52010PC0260

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 28.5.2010

COM(2010) 260 konč.

2010/0154 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropske unije

(Prenovitev)

{SEC(2010 639}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. UVOD

Proračun je eden od ključnih instrumentov za izvajanje politik EU. V letu 2011 bo evropskim politikam, namenjenim Uniji in njenim državljanom, predvidoma dodeljenih več kot 130 milijard EUR. V sedanjih gospodarskih razmerah je še pomembneje, da mehanizmi za izvrševanje proračuna delujejo kar najbolj učinkovito in olajšujejo izvajanje politik EU, hkrati pa zagotavljajo preudarno porabo denarja evropskih davkoplačevalcev. Predvsem je pomembno, da so ti mehanizmi preprosti in pregledni (zlasti za končne prejemnike sredstev EU), da omogočajo uporabo finančnega vzvoda za sredstva zunaj proračuna EU , obenem pa krepijo odgovornost Komisije za izvrševanje proračuna, kot je določeno v členu 317 PDEU.

Finančna uredba[1] vsebuje vsa načela in pravila, ki urejajo izvrševanje proračuna Unije. Gre za horizontalno uredbo, ki se uporablja za vsa področja odhodkov in vse prihodke. Finančna uredba se vsaka tri leta oziroma po potrebi pregleda, in ta predlog je ena od rednih triletnih revizij. Poleg tega je bilo mehanizme za izvrševanje proračuna treba pregledati tudi zaradi sedanjih gospodarskih razmer in prihodnjih izzivov politik[2].

Ta triletna revizija se prvič izvaja po rednem zakonodajnem postopku, predvidenem v členu 322 PDEU. Predstavljena je v obliki prenovitve v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov[3]. Da bi zakonodajnemu organu omogočili celovit pregled nad predlaganimi spremembami, so izvedbena pravila[4] finančne uredbe predstavljena v delovnem dokumentu služb Komisije in predložena skupaj s finančno uredbo v enem paketu. Izvedbena pravila, ki vsebujejo podrobnejše določbe in dopolnjujejo finančno uredbo, bo sprejela Komisija na podlagi prenesenih pooblastil v skladu s členom 290 PDEU.

Ta revizija ne zajema sprememb, ki izhajajo iz uveljavitve Lizbonske pogodbe, razen obveznosti držav članic v zvezi z notranjim nadzorom in revizijo ter njihovih s tem povezanih odgovornosti pri deljenem upravljanju, ki so vključene v to revizijo. Druge spremembe, povezane z Lizbonsko pogodbo, je Komisija zaradi njihove zelo specifične narave obravnavala v dveh ločenih ad hoc predlogih: prvi je povezan z ustanovitvijo Evropske službe za zunanje delovanje[5], drugi pa z novimi proračunskimi pravili[6] (zlasti vključitvijo večletnega finančnega okvira v Pogodbo in novim letnim proračunskim postopkom).

Ta predlog se opira na rezultate javnega posvetovanja z dne 19. oktobra 2009[7], v katerem so zainteresirane strani, ki izvršujejo ali prejemajo sredstva Unije, predložile skupaj 235 prispevkov (državljani, javni in zasebni subjekti ter regionalne in nacionalne uprave). Komisija je predlog pripravila na podlagi rezultatov navedenega posvetovanja, upoštevala pa je tudi izkušnje svojih operativnih služb ter izkušnje, pridobljene pri prejšnjih revizijah.

2. ČASOVNI NAčRT

Pogajanja o reviziji finančne uredbe bodo potekala hkrati s pripravo programov za obdobje po letu 2013, zato je treba upoštevati ta širši okvir. Pomembno je, da se vsi udeleženci v zakonodajnem postopku, še zlasti Evropski parlament in Svet, dogovorijo o ambicioznem časovnem načrtu te revizije ter o tem, da je treba zagotoviti skladnost med finančnimi pravili, določenimi v finančni uredbi, in vsebino temeljnih aktov posameznih sektorjev. Da bi to uresničili, bi si morali zastaviti za cilj dogovor o paketu (finančna uredba + izvedbena pravila), ki bi se lahko začel uporabljati konec leta 2011, kar je glede na notranje omejitve rednega zakonodajnega postopka zelo ambiciozen načrt.

3. PODLAGA ZA IZVEDBO TE REVIZIJE

Finančna uredba bi morala vsebovati samo temeljna načela (finančna uredba, naslov II) ter temeljna pravila za upravljanje proračuna in finančno poslovodenje, podrobnosti pa bi bilo treba določiti v izvedbenih pravilih in nezavezujočih aktih, kot so notranje smernice. Ta načela je treba upoštevati v vseh zakonodajnih aktih[8] in spoštovati jih morajo vse institucije; biti morajo stabilna, odstopanja od njih pa čim bolj omejena.

Kar zadeva vsebino, bi bilo treba ohraniti ključne elemente finančnih reform, še zlasti vlogo finančnih udeležencev, pomembnost sklepa o financiranju, ki ga kolegij sprejme za odhodke iz poslovanja, združevanje kontrol v operativnih službah, funkcijo notranje revizije, oblikovanje proračuna po dejavnostih (ABB) ter posodobitev računovodskih načel in osnovnih pravil, ki se uporabljajo za donacije. Pravila za oddajo naročil bi bilo treba ohraniti v skladu z direktivami o oddaji naročil.

Poleg tega je treba upoštevati, da problemi, ki se pojavljajo pri izvajanju pravil, ne zahtevajo vedno sprememb finančne uredbe. Težave, izpostavljene v javnem posvetovanju, v veliki večini primerov ne izvirajo iz finančne uredbe ali pa bi jih bilo mogoče rešiti z razlago pravil. Težave izvirajo tudi iz predpisov posameznih sektorjev, pri katerih je zaradi podrobnih in zapletenih določb veliko večje tveganje za napake ali napačne razlage.

Kar zadeva metode, so bile vse vsebinske spremembe ocenjene na podlagi naslednjih meril:

- zmanjšanje upravnega bremena za upravičence, izvajalce in partnerje pri izvrševanju,

- kadar koli je mogoče, olajšanje uporabe finančnega vzvoda pri zagotavljanju proračunskih sredstev,

- olajšanje uresničevanja obveznosti Komisije za izvrševanje proračuna in izpolnjevanje ciljev politik v skladu s členom 317 Pogodbe z izboljšanjem instrumentov za izvrševanje ter poenostavitvijo pravil in postopkov,

- zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja ter zaščita finančnih interesov Unije pred goljufijami in drugimi protipravnimi ravnanji[9].

4. POTREBA PO REFORMI

Reforma je potrebna zaradi prilagoditve finančnih pravil novim zahtevam izvrševanja proračuna (sofinanciranje z drugimi donatorji, posebni finančni instrumenti, javno-zasebna partnerstva), ter da se prepreči, da bi temeljna načela ustvarjala nesorazmerno delovno obremenitev (obresti na predhodno financiranje) ali po nepotrebnem zavirala učinkovitost (prepoved izvrševanja proračuna s strani zasebnih subjektov). Treba je olajšati tudi dodeljevanje donacij in naročil nizkih vrednosti.

Poleg tega bi bilo zaradi novega postopka, ki se uporablja za izvedbena pravila, kot je določeno v Lizbonski pogodbi, potrebno spremenjeno razmerje med finančno uredbo in izvedbenimi pravili, kar zahteva celovito revizijo vseh finančnih pravil. Zato bi bilo treba nekatere določbe izvedbenih pravil, ki zdaj opredeljujejo izjeme ali odstopanja od določb finančne uredbe, vključiti v samo finančno uredbo, medtem ko bi morala biti izvedbena pravila omejena na tehnične podrobnosti in izvedbene postopke[10].

V tem okviru predlog Komisije temelji na naslednjih ciljih:

- uvesti večjo prožnost pri uporabi proračunskih načel, kar naj bi bolje ustrezalo operativnim potrebam in zmanjšalo nepotrebno upravno breme za prejemnike sredstev Unije,

- racionalizirati odnose med partnerji pri izvrševanju, ki jih Komisija pooblasti za upravljanje programov ali delov načrtovanih ukrepov (projektov), zlasti ob upoštevanju narave partnerja pri izvrševanju (države članice, agencije, EIB, javni in zasebni subjekti itd.) in finančnih tveganj (sorazmernost),

- preiti od sistema donacij, ki temelji na upravljanju na podlagi dejanskih stroškov (vložkov), k shemi, ki temelji na uspešnosti (rezultatih), da bi dosegli boljšo ciljno naravnanost politik ter znatno poenostavitev postopkovnih in dokumentacijskih zahtev za upravičence ter olajšali uporabo pavšalnih zneskov,

- zagotavljati dobro finančno poslovodenje, hkrati pa odredbodajalcem dati dovolj manevrskega prostora, da lahko prilagodijo sredstva glede na svoje operativne omejitve in finančna tveganja, s katerimi se soočajo,

- posodobiti sistem obvladovanja tveganj in kontrolnih ukrepov, tako da bo bolj sorazmeren z verjetnostjo napak in zadevnimi stroški.

