9.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 203/3

1.

ECB kot pripravljavec in uporabnik evropske statistike pozdravlja predlagano uredbo kot pomemben korak k nadaljnjemu izboljšanju kakovosti evropske statistike, zlasti nacionalnih računov, saj se prilagaja spremembam v gospodarskem in finančnem okolju ter metodološkemu napredku. Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov tvori jedro makroekonomske evropske statistike in je zato ključen za namene denarne politike.

2.

ECB prav tako pozdravlja nameravano uskladitev statističnih konceptov in opredelitev, opisano v predlagani uredbi, med drugim s sistemom nacionalnih računov, ki ga je sprejela Statistična komisija Združenih narodov (System of National Accounts, SNR 2008), šesto izdajo priročnika za plačilno bilanco in stanje mednarodnih naložb, ki jo je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position Manual, BPM6), četrto izdajo standardne opredelitve neposrednih tujih naložb, ki jo je izdala Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (Benchmark Definition of Foreign Direct Investment), in evropsko klasifikacijo industrijskih dejavnosti (European industrial activity classification, NACE Rev.2). Predlagana uredba je v smislu usklajenosti in harmoniziranih metodologij uporabila tudi zgoraj navedene instrumente.

3.

Pogodba je Evropskemu sistemu centralnih bank (ESCB) in Evropskemu statističnemu sistemu (ESS) dodelila nalogo razvijanja, pripravljanja in razširjanja evropske statistike, vendar na podlagi različnih pravnih okvirov zaradi upoštevanja njunih struktur upravljanja. Predlagana uredba vpliva na statistiko, ki jo pripravljata ta dva sistema. Uredba Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (2) daje ECB pravico, da ob pomoči nacionalnih centralnih bank zbira statistične informacije v mejah referenčne poročevalske populacije in v mejah, potrebnih za izvedbo nalog ESCB. Natančneje, referenčna poročevalska populacija vključuje pravne in fizične osebe, ki so rezidenti države članice in sodijo v sektor „finančnih družb“, kakor je opredeljen v Uredbi Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (3), ter pravne in fizične osebe, rezidente države članice, če imajo čezmejna stanja ali so izvajali čezmejne transakcije.

4.

Z zagotovitvijo tesnega sodelovanja in ustrezne koordinacije med ESCB in ESS se zmanjšuje breme poročanja in jamči za skladnost, ki je potrebna za pripravo evropske statistike. Ta potreba po tesnem sodelovanju se odraža tudi v memorandumu o soglasju o ekonomski in finančni statistiki z dne 10. marca 2003 med Generalnim direktoratom za statistiko v Evropski centralni banki (GD za statistiko) in Statističnim uradom Evropskih skupnosti (Eurostat) (4).

5.

Zaradi tesne povezanosti pri pripravi metodološkega okvira predlagane uredbe je ECB na zaprosilo Eurostata privolila v pripravo predlogov različnih poglavij Priloge A, ki so tesno povezana s statističnim okvirom ESCB. Zlasti je ECB bistveno prispevala k opredelitvi sektorja „finančnih družb“ v smislu institucionalnih enot in podsektorjev kot dela poglavja 2 ter k opisu finančnih sredstev in obveznosti in njihovemu prikazu v zaporedju računov (poglavje 5 in deli poglavij 6 in 7). Predloge je dala tudi za poglavje 17 (socialno zavarovanje, vključno s pokojninami) ter za dele poglavja 21 (nacionalni računi) in poglavja 19 (evropski računi).

6.

V zvezi z opredelitvijo institucionalnega sektorja „finančnih družb“ in njegovih podsektorjev (Priloga A k predlagani uredbi, poglavje 2) ECB pozdravlja, da opredelitev podsektorja denarnih finančnih institucij v odstavku 2.67 Priloge A sledi opredelitvi ECB. Opredelitve podsektorjev „drugih finančnih družb“ so v veliki meri skladne s pristopom, uporabljenim v pravnih aktih ECB. Da bi se zmanjšalo breme poročanja in zagotovila skladnost, ki je potrebna za pripravo evropske statistike, ECB predlaga nadaljnjo uskladitev predlagane opredelitve družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja, z Uredbo ECB/2008/30 z dne 19. decembra 2008 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (5).

7.

