52010PC0500

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 20.9.2010

COM(2010) 500 konč.

2008/0098 (COD)

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU

na podlagi člena 294(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije o skupnem stališču Sveta o sprejetju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov

2008/0098 (COD)

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU

na podlagi člena 294(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije o skupnem stališču Sveta o sprejetju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov

1. OZADJE

Datum predložitve predloga Evropskemu parlamentu in Svetu (dokument COM(2008) 311 konč. – A6-0068/2009 – 2008/0098 (COD): | 23. maj 2008. |

Datum mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora | 25. februar 2009. |

Datum mnenja Evropskega parlamenta, prva obravnava | 24. april 2009. |

Datum predložitve spremenjenega predloga: | 20. oktober 2009. |

Datum sprejetja stališča Sveta | [13. september 2010]. |

2. CILJ PREDLOGA KOMISIJE

Poenostavitev Direktive Sveta 89/106/EGS, tj. direktive o gradbenih proizvodih (v nadaljnjem besedilu: DGP), je ena od pobud v okviru tekočega programa Komisije za poenostavitev kot del njene strategije za boljšo pravno ureditev. Namen DGP je zagotoviti prost pretok in uporabo gradbenih proizvodov na notranjem trgu. Ker so gradbeni proizvodi vmesni proizvodi, namenjeni vgradnji v gradbene objekte, se pojem varnosti uporablja za navedene proizvode toliko, kolikor prispevajo k varnosti objektov. Tako DGP dosega svoj cilj z opredelitvijo usklajenih načinov, s katerimi se točno in zanesljivo izrazi lastnost proizvoda, in ne z uskladitvijo varnostnih zahtev za proizvod, kot v primeru direktiv novega pristopa.

Cilj predloga Komisije je zamenjati DGP z uredbo, katere namen je boljša opredelitev ciljev te zakonodaje Skupnosti ter njeno enostavnejše in učinkovitejše izvajanje. Kot del pobude za boljšo pravno ureditev je namen predloga pojasnitev osnovnih pojmov in uporabe znaka CE, uvedba poenostavljenih postopkov zaradi zmanjšanja stroškov, ki nastanejo podjetjem, zlasti MSP, ter povečanje verodostojnosti celotnega sistema z uvedbo novih in strožjih meril za imenovanje organov, vključenih v ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti lastnosti gradbenih proizvodov.

3. OPOMBE K STALIŠČU SVETA

3.1. Splošne opombe

Komisija pozdravlja zaključek prve obravnave v Svetu in sprejeto stališče. Za gradbeni sektor je pomembno, da je Svet na splošno podprl glavne cilje predloga Komisije, tj. poenostavitev, pojasnitev in povečanje verodostojnosti, hkrati pa se še vedno spoštuje načelo boljše pravne ureditve (glej izjavo Komisije v točki 5).

Komisija zlasti ceni podporo, ki jo je Svet namenil njenemu predlogu v zvezi z ukrepi, katerih cilj je poenostavitev, ki ostaja ključno vprašanje za evropska MSP, dejavna v tem sektorju. Poenostavljeni postopki, določeni v členih 36–38, zlasti pa v členu 37, veljavnem za mikro podjetja, ki proizvajajo gradbene proizvode, bodo zelo pomembni za konkurenčnost industrije v Evropi. Poleg tega bodo tudi celovite reforme delovanja Evropske organizacije za tehnična soglasja ter izdajanja evropskih tehničnih ocen učinkovito pripomogla k večji poenostavitvi, preglednosti in verodostojnosti sistema.

Svet je prav tako podprl pojasnitev splošnih načel in okvirov. To se odraža zlasti v jasni in osrednji vlogi izjave o lastnostih in povezanega znaka CE, katerega pomen je zdaj v tem okviru nedvoumen. Enako velja za vlogo harmoniziranih standardov, ki je zdaj jasno okrepljena, saj so postali edino sredstvo na voljo za ocenjevanje lastnosti bistvenih značilnosti gradbenih proizvodov, ki jih zajemajo. Tako proizvajalci kot organi držav članic morajo torej uporabljati ta skupni tehnični jezik pri ocenjevanju in navajanju lastnosti proizvodov, oziroma kadar določajo njihove zakonske zahteve. Tretjič, verodostojnost sistema je bila močno okrepljena s povezavami na vsebino paketa za blago na notranjem trgu, tako za priglašene organe kot za nadzor trga.