5. SPREMEMBE, KI JIH PREDLAGA KOMISIJA

5.1. Izjeme pri proračunskih načelih

V zvezi z načelom enotnosti proračuna bi bilo treba poenostaviti pravila, ki urejajo obresti iz predhodnega financiranja (člena 5 in 5a finančne uredbe), saj ustvarjajo pretirano upravno breme na obeh straneh ter povzročajo nesporazume s subjekti in partnerji (zlasti v sedanjem obdobju nizkih obrestnih mer). Te obresti se zbirajo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in pomenijo nezanemarljiv prihodek proračuna Unije (+/– 50 mio. EUR na leto). Zato se predlagane spremembe osredotočajo na upravičence do donacij in je obveznost ustvarjanja obresti iz predhodnega financiranja ter izterjave teh obresti odpravljena, če ni v sporazumu o prenosu pooblastil drugače določeno. To pomeni, da bodo nacionalne agencije lahko ponovno uporabile ustvarjene obresti za programe, ki jih upravljajo, in da se bodo obresti, ki jih ustvarjajo organi EU, še naprej vsako leto izterjale. Ta ukrep bo pomenil manjšo izgubo pri „raznih prihodkih“ Unije (+/– 15 mio. EUR).

V zvezi z načelom univerzalnosti se predlaga dvojni sistem za namenske prejemke (člen 18 finančne uredbe), ki razlikuje med: 1. ponovno uporabo sredstev, ki jih je prvotno za določen namen določil proračunski organ, za isti namen ( notranji namenski prejemki) , za katere se ohrani veljavni sistem (prenos samo za eno leto, po prenosu pa je ta sredstva treba porabiti pred novimi proračunskimi sredstvi); ter 2. prejemki, zbranimi od različnih donatorjev, ki jih namenijo za določen program ali ukrep ( zunanji namenski prejemki : prispevki držav Efte in tretjih držav za programe Unije, sofinanciranje zunanjih ukrepov s strani držav članic in drugih donatorjev ipd.), za katere bi moral biti sistem prenosa prožnejši za zagotovitev, da bo namen, za katerega je donator določil ta sredstva, dosežen. Predviden je ustrezen režim poročanja proračunskemu organu.

V zvezi z načelom specifikacije proračuna bi bilo treba pojasniti pravila, ki urejajo prerazporeditve odobrenih proračunskih sredstev, in omogočiti večjo prožnost v postopku sprejemanja nekaterih prerazporeditev, o katerih odloča Komisija (členi 21, 23 in 26 finančne uredbe), da bi zadostili potrebam po boljšem izvrševanju proračuna, zlasti glede odobritev plačil, namenskih prejemkov in proračunskih sredstev za upravo, ki so skupni več naslovom. Predlaga se tudi poenostavitev pravil za prerazporeditve, o katerih je treba obvestiti proračunski organ, da bi preprečili ponavljajoče se zamude pri njihovem izvajanju.

V zvezi z načelom dobrega finančnega poslovodenja , ki vključuje koncept sorazmernosti, bi bilo treba v finančno uredbo uvesti pojem dopustnega tveganja (člen 28b finančne uredbe). Cilj tega predloga, ki je bil dan med zadnjo revizijo, zdaj pa je podprt še s trdno analizo stroškov in koristi kontrole, je določiti raven dopustnega tveganja napake po področjih ob upoštevanju stroškov kontrole, tveganja napak in koristi posamezne politike. To pomeni, da se lahko za nekatera področja določi raven tveganja nad 2-odstotnim pragom pomembnosti, ki ga Računsko sodišče uporablja pri presojanju zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij za vsa področja. O ravni dopustnega tveganja bi odločal zakonodajni organ; določil bi stroškovno učinkovito raven kontrole, ki bi bila ustreznejša podlaga za organ, ki da razrešnico (tj. EP), pri presojanju kakovosti obvladovanja tveganja s strani Komisije.

V zvezi z načelom enoletnosti ni predlagana nobena sprememba finančne uredbe, razen glede pravil o prenosu za zunanje namenske prejemke (člen 10 finančne uredbe) zaradi upoštevanja dvojnega sistema, predlaganega za namenske prejemke. Vendar se Komisija v celoti zaveda pomislekov, ki so jih izrazili nekateri njeni partnerji pri izvrševanju večletnih programov (EIB, ITER, Galileo, raziskovalni programi, ki jih upravljajo skupne tehnološke pobude itd.), ki želijo imeti pred podpisom pogodbe ali sporazuma s Komisijo zagotovilo, da bo Unija iz proračuna zagotovila ustrezna sredstva za celotno trajanje projekta, saj lahko nekateri projekti celo presegajo obdobje veljavnega večletnega finančnega okvira. Opozoriti je treba, da tako zagotovilo že obstaja v obliki letnih obrokov, ki se določijo v temeljnem aktu za celotno trajanje večletnega finančnega okvira (npr. za strukturna sklada) ali celo dlje (npr. ITER) v skladu s členom 76(3) finančne uredbe. Čeprav je tako finančno načrtovanje[11] okvirno, zagotavlja ustrezne informacije o letnih zneskih, predvidenih za pomembne programe, npr. za skupne tehnološke pobude, in kar je še pomembneje, zagotavlja srednjeročno perspektivo financiranja Unije, ki jo želijo nekateri partnerji Unije pri izvrševanju. Poleg tega se je stopnja gotovosti, ki jo zagotavljajo letni zneski, določeni v pravnih podlagah, povečala z razširitvijo zakonodajnega soodločanja, ki je zdaj redni zakonodajni postopek.

V zvezi z načelom preglednosti ni predlagana nobena sprememba.

5.2. Izvrševanje proračuna

5.2.1. Zmanjšanje števila načinov izvrševanja s 5 na 2 (člen 53 finančne uredbe)

Določbe v zvezi z načini izvrševanja so bistven del reforme iz leta 2001 in urejajo pogoje prenosa pooblastil za izvajanje proračunskih nalog na tretje osebe . Njihov cilj je zagotavljati, da se ne glede na način izvrševanja odhodki izvršujejo z enako stopnjo kontrole in preglednosti, kot se pričakuje od služb Komisije, v skladu s finančno uredbo.

Vendar so te določbe z leti postale tako zapletene, da se je njihov prvotni namen izgubil. Zato je cilj predloga Komisije vzpostaviti jasno razlikovanje med:

- situacijami, v katerih se proračun izvršuje neposredno (s strani Komisije ali izvajalskih agencij – točka 1 člena 53(1),

- in situacijami, v katerih se proračun izvršuje posredno z deljenim upravljanjem z državami članicami ali prek drugih subjektov ali oseb (točka 2 člena 53(1)).

Predlog vsebuje skupne zahteve za vse vrste posrednega upravljanja ter posebne določbe, predvidene za posredno upravljanje z državami članicami (člen 53a finančne uredbe).

Njegov cilj je zlasti najti pravo ravnotežje med tem, da se odredbodajalcu na eni strani olajša izbira ustreznega načina izvrševanja proračuna za posamezen ukrep ter da se mu na drugi strani zagotovi varnejše okolje. To ravnotežje je vzpostavljeno z naslednjima dvema elementoma:

- operativne potrebe služb so upoštevane z uvedbo večje sorazmernosti v predhodne kontrole glede na posebna tveganja zadevnega ukrepa ter v splošno kontrolno okolje, vključno z ukrepi Komisije za nadzor in podporo izvrševanja. Poleg tega so predlagane določbe, namenjene potrebam novih finančnih instrumentov, ki se še razvijajo, npr. instrumentov EIB in javno-zasebnih partnerstev,

- odgovornost držav članic ter pooblaščenih subjektov ali oseb v okviru posrednega upravljanja je okrepljena, obveznosti Komisije glede kontrole in revizije za vse vrste upravljanja proračuna pa so racionalizirane.

Hkrati so predlagane določbe za okrepitev dobrega finančnega poslovodenja , da se zagotovi odgovornost Komisije za izvrševanje proračuna. Te določbe zadevajo:

- obveznosti glede kontrole in revizije, ki jih morajo izpolnjevati države članice in pooblaščeni subjekti, da zagotavljajo zadostno raven zaščite finančnih interesov Unije,

- izjave o zanesljivosti upravljanja za vse vrste posrednega upravljanja proračuna, za katere ni potrebna ločena razrešnica proračunskega organa; izjava naj bi okrepila odgovornost držav članic in pooblaščenih subjektov ter dala trdnejša zagotovila odredbodajalcu, zlasti pri njegovih nalogah poročanja,

- obveznosti Komisije glede kontrole in revizije, vključno s postopki za potrditev obračuna in možnostjo odložitve ali prekinitve plačil.

