zelena knjiga v sedanji obliki očitno ne omenja skladnosti z načelom subsidiarnosti; ob tem poudarja, da bo treba pozorno spremljati razvoj financiranja raziskav in inovacij v EU ter ustrezne zakonodaje, da bi zagotovili spoštovanje načela subsidiarnosti;

14.

ugotavlja tudi, da ima zahteva, predlagana v pobudi Unija inovacij, da morajo države članice in regije predvideti posebne proračune za javna naročila, povezana z inovacijami, lahko daljnosežen vpliv na občine in regije; poudarja, da mora prihodnje spremljanje vključevati natančno oceno možne finančne in upravne obremenitve za lokalne in regionalne oblasti, pa tudi socialnih učinkov in drugih ugodnosti;

15.

meni, da je treba spodbujati več javnih razpisov v dveh fazah: v prvi fazi morajo ponudniki oddati le seznam partnerjev in svojo zamisel o projektu, ki jo morajo natančneje predstaviti šele, če uspešno zaključijo prvi krog ocenjevanja. To bi bilo pomembno zlasti za MSP, za katera bi bilo sodelovanje pri takih razpisih privlačnejše, saj jim na začetku ne bi bilo treba vložiti prevelikega truda.

16.

trdi, da je industrijska, socialna in okoljska inovativnost skupaj z inovacijami na področju storitev glavni vzvod za spodbujanje evropske konkurenčnosti, ki bo prispevala h krepitvi teritorialne kohezije;

17.

se strinja, da je treba financiranje raziskav in inovacij umestiti v okvir širših političnih ciljev EU, na primer pri oblikovanju industrijske politike, za kar se Odbor regij zavzema v svojem mnenju o vodilni pobudi o industrijski politiki;

18.

predlaga, da se lokalnim in regionalnim skupnostim prizna, da so prednostna raven povezovanja strategij nacionalnih in evropskih programov raziskav in inovacij ter kohezije. To povezovanje bi lahko bilo tema enotnega dokumenta na regionalni ravni;

19.

priznava, da so izhodišča na področju inovacij v Evropi zelo različna in da bi regionalne politike lahko s svojimi posebnimi značilnostmi dopolnile raziskovalno politiko EU v skladu s strategijami pametne regionalne specializacije;

20.

meni, da bi morala biti prihodnja evropska podpora za raziskave – tako kot v preteklih okvirnih raziskovalnih programih – namenjena predvsem skupnemu raziskovanju, zlasti sodelovalnim projektom. Na voljo bi moralo biti vsaj toliko sredstev kot doslej. Sodelovalni projekti ponujajo možnost sodelovanja univerzam, raziskovalnim institucijam in podjetjem iz vseh evropskih regij. Omogočajo potrebno preglednost ter poenostavitve, kar je v korist uporabnikov;

21.

poudarja, da je pravi izziv za Komisijo in regije ustvariti sinergije med različnimi instrumenti financiranja, da bo mogoče uresničiti strategijo Evropa 2020. Rezultati evropskih raziskovalnih prizadevanj se ne uporabljajo dovolj hitro ali dovolj široko. Komisija bi morala spremeniti pravila in merila za instrumente financiranja kohezije, da bodo regije uporabljale rezultate okvirnega programa in drugih raziskovalnih dejavnosti pri uresničevanju inovativnih aplikacij na regionalni ravni;

22.

poudarja, da mora prihodnji okvirni program razširiti programe, namenjene razvijanju teritorialnih zmogljivosti in lajšanju sodelovanja lokalnih in regionalnih skupnosti, katerih raziskovalne in razvojne dejavnosti se dopolnjujejo. To bi bilo na primer mogoče z uvedbo meril, ki bi lajšala vključitev sposobnih partnerjev tistih regij, ki na področju raziskav še vedno zaostajajo, v projekte in programe, ki jih izvajajo bolj znani in priznani znanstveniki, kot je Odbor regij že poudaril v mnenju o poenostavitvi izvajanja raziskovalnih okvirnih programov  (4);

23.

pozdravlja prizadevanja za poenostavitev postopkov, kot sta objava in posodabljanje „priročnika“ z opisom možnosti financiranja v EU.

