15.2.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 43/59

1.1

Kmetijsko-živilski proizvodi Evropske unije so edinstveni tako po kakovosti kot raznovrstnosti. Vendar pa na odprtem svetovnem trgu zgolj pridelava odlične hrane in pijač ne zadošča za dober položaj na trgu. Informacijski in promocijski programi, ki potrošnike seznanjajo z visokimi kakovostnimi standardi kmetijskih proizvodov iz EU in spodbujajo izvoz, lahko evropskim proizvajalcem pomagajo pri obvladovanju izzivov v čedalje bolj konkurenčnem svetu.

1.2

Trenutna politika informiranja o kmetijskih proizvodih in njihove promocije je obrodila dobre rezultate, toda EESO je prepričan, da bi jo bilo treba še poenostaviti in izboljšati, tako da bi se lahko bolje odzivala na povpraševanje na evropskem in svetovnem trgu ter na potrebe evropskih proizvajalcev.

1.3

EESO odobrava zeleno knjigo o promociji kmetijskih proizvodov in informiranju o njih: strategija z veliko evropsko dodano vrednostjo za promocijo evropskih specialitet in priporoča, da naj bi politiko promocije kmetijsko-živilskih proizvodov uvrstili med prednostne naloge politike Komisije v prihodnjih letih tako na notranjem kot zunanjem trgu.

1.4

EESO podpira temeljna cilja nove promocijske politike, prilagojene ciljnemu trgu: pri prvem gre za obveščanje in ozaveščanje potrošnikov na trgu EU in s tem strožje standarde v zvezi z označevanjem, sledljivostjo in prehransko varnostjo pa tudi strožje zahteve v zvezi z varstvom okolja, dobrim počutjem živali in spoštovanjem pravic delavcev, pri drugem pa za spodbujanje izvoza na zunanjem trgu.

1.5

Čeprav priznava omejitve zaradi trenutne finančne krize, meni, da je treba nujno povečati proračun za ukrepe informiranja o kmetijskih proizvodih in njihove promocije na notranjem trgu in v tretjih državah. Tako na primer ZDA za program dostopa na trg (Market Access Program) namenjajo 200 milijonov USD letno, vključno s proračunskim letom 2012.

1.6

EESO priporoča poenostavitev upravnih postopkov za pripravo in spremljanje programov promocije, in sicer predvsem z zmanjšanjem števila poročil, ki jih zahteva Komisija. Zlasti je treba zmanjšati upravne obremenitve.

1.7

EESO meni, da je pri izbiri programov na nacionalni ravni potrebna večja preglednost ter da bi morala Komisija oblikovati jasne smernice za države članice. Vrednotenje programov bi bilo treba izboljšati z uporabo strogega sistema ocenjevanja s konkretnimi kazalniki, kot je povečanje tržnega deleža, in skrajšati izbirne postopke. Poleg tega je ključnega pomena, da imajo programi evropsko vizijo, ki se opira na dodano vrednost, vključno z ustvarjanjem delovnih mest, ter da se nameni prednost programom, ki zajemajo več držav in proizvodov, in sicer v obliki ugodnejšega sistema financiranja (60 namesto 50 %).

1.8

Poskrbeti bi bilo treba za večjo prožnost, da bi programe med samim izvajanjem lahko prilagajali spreminjajočim se tržnim razmeram. Zato ob predstavitvah programov tudi ne bi smeli zahtevati toliko podrobnosti.

1.9

EESO priporoča Komisiji, naj upošteva razlike v zmožnostih panožnih organizacij v starih in novih državah članicah. Panožna združenja iz novih držav članic namreč zaradi nezadostnih izkušenj in zmogljivosti ne morejo v celoti sodelovati v programu promocije. EESO priporoča, da Komisija premisli o možnosti večjih predujmov takim organizacijam (na primer 30 % letnih stroškov).

1.10

EESO meni, da bi morala biti v zakonodaji o promociji pojasnjena vloga znamk in ravnotežja med splošno promocijo in promocijo znamke, zlasti v državah zunaj EU. Da bi zagotovili popolne in pregledne informacije, bi morala biti dovoljena navedba porekla proizvodov, tudi pri tistih, ki nimajo odobrene navedbe zaščitenega porekla ali zaščitene geografske označbe.