Na podlagi zgoraj navedenega in zaradi soodvisnosti med statističnim okvirom ESCB in ESS je predlagana uredba zelo pomembna za zahteve ECB glede statističnega poročanja, med drugim na področju denarne statistike, statistike finančnih institucij in statistike finančnih trgov, statistike plačilne bilance in statistike stanja mednarodnih naložb ter statistike četrtletnih finančnih računov in statistike državnih financ. V skladu s sedanjo prakso ter potrebo po tesnem sodelovanju in ustrezni koordinaciji med ESCB in ESS bi morala Komisija pri spreminjanju predlagane uredbe na podlagi prenesenih pooblastil zagotoviti ustrezno vključenost ECB pri pripravi osnutkov delegiranih aktov v skladu s predlagano uredbo.

8.

Ob upoštevanju pomembnosti delegiranih aktov, sprejetih po členu 290 Pogodbe, ECB poleg tega podaja naslednje pripombe v zvezi z izvrševanjem svoje svetovalne vloge po členih 127(4) in 282(5) Pogodbe.

Prvič, osnutki delegiranih aktov Komisije štejejo za „predlagane akte Unije“ oziroma „osnutke aktov Unije“ v smislu prve alinee člena 127(4) in člena 282(5) Pogodbe (6). Delegirani akti pomenijo pravne akte Unije (7). Kar je pomembno, večina jezikovnih različic člena 282(5) Pogodbe se sklicuje na „osnutke“ pravnih aktov Unije, glede katerih se je treba posvetovati z ECB (8). Zato se obseg dolžnosti posvetovanja z ECB ne more omejiti samo na tiste osnutke aktov, ki temeljijo na predlogu Komisije.

Drugič, v sodbi v zadevi OLAF (9) je Sodišče pojasnilo, da je obveznost posvetovanja z ECB namenjena „predvsem zagotovitvi, da avtor tak akt sprejme šele, ko je mnenje izrazil organ, ki je zaradi posebnih pooblastil, ki jih izvaja v Skupnostnem okviru na zadevnem področju, in zaradi svoje visoke ravni strokovnosti še posebej primeren za koristno prispevanje k predvidenemu postopku sprejetja“.

Da bi polno izkoristili prednosti tega, da ECB izvršuje svetovalno vlogo, bi se bilo glede na navedeno treba z ECB pravočasno posvetovati glede vseh osnutkov aktov Unije, vključno z osnutki delegiranih aktov, ki spadajo na področja iz pristojnosti ECB. ECB bo svojo svetovalno vlogo izvrševala ob največjem možnem upoštevanju časovnega okvira za sprejetje teh aktov.

9.

ECB se zaradi svojih nalog, povezanih z denarno politiko, na področju statistike osredotoča na evropske agregate. Za ECB so pomembni četrtletni integrirani računi za euroobmočje po institucionalnih sektorjih. V ta namen se za odločitve o denarni politiki zahteva pravočasno in zadostno zajetje podatkov v smislu zagotovitve nacionalnih prispevkov.

10.

Zbiranje podatkov za posamezne države članice je postalo še pomembnejše zaradi novih statističnih zahtev za namene finančne stabilnosti in makrobonitetne namene, zlasti v povezavi z nedavno ustanovitvijo Evropskega odbora za sistemska tveganja in njegovo odgovornostjo za makrobonitetni nadzor nad finančnim sistemom v Uniji. Pravočasne in zanesljive statistike nacionalnih računov za posamezne države članice so prav tako potrebne za spodbujanje ciljev, ki jih podpira pakt za euro plus, in za namene Evropskega mehanizma za stabilnost.

11.

Z vidika denarne politike in finančne stabilnosti daje ECB visoko prioriteto pravočasnim in dovolj zanesljivim četrtletnim podatkom, ki imajo prednost pred podrobnimi letnimi ali manj pogostimi podatki. Poleg tega bi moralo sestavljanje celotnega nabora tabel za zadnja leta imeti prednost pred dolgimi serijami podrobnih preteklih podatkov.

12.

ECB se na splošno strinja s programom za posredovanje podatkov (Priloga B k predlagani uredbi). Vendar bi moral program za posredovanje podatkov upoštevati zbiranje statističnih podatkov s strani ECB, ob pomoči nacionalnih centralnih bank, in odražati prioritete, oblikovane med uporabniki in zbiralci podatkov.

13.