3.2. Opombe glede sprememb, ki jih je sprejel Parlament

Svet se je le deloma strinjal z mnenjem Komisije o spremembah, ki jih je Evropski parlament sprejel med prvo obravnavo. Enako velja tudi za spremembe, ki so bile le delno vključene v stališče Sveta.

Svet je načeloma odobril glavne točke sprememb Evropskega parlamenta v zvezi z izjavo o lastnostih, ki je s tem postala obvezna, kadar za zadevni gradbeni proizvod velja harmonizirani standard ali je bila zanj izdana evropska tehnična ocena. Prav tako novi člen 3(3) stališča Sveta nekoliko podrobneje razvija s tem povezane spremembe Evropskega parlamenta in na Komisijo prenaša pristojnosti odločanja za določitev tistih bistvenih značilnosti gradbenih proizvodov, zajetih v harmoniziranih standardih, za katere morajo proizvajalci vedno navesti lastnost.

Svet je zavrnil predlog Parlamenta o vključitvi nevarnih snovi v obvezno vsebino izjave o lastnostih in je to temo vključil le v novo uvodno izjavo 24. To stališče je skladno z mnenjem Komisije, ki je izraženo tudi v spremenjenem predlogu.

Svet je prav tako zavrnil predlog Parlamenta, ki ga je Komisija podprla in preoblikovala, za vključitev določbe, ki zagotavlja neodvisnost kontaktnih točk za gradbene proizvode od organov, ki sodelujejo pri postopku pridobivanja znaka CE, v člen 10(4). Argument, da Uredba 764/2008/ES ne vsebuje tovrstne določbe, ne more biti sprejemljiv, saj se navedena uredba nanaša samo na proizvode, ki ne spadajo na usklajeno področje in zato ne nosijo znaka CE.

3.3. Nove določbe, ki jih je uvedel Svet, in stališče Komisije v zvezi z njimi

Svet je uvedel nov sklop ubeseditev za člene 3–6, natančneje z vključitvijo določbe v člen 3(3), ki na Komisijo prenaša pristojnosti odločanja v zvezi z bistvenimi značilnostmi, ki jih je treba vedno navesti, z določitvijo izjem od splošnega načela obvezne navedbe lastnosti v členu 5, ter s podrobnejšo dodelavo člena 6 v zvezi z minimalno vsebino te izjave, zlasti z zagotovitvijo, da bi bila vedno navedena raven ali razred lastnosti vsaj ene od bistvenih značilnosti.

Komisija obžaluje, da bi lahko členi 3–6, kakor jih je sprejel Svet, podjetjem nalagali nepotrebno upravno breme in obveznosti preskušanja, s čimer ne bi spoštovali načel boljše pravne ureditve.

Poleg tega Komisija ugotavlja, da je kljub prizadevanju za izboljšanje besedila končnega stališča Sveta ostalo nekaj neskladnosti, nekatere celo z možnimi političnimi posledicami. Da bi se izognili prihodnjim težavam pri uporabi Uredbe, je nujno treba vse te določbe uskladiti v zaključnih fazah zakonodajnega postopka. Kot očiten primer lahko navedemo poenostavljene postopke, pri katerih niti uvodna izjava 34 niti opredelitev pojma specifične tehnične dokumentacije v členu 2(15) nista skladni z vsebino členov 36–38.