1.11

Treba je izboljšati obveščanje in usklajevanje med državami članicami in Komisijo pa tudi med posameznimi državami članicami. Najboljšo prakso in strokovno znanje bi bilo treba izmenjavati na konferencah in seminarjih.

1.12

EESO odobrava zamisel za oblikovanje evropske platforme za izmenjavo dobrih praks med strokovnjaki, ki je lahko dragocena podpora pri zasnovi promocijskih kampanj. Za oblikovanje dobro zastavljenih in usklajenih „večdržavnih“ programov bi bila koristna predvsem služba za izmenjavo na ravni EU (delavnice, spletne strani itd.), ki bi bila na voljo vsem udeleženim pri promociji kmetijskih proizvodov in živil ter informiranju o njih.

1.13

Treba je ustvariti sinergije med različnimi promocijskimi programi, ki že potekajo. Za dosego želenega učinka se morajo programi izvajati neprekinjeno. Obstajati mora možnost, da se uspešen program promocije izvede še enkrat, in treba je izoblikovati resnično aktivno promocijsko mrežo.

1.14

EESO priporoča Komisiji, naj izdela celovit in preprost „priročnik“, ki bi bil upravičencem v pomoč pri izpolnjevanju pravil in postopkov po programu.

1.15

Promocijska politika mora podpirati izvozne dejavnosti subjektov v EU, zlasti malih in srednje velikih podjetij, da bi ti lahko imeli koristi od rasti porabe na hitro razvijajočih se trgih. Izvozna naravnanost ne pomeni zgolj novih trgov, temveč je hkrati nujno gibalo za izboljšanje učinkovitosti podjetij. Zato EESO priporoča Komisiji, naj podpre pilotne projekte za oblikovanje izvoznih strategij, ki bi lahko ponudile okvir ali mrežo, prilagojeno posamičnim izvoznim strategijam in potrebam podjetij, ter s tem olajšale prodor kmetijsko-živilskih proizvodov iz EU na te trge.

1.16

Treba bi bilo razširiti seznam proizvodov, zajetih z zakonodajo, tako da bi denimo omogočili promocijo vseh proizvodov, ki potrjujejo evropsko kakovost ali krepijo njen sloves. Treba bi bilo najti rešitev tudi za dodatne proizvode, na primer starterske kulture.

1.17

EESO želi opozoriti na prehranski oziroma zdravstveni vidik kmetijsko-živilskih proizvodov iz EU ter poudariti prehranske koristi proizvodov in zdravo prehrano. Treba bi bilo uvesti pobude, ki spodbujajo bolj uravnoteženo prehrano. V zvezi s tem bi se bilo treba osredotočiti na kakovost proizvoda, poleg tega pa na promocijo ključnih sporočil v zvezi z zdravjem.

1.18

Odbor meni, da bodo pooblastila za sprejemanje delegiranih in izvedbenih aktov, določena v predlogu Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 (COM(2011) 663 konč.) pripomogla k večji doslednosti ukrepov za informiranje in promocijo v zvezi s kmetijskimi proizvodi ter k njihovemu enotnemu izvajanju. EESO priporoča Komisiji, naj bo v rednih stikih z akterji in organizacijami predlagateljicami ter naj se ustrezno odziva na njihove predloge.

2.1

Program EU za promocijo kmetijsko-živilskih proizvodov je medsektorska politika, ki zajema vse kmetijske in živilske panoge ter poudarja splošne značilnosti in dodano vrednost skupne kmetijske politike. Tako dopolnjuje zasebna in javna prizadevanja za promocijo na ravni držav članic.

2.2

Evropska komisija na leto nameni približno 50 milijonov EUR za kampanje, ki promovirajo evropske kmetijsko-živilske proizvode in načine proizvodnje. Pomoč je navadno namenjena panožnim organizacijam proizvajalcev ali združenjem, ki promovirajo kakovostne, evropske kmetijsko-živilske pristope.