5.2.2. Obveznosti držav članic glede kontrole in revizije (člen 53a finančne uredbe)

Predlog uvaja nove določbe, ki temeljijo na členu 317 PDEU in vsebujejo naslednje elemente: usklajeno upravno strukturo v državah članicah, skupne obveznosti upravljanja in kontrole za te strukture, letno izjavo o zanesljivosti upravljanja z neodvisnim revizijskim mnenjem o njej, s katero akreditirani nacionalni organ prevzame odgovornost za upravljanje sredstev Unije, za katera je pooblaščen, ter mehanizme finančne potrditve, odložitve in popravkov, ki jih izvaja Komisija.

Te določbe naj bi se uporabljale šele za naslednjo generacijo predpisov posameznih sektorjev, tj. po letu 2013 (člen 187 finančne uredbe).

5.2.3. Plačila in fiduciarni računi (člen 61(4) finančne uredbe)

Določbe finančne uredbe zajemajo samo bančne račune, odprte za upravljanje denarnih sredstev na odgovornost računovodje. Omogočiti bi bilo treba odprtje fiduciarnih računov , namenjenih izvajanju programov s strani finančnih institucij v okviru posrednega upravljanja. Ti fiduciarni računi bi se odprli na odgovornost odredbodajalcev s soglasjem računovodje.

Poleg tega so bila pregledana pravila v zvezi s predhodnim financiranjem (člen 81 finančne uredbe), da bi omogočili plačilo predhodnega financiranja v enkratnem znesku, ki ga bo treba obračunati glede na napredek pri izvajanju ukrepa. To naj bi prejemnikom donacij EU zagotovilo večjo varnost glede zneska, ki ga prejmejo, saj bi Komisija z vmesnimi plačili redno potrjevala upravičenost stroškov.

5.2.4. Prihodki (člena 73b in 74 finančne uredbe)

Zaradi večje učinkovitosti varovanja finančnih interesov Unije bi bilo treba okrepiti pravila o izterjavi . Zlasti bi morale države članice obravnavati izterjave na enak način, kot obravnavajo lastne terjatve na svojem ozemlju.

Predlagana je tudi poenostavitev sistema napovedovanja prihodkov v skladu s proračunskimi potrebami. Evidentiranje bi moralo biti zahtevano, kadar so prihodki pričakovani z določeno stopnjo verjetnosti in je mogoče razumno oceniti njihov znesek.

5.2.5. Javna naročila (členi 88–107 finančne uredbe)

V okviru meja, odobrenih z direktivo o javnih naročilih iz leta 2004[12], so bile pregledane določbe o javnih naročilih, da bi poenostavili pravila (mejne vrednosti, bančna jamstva), upoštevali poseben status EIB v Pogodbi ter podrobneje opredelili področje uporabe nekaterih določb, zlasti v zvezi z izbiro strokovnjakov. Poleg tega naj bi baza podatkov o ponudnikih omogočila učinkovitejšo komunikacijo s potencialnimi ponudniki za naročila, katerih vrednost je nižja od mejnih vrednosti, določenih v direktivi o javnih naročilih.

V zvezi s pravili o izključitvi je v člen 93 finančne uredbe uvedeno odstopanje od izključitve za prednostne zahteve splošnega interesa, zlasti zaradi zagotavljanja neprekinjenega dela institucij. Cilj te določbe je uskladiti pravila finančne uredbe z zadevno direktivo. V člen 95 finančne uredbe se uvaja določba, ki bi ECB in EIB zagotovila enak dostop do centralne baze podatkov o izključitvah, kot ga imajo institucije EU.

V člen 96(2) finančne uredbe je vnesena določba, ki naj bi zagotovila trdno pravno podlago za objavo upravnih sklepov o izključitvah in denarnih kaznih v skladu z zahtevami glede varstva podatkov.

5.2.6. Donacije (členi 108–120 finančne uredbe)

Pravila o donacijah so bila v finančno uredbo in izvedbena pravila prvič uvedena s prenovitvijo leta 2002. Revizija iz leta 2006 je uvedla le manjše spremembe, ki so se izkazale za nezadostne, da bi zmanjšale upravno breme za operativne službe in upravičence.

Upravno breme službam preprečuje, da bi svoje vire lahko uporabljale za doseganje ciljev politik in pravočasno izvedbo ukrepov, hkrati pa nalaga pretirane upravne zahteve upravičencem. Izvira iz dveh neposrednih vzrokov: pretirane podobnosti med pravili/postopki za javna naročila in pravili/postopki za donacije, čeprav so cilji različni (nakup oziroma podpora); ter dejstva, da se kontrole donacij osredotočajo na dejanske stroške (donacije, ki temeljijo na dejanskih stroških) in ne na pričakovane rezultate (cilje) projektov.

Zato se predlaga prehod z navedene sheme Unije na sistem, ki bo temeljil na uspešnosti na podlagi opredelitve dogovorjenih kazalnikov in ciljev (dosežkov in rezultatov), ter temeljita poenostavitev sistema pavšalnih zneskov (pavšalni zneski, standardni stroški na enoto in pavšalno financiranje), ki bo jasno ločen od vseh preverjanj dejanskih stroškov izvajanja (člen 109 finančne uredbe). Ta novi pristop bi moral biti vgrajen v izvedbena pravila in bi zajemal načine kontrole (vključno z operativnimi revizijami), hkrati pa zagotavljal spoštovanje skupnih načel, ki se uporabljajo za donacije. Zato bi bilo treba črtati najvišjo mejno vrednost za pavšalne zneske (25 000 EUR) ter ob sprejetju posebnega okvira za pavšalne zneske odločitev o mejni vrednosti prepustiti kolegiju.

Da bi zagotovili, da odločitve o pavšalnih zneskih temeljijo na oceni tveganja, ki jo opravi odredbodajalec, in zaradi enakega obravnavanja upravičencev, bi morala Komisija sprejeti okvir za določanje pavšalnih zneskov (skladnost s financiranimi dejavnostmi, najvišji znesek, podlaga in metode za izračun), razen na sheme za donacije nizkih vrednosti (≤50 000 EUR). Odredbodajalec bi tako lahko znotraj trajanja programa določal pavšalne zneske, stroške na enoto in pavšalno financiranje na podlagi začasnega proračuna, ki ga predloži vlagatelj vloge za donacijo, ob upoštevanju njegove notranje računovodske prakse, tako da bi bile vključene zgolj dovoljene kategorije stroškov, ki jih vlagatelj dosledno uporablja za podobne postopke (brez odstopanj v škodo sredstev Unije).

Hkrati bi bilo treba pregledati sistem dejanskih stroškov , ki ostaja privzeti sistem (pojasnitev različnih vrst stroškov, dejansko nastali stroški, prispevki v naravi, dobiček), morebiten dobiček od ukrepa pa bi bilo treba izterjati v sorazmernem deležu (če EU krije 50 % stroškov, bi bilo treba izterjati samo 50 % dobička).

V zvezi s postopnim zmanjševanjem donacij za poslovanje (člen 113(2) finančne uredbe) je predlagan pregled uporabe tega pravila v obdobju štirih let in ne njegova popolna opustitev, saj je načeloma upravičeno.

Pregledani so bili postopki za dodeljevanje donacij v izvedbenih pravilih, da bi izbiro načinov v čim večji meri prepustili odredbodajalcu (sklep ali sporazum, bančna jamstva ter dokumenti, na podlagi katerih se ocenjuje poslovna in finančna sposobnost). Poleg tega bi bilo treba poenostaviti dodeljevanje donacij nizkih vrednosti , in sicer z odpravo pretiranih upravnih zahtev v skladu z načelom sorazmernosti in povišanjem sedanje mejne vrednosti (s 25 000 EUR na 50 000 EUR). To ustreza usmeritvi, uvedeni leta 2006.

Pravila o izredni odobritvi kaskadnih donacij so se izkazala za prestroga in bi jih bilo treba omiliti (člen 120(2) finančne uredbe), da se upravičencu omogoči, da svojo donacijo prek subvencij prerazdeli tretjim osebam. Tako naj bi se izboljšalo izvajanje programov, namenjenih veliki skupini fizičnih oseb, ki jih je mogoče doseči le prek dveh ravni (univerze v programu Erasmus, nevladne organizacije za programe prenosa denarnih sredstev pri zunanjih ukrepih). Komisija predlaga, da se, kadar je prerazdelitev sredstev glavni cilj ukrepa, olajša dodeljevanje kaskadnih donacij, in sicer z odpravo ali omilitvijo nekaterih veljavnih omejitev, ter da upravičenec prve stopnje, če je primerno, predloži ustrezna jamstva glede izterjave zneskov. Načelo, ki omejuje prosto presojo primarnega upravičenca pri prerazdeljevanju donacij, je ohranjeno.