24.

trdi, da ni grozdov brez teritorialne razsežnosti;

25.

opozarja, da je odličnost sicer ena od značilnosti grozdov, vendar pa niso vsi grozdi sposobni dosegati enake ravni razvoja ali mednarodne prepoznavnosti. Za grozd je potrebna zelo visoka znanstvena raven, ki pa ni dovolj za dosego odličnosti. Odličnost grozda se razvija postopoma skozi čas, s posebnimi finančnimi viri, dobro strukturo, dobrim upravljanjem in razvijanjem nekakšnega „ekosistema“, ki združuje podjetja, izobraževanje, raziskave in inovacije;

26.

ugotavlja, da želja številnih grozdov, da dejavnost razvijajo na svojem ozemlju, ni nezdružljiva z izkoriščanjem precejšnjih možnosti, ki jih nudi izmenjava informacij ali dobrih praks s sosednjimi grozdi drugih držav članic. Pravzaprav je grozd, ki je močno vpet v določeno ozemlje, lahko prav tako dobro mednarodno prepoznaven in deluje globalno;

27.

poudarja, da vzporedno z inovacijskimi centri, ki temeljijo na grozdih, obstaja potreba (ki se je pojavila v preteklih letih in je v nekaterih ozirih celo pomembnejša od njih) po razumevanju zapletenega delovanja regionalnih inovacijskih ekosistemov in po ustvarjanju pogojev, ki so ugodni za razvoj v zaželeni smeri. Zato bi morala Komisija zagotoviti gospodarsko in operativno podporo predvsem za razvoj odprte inovacijske dejavnosti v regijah, da te lahko prispevajo k ustvarjanju potrebnih pogojev za reformo javne uprave in za podjetniško dejavnost, usmerjeno v ustvarjanje rasti in novih delovnih mest;

28.

meni, da je ena od konkretnih oblik regionalnih ekosistemov pojem vrhunskih trgov (edge markets) in njihov razvoj. Izkazalo se je, da so vrhunski trgi močno povezani z lokalnim strokovnim znanjem in kulturo ter njuno neodvisno interaktivno regeneracijo. Odbor regij je v svojih mnenjih (CdR 11/2009 in CdR 83/2007) že opozoril, da je treba uravnotežiti financiranje, usmerjeno v konkurenco, kot je financiranje velikih vodilnih pobud EU, in institucionalno financiranje raziskovalnih skupnosti; Odbor regij poudarja pomen institucionalnega financiranja, ki omogoča raziskovalnim skupnostim, da izvajajo študije na lastno pobudo in na pobudo drugih skupnosti, zlasti zaradi velikih družbenih izzivov ter konvergence in kohezije.

29.

ponovno poudarja prepričanje, da bi bilo mogoče evropski raziskovalni prostor okrepiti, če bi bil nakup raziskovalnih in razvojnih storitev vključen v postopke javnih naročil; v zvezi s tem se sklicuje na svoji mnenji o Zeleni knjigi o javnih naročilih  (5) in o predkomercialnih naročilih  (6), vendar to ne sme pripeljati do tega, da so te storitve izpostavljene konkurenci;

30.

poziva k tesnemu sodelovanju lokalnih in regionalnih oblasti pri pripravi pravnih okvirov in programov financiranja, povezanih z javnimi naročili;

31.

ponovno izraža podporo aktivnemu vključevanju poslovnega sveta in vlad v načrte za financiranje inovacij ter hkrati zadržke do sistema, v katerem javni sektor edini prevzema tveganje za še neuveljavljene izdelke in storitve, zaradi morebitnega učinka takšnega sistema na lokalne in regionalne oblasti;

32.

opaža, da je „trg“ javnih naročil še vedno razdrobljen in le redko seže preko nacionalnih meja; Komisiji in državam članicam toplo priporoča, naj razvijejo preglednejši okvir, ki bi odprl trg javnih naročil v EU;

33.

ponovno trdi, da bi morala Komisija pripraviti jasen in podroben priročnik ter ponuditi možnosti izobraževanja o sklepanju pogodb o javnih naročilih z lokalnimi in regionalnimi oblastmi.