2.3

Promocijske kampanje poudarjajo kakovost, prehransko vrednost in varnost kmetijskih proizvodov iz EU ter med drugim opozarjajo na dodano vrednost, ki izhaja iz načinov proizvodnje, označevanja, dobrega počutja živali ter varovanja okolja.

2.4

Kampanje s ciljem odpiranja novih trgov je mogoče izvajati v EU ali zunaj nje. Med letoma 2000 in 2010 je EU tako sofinancirala 458 promocijskih programov v vseh državah članicah. Promocijske dejavnosti lahko vključujejo oglaševalske kampanje v medijih, promocijo na prodajnih mestih, sodelovanje na razstavah in sejmih ter vrsto drugih dejavnosti.

2.5

Financiranje EU krije do polovico skupnih stroškov kampanje. Vsaj 20 % bi morala prispevati organizacija predlagateljica, preostalo pa nacionalni organi in drugi viri.

2.6

Programi bi morali biti po možnosti večletni in dovolj obsežni, da pomembno vplivajo na ciljne trge. Prednost naj bi imeli tisti, ki jih predlagajo organizacije iz več držav članic ali ki vključujejo več držav članic ali tretjih držav.

2.7

Več kakor dve tretjini vseh informativnih in promocijskih kampanj EU za kmetijske proizvode in živila v zadnjih petih letih je bilo usmerjenih na notranji trg. Samo 8 % odobrenih programov vključuje več držav, v obdobju 2006–2010 pa je bilo zavrnjenih več kakor polovica zahtevkov.

2.8

Program promocij se vse od uvedbe redno spremlja s poročili Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu. Evropsko računsko sodišče je v svojem posebnem poročilu leta 2009 prav tako dalo vrsto priporočil za izboljšanje programa.

3.1

Kljub velikim uspehom se evropski kmetijski in živilski sektor sooča s precejšnjimi izzivi. Prizadevanja proizvajalcev EU na področju higiene, okolja in dobrega počutja živali niso vedno priznana. Tako na tradicionalnih kot na novih trgih se EU srečuje z novimi tekmeci. Kulinarična dediščina Unije je zelo raznolika in jo je treba celovito ovrednotiti.

3.2

Cilj trenutne reforme skupne kmetijske politike po letu 2013 je zagotoviti, da bo ta neposredno prispevala k strategiji Evropa 2020, tako da bo spodbujala kmetijski sektor, ki prinaša prehransko varnost, trajnostno rabo naravnih virov in bolj dinamično podeželje. Vzporedno z reformo skupne kmetijske politike je Komisija začela široko posvetovanje z vpletenimi stranmi, da bi začrtala bolj ciljno usmerjeno in ambiciozno promocijsko strategijo za kmetijski in živilski sektor v Evropi.

3.3

Konkretni cilji za lokalni, evropski in svetovni trg bodo določeni naknadno, da bodo lahko ukrepi za vsak posamezen primer opredeljeni bolj učinkovito. Med splošnimi cilji prenovljene politike informiranja in promocije bodo:

3.4

Zelena knjiga je razdeljena na štiri dele, ki obravnavajo različne vidike politike informiranja in promocije: njeno dodano vrednost za Evropo, cilje in ukrepe za notranji trg (vključno z lokalnim in regionalnim) ter zunanje trge pa tudi bolj splošne vidike glede vsebine in pristopov k upravljanju.

3.5

Zelena knjiga poudarja premalo izkoriščeni potencial regionalnih in lokalnih trgov. Na voljo bi morali biti ukrepi za financiranje osnovnih storitev, kot je odpiranje trgovskih središč, trgovin ali tržnic. Bolj povezan instrument LEADER po letu 2013 bi lahko imel pomembno vlogo pri promoviranju kratkih distribucijskih poti.

3.6

Lahko bi spodbujali sodelovanje med državami članicami, da bi dopolnjevali kampanje informiranja in promocije držav članic in/ali zasebnega sektorja ter spodbujali sinergije.

3.7

Zdaj lahko predloge dajejo panožne ali medsektorske organizacije, ki predstavljajo ustrezne panoge v eni ali več državah članicah oziroma na evropski ravni. Zelena knjiga predlaga možnost, da se financiranje razširi na druge strukture poleg panožnih organizacij, kot so podjetja ali gospodarske zbornice, da bi se vključile panoge, ki v vseh državah članicah nimajo nujno panožnih organizacij.