Poleg tega bi morala biti odredbodajalcem omogočena večja prožnost, da bi lahko kot enega samega upravičenca obravnavali skupino partnerjev pri izvrševanju, kot je npr. konzorcij, ki je del mreže. V členu 109(6) finančne uredbe je zagotovljena tudi postopkovna prožnost pri dodeljevanju donacij EIB, ki odraža poseben status te banke v Pogodbi.

Predlagane so še določbe, na podlagi katerih se lahko ugotovljene sistemske napake znotraj sistema, ki temelji na dejanskih stroških, razširijo na druge projekte, kadar so bile take napake ugotovljene pri naknadni reviziji. V teh primerih bi moral biti odgovorni odredbodajalec upravičen, da uporabi enako stopnjo finančnih popravkov tudi za druge nerevidirane projekte, ki jih izvaja isti upravičenec, ter da izterja zadevne zneske, če upravičenec ne more dokazati, da v nerevidiranih projektih te napake ni.

5.2.7. Nagrade (novi naslov VIa, člen 120a finančne uredbe)

Nagrade se dodeljujejo na podlagi natečajev in so instrument prispevkov Unije, ki se razlikuje od donacij. Zato se predlaga, da se določbe, povezane z nagradami, vključijo v ločen naslov finančne uredbe. Prispevek Unije v tem okviru bi bil popolnoma ločen od vsakega sklicevanja na predvidljive stroške.

5.2.8. Finančni instrumenti, ki jih upravljajo mednarodne finančne ustanove (novi naslov VI B , člena 120b in 120c finančne uredbe)

Finančni instrumenti se vse bolj uveljavljajo kot primerno sredstvo finančnega vzvoda za sredstva EU, zlasti v kombinaciji z drugimi sredstvi (jamstveni skladi, tvegani kapital, mešani instrumenti, ki kombinirajo donacijo Skupnosti s posojilom ali jamstvom).

Predlagano je, da se uvede nov tip finančnega prispevka , ker ti finančni instrumenti, ki jih trenutno pretežno izvajata EIB in Evropski investicijski sklad, ne morejo biti izenačeni s storitvami ali donacijami. Zanje bi morale veljati posebne določbe, ki bi upoštevale posebnosti pri njihovem izvajanju (revolving skladi, kaskadni prispevki prek bančnih mrež), obenem pa bi spoštovali načela odgovornosti (kot so delež tveganj ali sofinanciranja ter sankcije za neizpolnjevanje obveznosti) in dobrega finančnega poslovodenja (omejitev tveganj za javna sredstva).

5.2.9. Poročila in izjave s predhodnimi ugotovitvami Računskega sodišča (člena 143 in 144)

Predlagana je vrsta sprememb v zvezi z letnimi in posebnimi poročili Računskega sodišča zaradi upoštevanja sedanje prakse (kontradiktorni postopek, objava odgovorov posameznih institucij poleg ugotovitev Evropskega računskega sodišča ali pod njimi, posredovanje odgovorov držav članic) ali racionalizacije časovnega načrta. Nova določba formalizira prakso Evropskega računskega sodišča, da komisarjem, organom in državam članicam pošlje izjavo s predhodnimi ugotovitvami.

5.2.10. Skrbniški skladi Unije (člen 164 finančne uredbe)

Predlagano je, da je Komisija pooblaščena za ustanavljanje in upravljanje skrbniških skladov Unije za zunanje ukrepe, namenjenih posredovanju v in po izrednih kriznih razmerah (npr. Haiti), ali za tematske ukrepe, pri čemer bi se prispevek iz proračuna Unije kombiniral s sredstvi drugih donatorjev.

Glavni cilj takega instrumenta je omogočiti Uniji, da bo delovala kot pomemben in prepoznavnejši akter na področju razvojne pomoči.

5.2.11. Možnost najemanja posojil za financiranje nakupov stavb (člen 179(3)(b) finančne uredbe)

Zaradi večje preglednosti in stroškovne učinkovitosti Komisija predlaga, da se uvede možnost najemanja posojil, vendar izključno za primere, ko institucije nameravajo kupiti svoje prostore. To bi precej poenostavilo sedanji sistem, bilo bi stroškovno učinkovitejše, saj bi institucije lahko izkoristile nižje obrestne mere na finančnem trgu na podlagi bonitetne ocene Unije (AAA), in bi institucijam omogočilo, da razvijejo dolgoročno nepremičninsko politiko (še zlasti delegacije, OIB in OIL).

V praksi bi bili v proračunu prikazani le letni obroki posojila (vračilo posojila), medtem ko je treba sama posojila za „stavbe“ obravnavati zunaj proračuna, saj se z njimi ne financira proračun, temveč nakup sredstev. Zato je sprememba vnesena v člen 179 in ne člen 14 finančne uredbe. Spremenjen je tudi člen 96 izvedbenih pravil, ki določa upravne izdatke, ki se pokrivajo z začasnimi obveznostmi, saj je treba plačilo vsakega letnega (ali periodičnega) obroka obravnavati kot ponavljajoči se upravni izdatek, podobno kot plačilo najemnine.

5.2.12. Prožen pristop za javno-zasebna partnerstva

Cilj predloga Komisije je olajšati širšo uporabo javno-zasebnih partnerstev, zlasti na področju raziskav; to zahtevo je jasno izrazila večina subjektov, dejavnih na tem področju. Predlagana prožnost naj bi omogočila uporabo vrste različnih javno-zasebnih partnerstev glede na njihovo strukturo in glede na natančno opredelitev financirane dejavnosti (jasno opredeljeni projekti ali teme raziskovalno-razvojne dejavnosti). Zato se predlaga, da se obstoječima možnostma strukture teh partnerstev (organi Skupnosti v skladu s členom 185 finančne uredbe , kot so danes skupne tehnološke pobude, in konzorcij partnerjev, ki je lahko organiziran kot subjekt zasebnega prava ali mreža na podlagi pogodbenih razmerij in ki prejme donacijo v skladu s členom 108 finančne uredbe ), dodata dve novi možnosti. Predvideno je zlasti, da:

- se zasebnim subjektom omogoči, da se nanje prenese izvajanje javno-zasebnih partnerstev in da lahko v ta namen upravljajo sredstva EU (npr. dodeljevanje donacij) v okviru posrednega upravljanja ( točka 2(g) člena 53(1) finančne uredbe ),

- se omogoči, da se na podlagi prenosa pooblastil sprejeme ločena poenostavljena vzorčna finančna uredba, ki bi se uporabljala za organe, ustanovljene s temeljnim aktom in pooblaščene za izvajanje javno-zasebnega partnerstva ( člen 185a finančne uredbe ). Vzorčna finančna uredba bo obsegala skupen sklop načel, ki bodo obvezna, da se zagotovita dobro finančno poslovodenje sredstev EU in ustrezna zaščita finančnih interesov Unije. Vendar bi javno-zasebna partnerstva lahko uporabljala svoja pravila (v zvezi z računovodstvom, notranjimi in zunanjimi revizijami, naročili itd.) v okviru veljavnega nacionalnega prava in temeljnega akta.

Tako bi bilo mogoče izbrati strukturo, ki bi bila najbolje prilagojena ciljem in naravi načrtovanih dejavnosti, in sicer od pogodbenih do institucionaliziranih (integriranih) ureditev; slednje vključujejo organ Unije (člen 185 finančne uredbe), osebo zasebnega prava (točka 2(g) člena 53(1) finančne uredbe) in mešan organ (člen 185a in točka 2(e) člena 53(1) finančne uredbe).