34.

priznava, da celotni cikel financiranja inovacij, od raziskav do trga, zahteva široko paleto instrumentov, zato podpira prizadevanja za spodbujanje financiranja zasebnega sektorja, npr. z načrti za delitev tveganj, posojili ali „tveganim kapitalom“;

35.

odobrava vlogo javnega financiranja za spodbujanje zasebnih naložb in poudarja, da sta tako pri uporabi javnih kot zasebnih skladov bistvena dobro obvladovanje tveganj in pregledno upravljanje;

36.

pozdravlja prizadevanja za spodbujanje financiranja, ki bi ga nudil zasebni sektor za naložbe v inovacije v MSP; v zvezi s tem poziva k podpori spodbujevalnih ukrepov (davčni sistem, zmanjševanje upravnih omejitev) in po potrebi k reviziji pravnih okvirov, da se okrepijo in razširijo ukrepi za podporo in priznavanje vloge MSP kot ključnih akterjev za spodbujanje kulture inovativnosti; v zvezi s tem poudarja tudi potrebo po krepitvi sredstev za mediacijo med MSP in akterji na področju raziskav in razvoja;

37.

poziva, da se lokalni in regionalni akterji koristno vključijo v tehnološke platforme, s ciljem oblikovanja raziskovalnih in inovacijskih strategij za ustvarjanje novih tehnoloških platform ter nadaljnjega razvoja obstoječih v skladu s potrebami lokalnih akterjev, pri čemer je treba upoštevati možnosti, ki jih prinašajo globalni trgi in udeležba MSP.

38.

priznava edinstven prispevek okvirnega programa raziskav k raziskavam, v katerih sodelujejo akterji držav članic in lokalnih in regionalnih skupnosti;

39.

poudarja pomen zakonodaje EU (npr. za tvegani kapital in raziskovalno infrastrukturo); pri tem opozarja na možno vlogo evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS);

40.

ponovno poudarja, da je sodelovanje med grozdi v EU izjemno pomembno, vendar je treba hkrati spodbujati tudi sodelovanje med grozdi na svetovni ravni.

41.

Strategija Evropa 2020 – predvsem z vodilnima pobudama „Unija inovacij“ in „Industrijska politika“ – priznava ključno vlogo raziskav in inovacij pri krepitvi konkurenčnosti EU in poudarja pomen bolj prepoznavnega vključevanja inovacij v politiko. Obenem evropskim mestom in regijam daje bistveno vlogo pri njenem izvajanju. Odbor regij podpira to vlogo in želi prispevati k razvoju evropskega raziskovalnega prostora na lokalni in regionalni ravni, saj mesta in regije tako financirajo raziskovalne programe kot tudi sodelujejo v evropskih raziskovalnih programih in dejavno podpirajo udeležbo lokalnih in regionalnih akterjev v njih.

42.

Odbor regij pozdravlja povečanje finančnih sredstev za sedmi (2007–2013) okvirni program za raziskave in razvoj v primerjavi s šestim (2000–2006) ter ustanovitev Evropskega raziskovalnega sveta. Odbor regij izraža tudi zadovoljstvo z evropskimi pobudami za izmenjavo in sodelovanje med regionalnimi oblastmi ter akademskimi, znanstvenimi in gospodarskimi akterji, zlasti v okviru proračunske postavke „regije znanja“ in sheme „Cofund“ posebnega programa „Zmogljivosti“ ter instrumentov, kot so mreže odličnosti in mreže evropskega raziskovalnega prostora.

43.

Odbor regij se veseli tudi prihodnjih ocen učinka programov „Regije znanja“ in „Raziskovalni potencial“. Programa postajata zrelejša in razvijata jasnejše cilje, zato Odbor regij poziva h krepitvi njune vloge pri podpiranju zelo konkurenčnih regij s potencialom za razvijanje odličnih lastnosti, na primer prek mentorstva (7), partnerstva in drugih shem.

44.

Odbor regij pozdravlja dejstvo, da so regionalni grozdi dobili svoj prostor v okvirnem programu za konkurenčnost in inovativnost, tako kot pobude za spodbujanje razvoja informacijskih in komunikacijskih tehnologij, energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije in eko-inovacij. Odbor regij priporoča, da bi se te pobude v prihodnosti nadaljevale in prilagajale v skladu z izzivi, s katerimi se sooča in se bo soočala EU.