3.8

Trenutno se programi nanašajo na posebne proizvode ali sisteme kakovosti (npr. informacije o mleku in njegovih hranilnih lastnostih). Zelena knjiga predlaga nov, bolj prilagodljiv in morda prodornejši pristop, usmerjen v ključna sporočila, določena na evropski ravni, ki bi bila nato razčlenjena in ponazorjena s proizvodi, da se bolj poudarijo raznolikost, bogastvo in dopolnjevanje evropske ponudbe.

3.9

Zelena knjiga poudarja, da bi bilo treba ukrepe izvajati s preprostimi postopki. Postopek izbire poteka v dveh fazah (države članice in Evropska komisija) in je dolgotrajen (7 mesecev od roka za predložitev do odločitve Komisije), kar omejuje zmožnosti za oblikovanje odzivnih in pragmatičnih kampanj.

3.10

Komisija je predstavila tudi predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008, da bi jo uskladila s členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Predlog opredeljuje pooblastila Komisije za sprejemanje delegiranih in izvedbenih aktov v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 3/2008 ter vzpostavlja ustrezen postopek za sprejetje teh aktov. V Uredbo (ES) št. 3/2008 pa vključuje tudi nekaj pooblastil, ki jih je doslej izvajala Komisija.

4.1

Glavni izzivi za evropsko kmetijsko politiko so povezani s podnebnimi spremembami, finančno in gospodarsko krizo, neenakostjo starih in novih držav članic EU ter napetostmi, ki izhajajo iz nepoštene konkurence med njimi, pogoji za dampinške cene, ki jih poraja izvajanje skupne kmetijske politike, negotovostjo zaposlitev ter nestabilnimi trgi z velikimi nihanji. Zaradi teh izzivov je še toliko pomembneje promovirati kmetijsko-živilske proizvode EU, da se uveljavijo kot proizvodi z visoko dodano vrednostjo ter da se ohrani vodilni položaj EU med dobavitelji hrane.

4.2

Promocijska politika EU poudarja prednosti evropske proizvodnje, predvsem glede kakovosti, higiene in prehranske varnosti, zaradi uporabe naprednega sistema označevanja in sledljivosti ter spoštovanja pravic delavcev, dobrega počutja živali in okolja. Za to je potrebna nenehna finančna podpora.

4.3

Kmetijsko-živilska veriga izpolnjuje visoke standarde prehranske varnosti, zdravja rastlin in živali, dobrega počutja živali in varstva okolja. S kampanjami obveščanja in promocije je mogoče na učinkovit način dati priznanje prizadevanjem kmetov, proizvajalcev in trgovcev. Promocijska politika bi zato morala imeti dva osnovna cilja:

4.4

Promocijska politika mora upoštevati tudi nove medije (na primer internet) pri obveščanju potrošnikov o pobudah lokalnih proizvajalcev in o dostopu do proizvodov v neposredni prodaji. Razvoj „kratkih verig“ je namreč odgovor na nova pričakovanja družbe.

4.5

Računsko sodišče je priporočilo, da se proizvajalcem zagotovi ciljno usmerjena tehnična podpora:

4.6

Kar zadeva predlog Komisije, da bi razširili krog upravičencev do programov promocije, EESO meni, da bi morale prednost imeti panožne organizacije, saj te združujejo podjetja in sofinancirajo delovanje.

4.7

EESO meni, da bi lahko nekateri tradicionalni proizvodi, znamke ali označbe porekla odprli trg za druge evropske proizvode, zlasti na zunanjih trgih. Evropski značaj proizvodov v promocijskih programih, ki jih predložijo panožne in/ali medsektorske organizacije, bi lahko poudarili, ne da bi od njih zahtevali, da odstranijo označbe izvora ali znamke, hkrati pa zagotovili, da je evropsko sporočilo bistveno bolj opazno kakor znamka. Da bi zagotovili popolne informacije in njihovo preglednost, bi morala biti dovoljena navedba porekla proizvoda, tudi pri tistih, ki nimajo odobrene navedbe zaščitenega porekla ali zaščitene geografske označbe.