5.3. Končne določbe (členi 182–187 finančne uredbe)

Redna triletna revizija finančne uredbe, kot je trenutno predvidena, ne zagotavlja zadostne pravne varnosti in stabilnosti finančnih pravil. Poleg tega je revizijski mehanizem zelo tog in ne upošteva cikla večletnega načrtovanja proračuna EU ter z njim povezane sektorske zakonodaje. Zato se predlaga, da se prihodnje revizije finančne uredbe opravijo, kadar koli se to izkaže za potrebno, in ne po določenem časovnem načrtu.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

ð novo

2010/0154 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti ð splošni proračun Evropske unije ï

(Prenovitev)

VSEBINA |

PRVI DEL | SKUPNE DOLOČBE … |

NASLOV I | PODROČJE UPORABE … |

NASLOV II | PRORAČUNSKA NAČELA … |

Poglavje 1 | Načelo enotnosti in točnosti proračuna … |

Poglavje 2 | Načelo enoletnosti … |

Poglavje 3 | Načelo ravnotežja … |

Poglavje 4 | Načelo obračunske enote … |

Poglavje 5 | Načelo univerzalnosti … |

Poglavje 6 | Načelo specifikacije … |

Poglavje 7 | Načelo dobrega finančnega poslovodenja … |

Poglavje 8 | Načelo preglednosti … |

NASLOV III | DOLOČITEV IN SESTAVA PRORAČUNA … |

Poglavje 1 | Določitev proračuna … |

Poglavje 2 | Sestava in priprava proračuna … |

NASLOV IV | IZVRŠEVANJE PRORAČUNA … |

Poglavje 1 | Splošne določbe … |

Poglavje 2 | Načini izvrševanja … |

Poglavje 3 | Finančni udeleženci … |

Oddelek 1 | Načelo ločitve nalog … |

Oddelek 2 | Odredbodajalec … |

Oddelek 3 | Računovodja … |

Oddelek 4 | Vodja blagajne predplačil … |

Poglavje 4 | Odgovornost finančnih udeležencev … |

Oddelek 1 | Splošna pravila … |

Oddelek 2 | Pravila, ki se uporabljajo za odredbodajalce na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa … |

Oddelek 3 | Pravila, ki se uporabljajo za računovodje in vodje blagajn predplačil … |

Poglavje 5 | Prihodki … |

Oddelek 1 | Dajanje lastnih sredstev na voljo … |

Oddelek 2 | Ocena terjatev … |

Oddelek 3 | Ugotovitev terjatev … |

Oddelek 4 | Odobritev izterjave … |

Oddelek 5 | Izterjava … |

Poglavje 6 | Izdatki … |

Oddelek 1 | Prevzem obveznosti za izdatke … |

Oddelek 2 | Potrditev izdatkov … |

Oddelek 3 | Odobritev izdatkova … |

Oddelek 4 | Plačilo izdatkov … |

Oddelek 5 | Roki za izvršitev izdatkov … |

Poglavje 7 | Informacijski sistemi … |

Poglavje 8 | Notranji revizor … |

NASLOV V | JAVNA NAROČILA … |

Poglavje 1 | Splošne določbe … |

Oddelek 1 | Področje uporabe in načela za oddajo javnih naročil … |

Oddelek 2 | Objava … |

Oddelek 3 | Postopki oddaje javnega naročila … |

Oddelek 4 | Garancije in nadzor … |

Poglavje 2 | Določbe, ki se uporabljajo za naročila, ki jih oddajo institucije Skupnosti √ Unije Õ v lastnem imenu … |

NASLOV VI | DONACIJE … |

Poglavje 1 | Področje uporabe in oblika donacij … |

Poglavje 2 | Načela … |

Poglavje 3 | Postopek dodeljevanja … |

Poglavje 4 | Plačilo in nadzor … |

Poglavje 5 | Izvajanje … |

NASLOV VII | PRIPRAVA ZAKLJUČNEGA RAČUNA IN RAČUNOVODSTVO … |

Poglavje 1 | Priprava zaključnega računa … |

Poglavje 2 | Informacije o izvrševanju proračuna … |

Poglavje 3 | Računovodstvo … |

Oddelek 1 | Skupne določbe … |

Oddelek 2 | Splošno računovodstvo … |

Oddelek 3 | Proračunsko računovodstvo … |

Poglavje 4 | Vodenje evidence premoženja … |

NASLOV VIII | ZUNANJA REVIZIJA IN RAZREŠNICA … |

Poglavje 1 | Zunanja revizija … |

Poglavje 2 | Razrešnica … |

DRUGI DEL | POSEBNE DOLOČBE … |

NASLOV I | EVROPSKI KMETIJSKI JAMSTVENI SKLAD … |

NASLOV II | STRUKTURNAI SKLADAI, KOHEZIJSKI SKLAD, EVROPSKI SKLAD ZA RIBIŠTVO IN EVROPSKI KMETIJSKI SKLAD ZA RAZVOJ PODEŽELJA … |

NASLOV III | RAZISKAVE … |

NASLOV IV | ZUNANJI UKREPI … |

Poglavje 1 | Splošne določbe … |

Poglavje 2 | Izvajanje ukrepov … |

Poglavje 3 | Javna naročila … |

Poglavje 4 | Donacije … |

Poglavje 5 | Revidiranje računovodskih izkazov … |

NASLOV V | EVROPSKI URADI … |

NASLOV VI | PRORAČUNSKA SREDSTVA ZA UPRAVO |

NASLOV VII | STROKOVNJAKI … |

TRETJI DEL | PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE … |

NASLOV I | PREHODNE DOLOČBE … |

NASLOV II | KONČNE DOLOČBE … |

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 322 Pogodbe v povezavi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti členom 106a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča[13],

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta Sodišču Evropske unije, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij, varuhu človekovih pravic in uradni osebi za varstvo podatkov,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta v seznanitev nacionalnim parlamentom,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta v seznanitev Evropski centralni banki in Evropski investicijski banki,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom[14],

ob upoštevanju naslednjega:

ò novo

(1) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[15], je bila večkrat bistveno spremenjena. Ker so potrebne dodatne spremembe, bi bilo zaradi jasnosti treba navedeno uredbo prenoviti.

ê 1605/2002, uvodna izjava 1 (prilagojeno)

(2) Okvirni pogoji, pod katerimi je bila sprejeta Finančna uredba z dne 21. decembra 1977 za splošni proračun Evropskih skupnosti[16] so se bistveno spremenili, zlasti zaradi uvedbe finančnega načrta, ki predstavlja okvir za razvoj proračuna, sprememb v institucionalni ureditvi in več zaporednih širitev ter večkratnih bistvenih sprememb Finančne uredbe. Zlasti zaradi upoštevanja zahtev po poenostavitvi zakonodajnih in upravnih zadev ter zaostritvi vodenja financ Skupnosti je treba Finančno uredbo z dne 21. decembra 1977 zaradi jasnosti preoblikovati.

ò novo

(3) Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002 je določila proračunska načela in finančna pravila, ki jih morajo vse institucije upoštevati v vseh zakonodajnih aktih. Treba bi bilo ohraniti temeljna načela, zasnovo in zgradbo navedene uredbe ter osnovna pravila upravljanja proračuna in finančnega poslovodenja. Odstopanja od navedenih temeljnih načel bi bilo treba pregledati in čim bolj poenostaviti, pri čemer je treba upoštevati, ali so še relevantna, kakšna je njihova dodana vrednost za letni proračun Unije (v nadaljnjem besedilu: proračun) in kakšno breme nalagajo zainteresiranim stranem. Treba je ohraniti in okrepiti ključne elemente finančne reforme – vlogo finančnih udeležencev, združevanje kontrol v operativnih službah, notranje revizorje, oblikovanje proračuna po dejavnostih (ABB), posodobitev računovodskih načel in pravil ter osnovna načela za donacije.

ê 1995/2006, uvodna izjava 4 (prilagojeno)

(4) Treba bi bilo upoštevati določbe o izvrševanju prihodkov in odhodkov proračuna iz temeljnih aktov, ki bodo sprejeti sprejetih za obdobje 2007 do 2013, da se zagotovi skladnost med temi navedenimi akti in finančno √ to Õ uredbo.

ò novo

(5) Praktične izkušnje so pokazale, da so potrebne nekatere spremembe finančne uredbe, da bi jo prilagodili razvijajočim se zahtevam izvrševanja proračuna, kot je sofinanciranje z drugimi donatorji, ter da bi povečali učinkovitost zunanje pomoči in olajšali uporabo posebnih finančnih instrumentov, npr. tistih, vzpostavljenih z Evropsko investicijsko banko, ali izvajanja prek javnih in zasebnih partnerstev.

ê 1605/2002, uvodna izjava 2 (prilagojeno)

ð novo

(6) Ta uredba √ Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002 Õ mora biti √ je bila Õ omejena na določitev splošnih načel in temeljnih pravil za celotni proračunski sektor, ki ga zajema Pogodba √ zajemata Pogodbi Õ, izvedbene določbe √ izvedbena pravila Õ pa je treba združiti v uredbi o določbah za izvajanje te uredbe √ so bila določena v Uredbi Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[17] Õ, da bi zagotovili boljšo hierarhijo pravil in razumljivost Finančne uredbe √ Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 Õ. Komisijo je zato treba pooblastiti za sprejetje izvedbenih določb. ð Vendar Pogodba o delovanju Evropske unije omejuje možnosti za prenos pooblastil za sprejemanje izvedbenih ukrepov na Komisijo le na dopolnitve ali spremembe nebistvenih elementov zakonodajnih aktov. Zato bi bilo treba nekatere določbe iz Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 vključiti v to uredbo. Izvedbeni ukrepi, ki jih sprejema Komisija, bi morali biti omejeni na tehnične podrobnosti in izvedbene postopke. ï

ê 1605/2002, uvodna izjava 3

(7) Pri določitvi in izvrševanju proračuna bi bilo je treba upoštevati štiri temeljna načela proračunskega prava (enotnost, univerzalnost, specifikacija, enoletnost) in načel načela točnosti proračuna, ravnotežja, obračunske enote, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti.