ECB pozdravlja izboljšanje pravočasnosti četrtletnih postavk 1–12, 27 in 28 v tabeli 1 Temeljni agregati – četrtletno in letno na t+2 meseca. Vendar pa ECB nasprotuje predlaganemu različnemu poročanju za večje in manjše države članice, kot je navedeno v sprotnih opombah 4 in 7 v „Pregledu tabel“ in v sprotni opombi v „tabeli 1“, in s tem povezanemu poslabšanju pravočasnosti pri manjših državah članicah na t + 80 dni za temeljne agregate. Trenutno bi različno poročanje veljalo za 17 držav članic, v primeru širitve Unije pa bi pod predlagani prag za različno poročanje padlo večje število držav članic. Posledično se bo poslabšala kakovost evropskih agregatov in statističnih informacij za manjše države članice.

14.

Svet ECOFIN je septembra 2000 potrdil Akcijski načrt za statistične zahteve EMU in kot ciljni rok za četrtletne integrirane račune za euroobmočje po institucionalnih sektorjih določil t + 90 dni po referenčnem četrtletju, da bi se zadostilo potrebam denarne politike ECB. To pomeni, da bi morala Eurostat in ECB zbrati zadevne nacionalne podatke v t + 82 dneh. Glede na predvideni razpored sej Sveta ECB v letih 2015 in 2016 bi zmanjšanje časovnega zamika na t + 85 za ti dve leti zadoščalo. Zato ECB podpira skrajšanje rokov za poročanje četrtletnih sektorskih računov v skladu s programom za posredovanje podatkov po ESR na t + 85 dni do leta 2014, s ciljem t + 82 dni do leta 2017, da bi se spodbudilo sestavljanje celotnih četrtletnih integriranih računov za euroobmočje v t + 90 dneh. To je tudi v skladu s pobudo skupine G-20 glede podatkovnih vrzeli, ki v okviru nadaljnjega ukrepanja po finančni krizi opredeljuje sektorske račune kot eno izmed prioritet pri odpravljanju podatkovnih vrzeli. V programu za posredovanje podatkov po ESR 2010 to vpliva na tabelo 801.

15.

Poleg tega je ECB naklonjena usklajenemu roku za posredovanje vseh četrtletnih in letnih nacionalnih podatkov za sektor država, ki pomeni sinhronizacijo četrtletnih podatkov za sektor država s časovnimi cilji, določenimi za tabelo 801, kar vpliva tudi na tabeli 27 in 28, ter podobno z roki za poročanje za tabelo 2 in podatki o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Zato ECB podpira skrajšanje rokov za poročanje četrtletnih državnih računov v skladu s programom za posredovanje podatkov po ESR in podatkov o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem na t + 85 do leta 2014 in s ciljem t + 82 do leta 2017, da bi se spodbudilo sestavljanje celotnih četrtletnih integriranih računov za euroobmočje v t + 90 dneh.

16.

V Mnenju CON/2010/28 z dne 31. marca 2010 o predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 479/2009 glede kakovosti statističnih podatkov v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (10) je ECB prav tako podprla izboljšanje preglednosti procesa poročanja tako, da se za postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem uporabi primanjkljaj iz nacionalnih računov (B.9). Z izključitvijo poravnav po dogovorih o zamenjavi in nestandardiziranih terminskih pogodbah o obrestni meri iz primanjkljaja, ki se uporablja v postopkih v zvezi s čezmernim primanjkljajem, se zmanjša podvrženost podatkov o primanjkljaju manipulacijam s pomočjo zapletenih finančnih transakcij. V tem kontekstu ECB pozdravlja, da Priloga A k predlagani uredbi ne bi več opredeljevala EDP_B.9 in EDP_D.41. Vendar pa to tudi pomeni, da bi bilo treba iz tabele 2 v Prilogi B črtati vsa sklicevanja na ti dve spremenljivki. Posledično bo treba spremeniti Uredbo (ES) št. 479/2009, da bo odražala dejstvo, da bo treba primanjkljaj iz nacionalnih računov (B.9) uporabiti v postopkih v zvezi s čezmernim primanjkljajem, in da bo odražala opredelitev nominalne vrednosti iz predlagane uredbe.

17.

Da bi zadostili potrebam javnosti in politike v zvezi merjenjem sredstev na zaposlenega in na uro v sektorju država, s poudarkom na boljšem razumevanju dinamike plač in potencialnih učinkov prelivanja med javnim in zasebnim sektorjem, ECB predlaga, da se v tabelo 801 za sektor država vključijo četrtletni podatki o številu zaposlenih in opravljenih urah, skupaj s sredstvi zaposlenih v sektorju država, ki so že vključena v program za posredovanje podatkov.