4.8

Po členih 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) bo imela Komisija več pristojnosti. Odbor meni, da bodo pooblastila za sprejemanje delegiranih in izvedbenih aktov, določena v predlogu Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 (COM(2011) 663 konč.), pripomogla k večji doslednosti ukrepov za promocijo kmetijskih proizvodov in informiranje o njih ter k njihovemu enotnemu izvajanju. EESO priporoča Komisiji, naj bo v rednih stikih z akterji in organizacijami predlagateljicami ter naj se ustrezno odziva na njihove predloge za poenostavljen in nemoten postopek zagotavljanja informacij in promocijskih ukrepov za kmetijsko-živilske proizvode na notranjem trgu in v tretjih državah.

5.1

EESO predlaga Komisiji, da panožna združenja iz EU prizna kot organizacije predlagateljice.

5.2

Promocija kmetijskih proizvodov iz EU v tretjih državah bi kmetom in proizvajalcem v EU pomagala pri vstopu na velike trge, kot so med drugim brazilski, ruski, kitajski, indijski, severnoameriški, avstralski in bližnjevzhodni. Dobro usmerjena promocijska politika EU v tretjih državah lahko zunaj EU prinese precejšnjo rast prodaje kmetijsko-živilskih proizvodov iz EU.

5.3

Blaginja na čezmorskih trgih v letu 2010 je eden ključnih dejavnikov pri opredeljevanju priložnosti za podjetja iz EU.

5.4

Da bi okrepili njihov konkurenčni položaj, EESO Komisiji predlaga, naj

5.5

Da bi optimizirali delovanje Evropske unije na zunanjem trgu, EESO Komisiji predlaga, naj

5.6

EESO poziva Komisijo, naj med zdravstvenimi krizami in po njih zagotovi podporo panogam v težavah, da obnovi zaupanje in spodbudi porabo. Dinamične in takojšnje informacijsko-komunikacijske kampanje so lahko v veliko pomoč pri obnovi zaupanja potrošnikov.

5.7

EESO meni, da bi bilo treba panožnim organizacijam, ki so uspešno izvedle programe promocije, dati možnost, da se prijavijo kot organizacije upravičenke in izvajalski organi po poenostavljenem postopku.

5.8

EESO Komisijo poziva, naj pripravi dogodke ali kampanje, s katerimi bi panožne organizacije iz držav članic EU spodbudili, da bi se bolj dejavno prijavljale za programe promocije zunaj EU, z namenom da bi med kmetijsko-živilskimi proizvodi predstavili najboljše specialitete, tradicije in kakovost. V zvezi s tem morajo imeti prednost programi, ki zajemajo več držav in proizvodov, in sicer v obliki ugodnejšega sistema financiranja (60 namesto 50 %), saj prav ti proizvodi v programu vnašajo resnično evropsko razsežnost, potrebujejo pa tudi podporo EU. Poleg tega bi morale prednost imeti države glede na njihov tržni potencial. EESO predlaga, naj Komisija poveča svoj prispevek za programe v gospodarstvih v vzponu.

5.9

EESO priporoča, da naj Komisija prevzame vodilno vlogo pri spodbujanju in podpori malih proizvajalcev in predelovalcev iz EU pri dostopu do trgov tretjih držav.

5.10

Programi na notranjem trgu morajo imeti evropsko vizijo, hkrati oprto na dodano vrednost, ki presega strogo državne okvire: programi so tem boljši, čim večji je razpon njihovih proizvodov in trgov. Poleg tega se morajo medsebojno dopolnjevati ali ustvarjati sinergije z drugimi nacionalnimi ali regionalnimi programi, da bi se izognili podvajanju ukrepov ali protislovnim sporočilom. Treba je zajeti vzgojni in zdravstveni potencial ter tako povečati učinkovitost informacijskih ukrepov. In navsezadnje je treba pri zasnovi in uresničevanju prihodnje politike promocije kmetijsko-živilskih proizvodov in informiranja o njih upoštevati vpliv na stopnjo zaposlenosti.