ê1605/2002, uvodna izjava 4

(8) Ta uredba mora ponovno potrditi ta načela in dovoliti čim manj izjem pod strogimi pogoji.

ê 1605/2002, uvodna izjava 5 (prilagojeno)

ð novo

(9) V zvezi z načelom enotnosti mora ta uredba določiti, da se uporablja tudi za odhodke iz poslovanja v zvezi z izvajanjem določb Pogodbe o Evropski uniji o skupni zunanji in varnostni politiki ter o policijskem in sodnem sodelovanju v kazenskih zadevah, kadar bremenijo proračun. Načelo enotnosti in točnosti proračuna √ kaže na to Õ pomeni, da se v proračunu izkazujejo vsi prihodki in odhodki Skupnosti in Unije, kadar bremenijo proračun.

(10) ð Pravila, ki se nanašajo na obresti iz predhodnega financiranja, bi bilo treba poenostaviti, ker povzročajo pretirano upravno breme tako za prejemnike sredstev Unije kot tudi za službe Komisije, poleg tega pa povzročajo nesporazume med službami Komisije ter subjekti in partnerji. Zaradi poenostavitve, zlasti v zvezi s prejemniki donacij, ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja bi bilo treba odpraviti obveznost ustvarjanja obresti iz predhodnega financiranja in izterjave teh obresti. Vendar pa bi bilo treba ohraniti možnost, da se ta obveznost vključi v sporazum o prenosu pooblastil, da se omogoči ponovna uporaba obresti iz predhodnega financiranja za programe, ki jih upravljajo nekateri pooblaščeni subjekti, oziroma njihova izterjava. ï

ê 1605/2002, uvodna izjava 8 (prilagojeno)

(11) V zvezi z načelom enoletnosti je treba ohraniti razliko med diferenciranimi proračunskimi sredstvi in nediferenciranimi proračunskimi sredstvi. Odločitev o prenosu odobritev za prevzem obveznosti in za plačila mora sprejeti vsaka posamezna institucija. Dodatna obdobja je treba omejiti izključno na primere, ki so nujno potrebni, t.j. za plačila iz EKUJS. V zvezi z načelom enoletnosti bi bilo treba uvesti več √ Treba bi bilo ohraniti sedanjo raven Õ prožnosti in preglednosti za izpolnjevanje operativnih potreb √ odzivanje na operativne potrebe Õ. Prenos odobrenih proračunskih sredstev bi moral biti izjemoma dovoljen v primeru odhodkov za neposredna plačila kmetom v skladu z novim Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom (EKJS), ustanovljenim z Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike[18].

ê 1995/2006, uvodni izjavi 9 in 10 (prilagojeno)

ð novo

(12) Zahtevki za plačila iz držav članic po kmetijskih uredbah √ na področju kmetijstva so ponavadi daleč Õ bodo najštevilnejši na začetku proračunskega leta n . Zato bi bilo treba najvišjo mejno vrednost za vnaprejšnji prevzem obveznosti za EKJS (od 15. novembra leta n–1 ) za kritje rutinskih poslovodnih izdatkov (v breme proračuna za leto n ) povišati na tri četrtine ustreznih odobrenih proračunskih sredstev iz zadnjega sprejetega proračuna za kmetijstvo. V √ Določbe v Õ zvezi z mejo za vnaprejšnji prevzem obveznosti za upravne odhodke bi bilo treba besedilo spremeniti tako, da se sklicuje √ bi se morale sklicevati Õ na odobrena proračunska sredstva, o katerih odloča proračunski organ, s tem pa so prerazporeditve odobrenih proračunskih sredstev izključene.

(13) Uporaba nediferenciranih odobrenih proračunskih sredstev za veterinarske ukrepe, ki bremenijo EKJS, čezmerno ovira izvrševanje takšnih ukrepov, zlasti pri omejitvah možnosti za prenose. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo diferenciranih odobrenih proračunskih sredstev za takšne odhodke, saj je to bolj v skladu z večletno naravo ukrepov.

ò novo

(14) Pravila o prenosu namenskih prejemkov bi morala upoštevati razlikovanje med zunanjimi in notranjimi namenskimi prejemki. Da bi spoštovali namen, ki ga je določil donator, bi bilo treba zunanje namenske prejemke avtomatsko prenesti in uporabljati, dokler niso izvedene vse dejavnosti v zvezi s programom ali ukrepom, za katerega so namenjeni. Kadar so zunanji namenski prejemki prejeti v zadnjem letu programa ali ukrepa, bi bilo treba omogočiti tudi, da se lahko porabijo v prvem letu naslednjega programa ali ukrepa. Notranji namenski prejemki se lahko prenesejo samo za eno leto, če ni v zadevnem temeljnem aktu drugače določeno, oziroma v ustrezno utemeljenih okoliščinah.

ê 1605/2002, uvodna izjava 9 (prilagojeno)

(15) Načelo ravnotežja proračuna je temeljno proračunsko pravilo. V tej zvezi je treba poudariti, da uporaba posojil ni združljiva s sistemom virov lastnih sredstev Skupnosti √ Unije Õ . Vendar pa načelo √ načela Õ ravnotežja proračuna √ ne bi smeli razlagati tako Õ ni tako, da bi oviralo √ bi oviralo Õ najemanje in dajanje posojil s poroštvom splošnega proračuna Unije.

ê 1605/2002, uvodna izjava 10 (prilagojeno)

(16) V skladu s √ členom 320 Õ prvim odstavkom člena 277 Pogodbe √ o delovanju Evropske unije Õ ES in prvim odstavkom člena 181 Pogodbe Euratom je treba določiti obračunsko enoto, v kateri se pripravi proračun in ki se tudi uporablja za izvrševanje ter za pripravo zaključnega računa.

ê 1605/2002, uvodna izjava 6 (prilagojeno)

ð novo

(17) V zvezi z načelom univerzalnosti je treba prenehati s prakso √ bila praksa Õ vračil predplačil in njihove ponovne uporabe √ opuščena Õ; √ ter Õ v nekaterih primerih √ nadomeščena Õ jih je treba nadomestiti z namenskimi prejemki in načini za ponovno uporabo √ sproščenih Õ zapadlih proračunskih sredstev. Te spremembe ne vplivajo √ To ni vplivalo Õ na posebna pravila, ki veljajo za strukturnae skladae.

(18) ð Odstopanje v zvezi z namenskimi prejemki bi bilo treba spremeniti tako, da se na eni strani upoštevajo posebnosti „notranjih namenskih prejemkov“, ki izhajajo iz proračunskih sredstev proračunskega organa, ter na drugi strani posebnosti „zunanjih namenskih prejemkov“, ki jih različni donatorji namenijo za določen program ali ukrep. Poleg tega bi bilo treba zunanjim donatorjem še naprej omogočiti sofinanciranje zunanjih ukrepov, zlasti humanitarnih, tudi kadar temeljni akt tega izrecno ne predvideva. Zaradi lažjega upravljanja nepremičnin bi moral seznam notranjih namenskih prejemkov vključevati tudi prejemke od prodaje stavb in s tem povezanih transakcij. ï

ò novo

(19) V zvezi s predstavitvijo namenskih prejemkov v predlogu proračuna bi bilo treba zagotoviti večjo preglednost, in sicer z določbo, da se v predlog proračuna vključijo zneski namenskih prejemkov, ki so na dan njegove določitve gotovi.

ê 1995/2006, uvodna izjava 12 (prilagojeno)

(20) Po trenutni ureditvi mora proračunski organ Komisiji najprej odobriti prejemek vsakršne donacije, kot so darila ali volila, ki pomenijo finančno obremenitev. V izogib nepotrebnim in okornim postopkom, preden Komisija √ lahko Õ sprejme kakršno koli donacijo, kot so darila ali volila, ki vključujejo stroške, bi morala biti odobritev √ proračunskega organa Õ obvezna samo v primerih, ko donacije presegajo določeno vrednost in vključujejo precejšnje stroške.

ê 1605/2002, uvodna izjava 7 (prilagojeno)

(21) V zvezi z načelom specifikacije je treba institucijam omogočiti določeno stopnjo prožnosti pri upravljanju glede prerazporejanja odobrenih proračunskih sredstev . Ta uredba mora omogočiti integrirano predstavitev dodeljevanja finančnih in upravnih sredstev po namenu. Postopek prerazporejanja odobrenih proračunskih sredstev bi bilo je treba uskladiti tudi za vse druge institucije, tako da bo prerazporejanje osebja in proračunskih sredstev za tekoče poslovanje v pristojnosti posamezne institucije. Glede prerazporejanja proračunskih sredstev za odhodke iz poslovanja lahko Komisija dovoli prerazporejanje med programi √ poglavji Õ v okviru istega področja porabe √ naslova Õ največ v višini 10 % celotnih odobrenih proračunskih sredstev za proračunsko leto na proračunski postavki, s katere se prerazporedijo. Proračunskemu organu √ bi bilo treba dovoliti Õ se dovoli oblikovanje rezerv samo v dveh primerih: kadar ni temeljnega akta ali kadar ni gotovo, da so odobrena proračunska sredstva zadostna.