Svet je podrobneje dopolnil tudi zahteve o podatkih, ki morajo spremljati znak CE, saj je k členu 9(2) dodal več točk. Ta sprememba je drugače usmerjena kot ustrezna sprememba Evropskega parlamenta. Bilo bi dobro preveriti tudi, kako se te zahteve ujemajo z možnostjo (zdaj preneseno na Komisijo) iz člena 7(3) za zagotavljanje vsebine izjave o lastnostih v digitalni obliki, ki bi morala biti zdaj v skladu z novim členom 9(2) v vsakem primeru v določeni meri zagotovljena skupaj s proizvodom.

Poleg tega je Svet v svojem stališču dopolnil prilagoditev paketu za blago na notranjem trgu za priglašene organe (poglavje VII) in uvedel potrebne spremembe za nadomestitev izvirnih določb o komitologiji z novim sklopom pravil (novi členi 60–64, ki izvajajo člena 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije) v tem okviru. Sklep, ki ga je sprejel Svet, vsebuje tudi novo zgradbo določb v zvezi z razvojem in sprejetjem evropskih ocenjevalnih dokumentov (členi 19–24 in Priloga II) in delovanjem organizacije organov za tehnično ocenjevanje ter nove določbe o financiranju navedene organizacije s strani Evropske unije (členi 31–35).

Komisija podpira načela, ki jih izražajo te spremembe.

4. SKLEPNA UGOTOVITEV

Čeprav Komisija meni, da stališče Sveta ne izpolnjuje nekaterih bistvenih ciljev njenega izvirnega/spremenjenega predloga, se po njenem mnenju lahko nadaljevanje postopka omogoči le tako, da Komisija stališču ne nasprotuje.

Svet je odločil s kvalificirano večino.

Komisija torej v duhu kompromisa podpira stališče, ki ga je sprejel Svet, ob upoštevanju izjav, navedenih v naslednji točki.

5. IZJAVA KOMISIJE

Komisija je pripravila dve izjavi (priloženi), ki se nanašata na spoštovanje načel boljše pravne ureditve in na nadzor trga.

PRILOGA

Izjava Komisije v Svetu o boljši pravni ureditvi

Komisija v duhu kompromisa podpira politični dogovor, ki ga je Svet dosegel v zvezi s predlogom Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov.

Kljub temu Komisija opozarja, da je navedeni predlog del njene strategije za poenostavitev[1], in zato obžaluje, da bi lahko besedilo, o katerem se je Svet končno dogovoril, zlasti členi 3 do 7, podjetjem nalagalo nepotrebno upravno breme in obveznosti preskušanja, kot izhaja iz ocene učinka, priložene k prvotnemu predlogu[2]. Zato besedilo ne bi bilo v skladu z načeli boljše pravne ureditve in splošnim ciljem zmanjšanja upravnega bremena, ki izhajajo iz zakonodaje EU in ki jih je na spomladanskem zasedanju marca 2007 potrdil Evropski svet.

Komisija namerava spremljati zlasti ta vidik uredbe, svoje sklepe v zvezi s tem pa bo vključila v poročilo, ki ga bo predstavila Evropskemu parlamentu in Svetu pet let po začetku veljavnosti te uredbe.

Izjava Komisije v Svetu o boljšem nadzoru trga

Komisija meni, da lahko glede na uvodno izjavo 37 ter v duhu člena 6(3) in člena 8(3) organi države članice po potrebi sprejmejo ustrezne ukrepe za proizvod, ki je dan na njihov trg ali je na voljo na njem, če izjava o lastnostih ne vsebuje lastnosti, povezane z bistvenimi značilnostmi, v zvezi s katerimi obstajajo zahteve za ta proizvod in njegovo predvideno uporabo ali več vrst uporab, oziroma če navedene lastnosti ne ustrezajo tem zahtevam v tej državi članici ali delih njenega ozemlja.

Ukrepi morajo biti sorazmerni z zadevnimi tveganji in ne smejo povzročiti razdrobljenosti notranjega trga.

[1] Evropska komisija (2005): COM(2005) 535 konč. Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Izvajanje lizbonskega programa Skupnosti: Strategija za poenostavitev zakonodajnega okolja, Bruselj.

[2] COM(2008) 311, SEC(2008) 1900 in SEC(2009) 1901 z dne 23. maja 2008.