ê 1995/2006, uvodni izjavi 13 in 14

ð novo

(22) Treba bi bilo poenostaviti in v nekaterih točkah pojasniti pravila o prerazporejanju odobrenih proračunskih sredstev, saj so se v praksi pokazala kot okorna ali nejasna. ð Treba bi bilo zagotoviti boljše izvrševanje proračuna, zlasti v zvezi z odobrenimi proračunskimi sredstvi za plačila, namenskimi prejemki in proračunskimi sredstvi za upravo, ki so skupni več naslovom. Zato bi bilo treba v postopku sprejemanja nekaterih prerazporeditev omogočiti večjo prožnost. ï

(23) Zaradi boljše učinkovitosti bi bilo treba Komisiji dovoliti, da se samostojno odloča o prerazporejanju iz rezerv v primerih, ko v času priprave proračuna za zadevni ukrep ne obstaja noben temeljni akt, vendar pa je temeljni akt sprejet v danem letu.ð Poleg tega bi bilo treba poenostaviti postopek in tipologijo prerazporeditev, o katerih je treba obvestiti proračunski organ, da bi preprečili ponavljajoče se zamude pri njihovem izvajanju. Zlasti možnost, da lahko Komisija odloča o prerazporeditvah neporabljenih proračunskih sredstev v primeru mednarodnih humanitarnih nesreč in kriz, se je izkazala za koristno in učinkovito. To možnost bi bilo zato treba razširiti na podobne dogodke, ki se zgodijo po 1. decembru. V navedenih primerih bi morala Komisija zaradi preglednosti takoj obvestiti proračunski organ o svoji odločitvi. Komisija bi morala z določenimi omejitvami samostojno odločati tudi o prerazporeditvah iz rezerve za nujno pomoč. ï

ê 1995/2006, uvodna izjava 15 (prilagojeno)

(24) Pravila o prerazporeditvi proračunskih sredstev za upravo Komisije bi bilo treba prilagoditi novi zgradbi √ bi morala biti skladna sz Õ k dejavnostim usmerjenega proračuna √ strukturo proračuna, oblikovanega po dejavnostih Õ („activity-based budgeting“(ABB). Zato bi bilo treba predvideti določbo za izjemo od „postopka priglasitve“. V zadnjem mesecu proračunskega leta bi bilo treba Komisiji dovoliti, da se samostojno odloča o prerazporejanju odobrenih proračunskih sredstev v zvezi z odhodki za zaposlene, z določenimi omejitvami.

ê 1605/2002, uvodna izjava 11 (prilagojeno)

(25) Načelo dobrega finančnega poslovodenja je bi bilo treba opredeliti s sklicevanjem na načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter skladnost s temi načeli preverjati s kazalci poslovanja, določenimi po dejavnostih in merljivimih na način, da je mogoče ocenjevanje rezultatov. Institucije morajo opravljati predhodno in naknadno ocenjevanje v skladu z usmeritvami √ s smernicami Õ , ki jih določi Komisija.

ê 1995/2006, uvodna izjava 5 (prilagojeno)

ð novo

(26) Treba bi bilo pojasniti √ tudi Õ, da dobro finančno poslovodenje zahteva uspešno in učinkovito notranjo kontrolo, ter opredeliti glavne lastnosti in cilje notranje kontrole.

(27) ð V zvezi z določbami o sorazmernosti bi bilo treba v okviru ocene tveganja, ki jo opravlja odredbodajalec, uvesti pojem dopustnega tveganja napake. Institucije bi morale imeti možnost odstopanja od splošnega 2-odstotnega praga pomembnosti, ki ga uporablja Računsko sodišče pri presojanju zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij. Raven dopustnega tveganja bi bila ustreznejša podlaga za organ, ki da razrešnico, pri presojanju kakovosti obvladovanja tveganja s strani Komisije. Zakonodajni organ bi moral zato določiti raven dopustnega tveganja napake po področjih politik ter pri tem upoštevati stroške in koristi kontrol. ï

ê 1605/2002, uvodna izjava 12 (prilagojeno)

(28) V zvezi z načelom preglednosti pa je treba izboljšati informacije o izvrševanju proračuna in računovodstvu. Treba je določiti tudi natančni skrajni rok za objavo proračuna, brez poseganja v začasno objavo Komisije med izjavo predsednika Evropskega parlamenta o dokončnem sprejetju in objavo v Uradnem listu √ Evropske unije Õ Evropskih skupnosti. Ohraniti √ bi bilo Õ je treba tudi možnost negativne rezerve.

ê 1995/2006, uvodna izjava 6 (prilagojeno)

(29) Za zagotovitev preglednosti uporabe sredstev, ki izhajajo iz proračuna, je treba, z določenimi omejitvami, potrebnimi za zavarovanje legitimnih javnih in zasebnih interesov, omogočiti dostop do informacij o upravičencih do teh sredstev in pri tem upoštevati posebno proračunsko √ obračunsko Õ obdobje za Evropski kmetijski jamstveni sklad.

ê 1605/2002, uvodna izjava 13 (prilagojeno)

ð novo

(30) V zvezi z določitvijo in pripravo proračuna je treba sedanje določbe uskladiti in poenostaviti tako, da se odpravi razlikovanje med dopolnitvijo proračuna in spremembo proračuna, ki nima praktičnega učinka.

(31) ð V zvezi z določitvijo proračuna je pomembno, da se jasno opredelita sestava in priprava predloga proračuna, ki ga pripravi Komisija. Treba bi bilo natančneje opredeliti vsebino splošnega uvoda k predlogu proračuna. Prav tako bi bilo treba vključiti določbo o finančnem načrtovanju za naslednja leta ter o možnosti Komisije, da predloži delovne dokumente za utemeljitev proračunskih zahtev. ï

ê 1605/2002, uvodna izjava 14 (prilagojeno)

(32) Oddelek za proračun pri Komisiji √ Oddelek proračuna za Komisijo Õ bi moral predstaviti odobrena proračunska sredstva in vire po namenu, tj. √ po načelu oblikovanja proračuna po dejavnostih Õ pripraviti proračun, osnovan na aktivnostih („activity-based budgeting“), za boljšo preglednost pri upravljanju s proračunaom z upoštevanjem ciljev dobrega finančnega poslovodenja ter zlasti učinkovitosti in uspešnosti.

ê 1605/2002, uvodna izjava 15 (prilagojeno)

(33) Institucije bi moralejo imeti pri upravljanju zakonsko določenih √ statutarnih Õ delovnih mest glede na delovna mesta, odobrena √ odobritve Õ v proračunu, možnost določene prožnosti, zlasti ker je naj bi bil zdaj poudarek pri upravljanju na rezultatih in ne na sredstvih. Ta √ prožnost pa bi morala biti Õ svoboda pa bo še naprej omejena na dva načina, z omejitvijo proračunskih sredstev za proračunsko leto in skupnega števila dodeljenih delovnih mest.; Ppoleg tega √ ne bi smela biti Õ ni predvidena nikakršna prožnost glede delovnih mest v plačilnih razredih √ AD 16, AD 15 in AD 14 Õ A1, A2 in A3.

ê 1995/2006, uvodna izjava 19 (prilagojeno)

(34) V zvezi z izvrševanjem proračuna √ bi morale biti upoštevane Õ se zdijo potrebne nekatere spremembe, da se bolje odrazijo posebnosti skupne zunanje in varnostne politike (SZVP). Zaradi pravne jasnosti je treba vrste temeljnih aktov, ki se lahko izberejo v skladu s Pogodbo √ o delovanju Evropske unije Õ ES in na podlagi naslovov V in VI PEU, določiti v finančni uredbi in ne v izvedbenih pravilih. Poleg tega je treba √ vključiti Õ dodati posebno določbo, da se ustrezno navedejo vrste pripravljalnih ukrepov, ki jih je mogoče sprejeti na področju SZVP.

ê 1605/2002, uvodna izjava 16 (prilagojeno)

ð novo

(35) V zvezi z izvrševanjem proračuna je treba pojasniti metode za izvrševanje proračuna, ki ga lahko Komisija izvršuje centralizirano ali deljeno z državami članicami ali decentralizirano s tretjimi državami, ki prejemajo zunanjo pomoč, ali pa skupaj z mednarodnimi organizacijami. Zagotoviti je treba, da lahko centralizirano upravljanje izvajajo neposredno službe Komisije ali posredno organi, ki jih ureja pravo Skupnosti ali nacionalno javno pravo, na katere se prenese ta naloga. Načini izvrševanja morajo zagotavljati, da se upoštevajo postopki za zaščito sredstev Skupnosti, ne glede na subjekt, ki je odgovoren za celotno izvrševanje ali njegov del, in potrditi, da končno odgovornost za izvrševanje proračuna nosi Komisija v skladu s členom 274 Pogodbe.

(36) ð Pravila v zvezi z načini izvrševanja, zlasti glede pogojev za prenos pooblastil za izvrševanje tretjim osebam, so z leti postala prezapletena in bi jih bilo treba poenostaviti. Hkrati bi bilo treba ohraniti prvotni cilj prenosa pooblastil, tj. zagotavljati, da se ne glede na način izvrševanja odhodki izvršujejo z enako stopnjo kontrole in preglednosti, kot se pričakuje od služb Komisije. Zato bi bilo treba jasno razlikovati med situacijami, v katerih proračun neposredno izvršujejo Komisija ali njene izvajalske agencije, in situacijami, v katerih proračun posredno izvršujejo tretje osebe. To naj bi omogočilo vzpostavitev skupne ureditve za posredno upravljanje z možnostjo, da se ta prilagodi pravilom posameznih sektorjev, zlasti kadar proračun posredno izvršujejo države članice v okviru deljenega upravljanja. Taka skupna ureditev bi morala vključevati zlasti temeljna načela, ki jih mora upoštevati Komisija, kadar se odloči za posredno izvrševanje proračuna, in temeljna načela, ki jih morajo upoštevati pooblaščeni subjekti. Komisija bi morala imeti možnost, da uporablja pravila in postopke Unije ali da sprejme uporabo pravil in postopkov pooblaščenega subjekta pod pogojem, da slednji zagotavlja enakovredno zaščito finančnih interesov Unije. ï

ê 1605/2002, uvodni izjavi 17 in 18 (prilagojeno)

ð novo

(37) Ker je Komisija odgovorna za izvrševanje proračuna, ne more prenesti nobenih nalog javne oblasti, ki vključujejo uporabo neomejenih pooblastil. Ta uredba mora na novo opisati to načelo in določiti obseg nalog, ki se lahko prenesejo. Treba je tudi določiti, da zasebni organi, razen organov, ki izvajajo javne storitve in za katere veljajo posebni pogoji, ne smejo prevzeti nobenega ukrepa za izvrševanje proračuna, ampak samo zagotavljati specialistične strokovne ali upravne storitve ali opravljati pripravljalne ali pomožne naloge.

(38) Zaradi usklajevanja z načeli preglednosti in dobrega finančnega poslovodenja morajo imeti javni organi ali organi, ki so zadolženi za javne storitve, na katere se prenesejo naloge izvrševanja v imenu Komisije, pregledne postopke za oddajo javnih naročil, učinkovit notranji nadzor, sistem za pripravo zaključnega računa, ki je ločen od drugih dejavnosti organov in od zunanje revizije.

(39) ð Pravila o „predhodni oceni“ subjektov – razen držav članic, pri katerih predhodna ocena ni potrebna – bi bilo treba prilagoditi tako, da bodo vsi pooblaščeni subjekti in osebe zagotavljali raven zaščite finančnih interesov Unije, ki je enakovredna ravni, določeni v tej uredbi. V okviru nadzornih nalog Komisije bi bilo treba določiti obveznosti glede kontrole in revizije, vključno s postopkom za potrditev obračunov za vse vrste upravljanja proračuna. ï

ò novo

(40) Zaradi upoštevanja operativnih potreb in lažjega izvrševanja s strani potencialnih upravičencev ali partnerjev pri izvrševanju bi morale zahteve ostati sorazmerne s posebnimi tveganji ukrepa in njegovim splošnim okvirom kontrol. Pri ocenjevanju sposobnosti tretje osebe ali subjekta za izpolnjevanje teh zahtev bi bilo treba upoštevati naravo nalog in ukrepov, ki jih izvaja Komisija v okviru nadzora in podpore pri izvrševanju ukrepa. Poleg tega bi morala ta uredba vključevati nove finančne instrumente, kot so finančni instrumenti ter zasebna in javna partnerstva, za boljše izvrševanje proračuna in izvajanje politik.

ò novo

(41) Izkušnje z javno-zasebnimi partnerstvi, ki so v členu 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 institucionalizirana kot organi Unije, kažejo, da bi bilo treba uvesti dodatne možnosti, da bi povečali izbiro instrumentov, tako da bodo vključevali organe, katerih pravila bodo za zasebne partnerje prožnejša in dostopnejša od pravil, ki se uporabljajo za institucije Unije. Taki organi bi morali delovati v okviru posrednega upravljanja. Ustanovljeni bi morali biti s temeljnim aktom, njihovo delovanje pa bi morala urejati finančna pravila, ki bi upoštevala načela, potrebna za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja sredstev Unije. Ta načela bi bilo treba sprejeti v delegirani uredbi in bi morala temeljiti na načelih, ki jih morajo spoštovati tretje osebe, ki so pooblaščene za opravljanje nalog izvrševanja proračuna. Druga možnost bi bilo izvajanje javno-zasebnih partnerstev s strani organov, katerih delovanje ureja zasebno pravo države članice.

ò novo

(42) V to uredbo bi bilo treba v skladu s členom 317 Pogodbe vključiti osnovne obveznosti, ki jih imajo države članice glede kontrole in revizije, kadar posredno izvršujejo proračun v okviru deljenega upravljanja, ki so trenutno določene samo v predpisih posameznih sektorjev. Zato je treba vključiti določbe, ki bodo sestavljale skladen okvir za vsa zadevna področja o usklajeni upravni strukturi na nacionalni ravni, skupnih obveznostih upravljanja in kontrole za navedene strukture, letni upravni izjavi o zanesljivosti z neodvisnim revizijskim mnenjem o njej in letno izjavo držav članic, s katero prevzamejo odgovornost za upravljanje sredstev Unije, za katera so pooblaščene, ter mehanizmih finančne potrditve, odložitve in popravkov, ki jih izvaja Komisija. Podrobne določbe bi morale ostati v predpisih posameznih sektorjev.

ê 1605/2002, uvodna izjava 19 (prilagojeno)

(43) V skladu s členom √ 322 Õ 279(c) Pogodbe √ bi morala Õ ta uredba √ opredeliti Õ opredeljuje pooblastila in odgovornosti √ finančnih udeležencev, zlasti Õ odredbodajalcev, računovodijje in notranjega revizorja.

Odredbodajalci √ bi morali biti Õ so v celoti odgovorni za izvrševanje vseh prihodkov in odhodkov v okviru njihovega √ svojih pristojnosti Õ nadzora in √ bi morali Õ morajo odgovarjati za svoje ukrepe, po potrebi tudi v disciplinskih postopkih. To pooblastilo je zato treba okrepiti tako, da se odpravijo centralizirane predhodne kontrole in zlasti, da finančni kontrolor preneha predhodno odobravati prihodke in odhodke, računovodja pa preverjati, če plačilo temelji na veljavnem dogodku.

Računovodja √ bi moral biti Õ je še naprej odgovoren za pravilno izvrševanje plačil, pobiranje prejemkov in izterjavo terjatev. Računovodja √ Voditi bi moral Õ vodi zakladništvo in računovodstvo ter √ biti Õ je odgovoren za pripravo finančnih izkazov institucije.

Notranji revizor √ bi moral opravljati Õ opravlja svoje naloge v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi. Njegova vloga √ naj bi bila Õ je preverjati pravilno delovanje sistemov poslovodenja in kontrol, ki jih uvedejo odredbodajalci.

Notranji revizor ne izvaja finančnih poslov in nima vloge pri izvajanja nadzora nad temi posli preden odredbodajalec sprejme odločitve; celotno odgovornost za te odločitve mora zdaj prevzeti odredbodajalec.

ò novo

(44) V zvezi z nalogami odredbodajalca na podlagi prenosa bi bilo treba nekaj določb natančneje pojasniti, zlasti določbe glede notranjih postopkov predhodne in naknadne kontrole, ki jih vzpostavi, ter glede obveznosti poročanja. V tem okviru bi bilo treba posodobiti vsebino letnega poročila o dejavnostih odredbodajalca na podlagi prenosa v skladu s prakso, da se vanj vključijo potrebne finančne informacije in informacije o upravljanju, na katerih temelji njegova izjava o zanesljivosti o opravljanju njegovih nalog.

ê 1995/2006, uvodna izjava 24

ð novo

(45) ð Treba bi bilo pojasniti odgovornosti računovodje Komisije, in sicer bi bilo treba zlasti pojasniti, da je računovodja Komisije edina oseba, ki ima pravico določati računovodska pravila in usklajeni kontni okvir, medtem ko računovodje drugih institucij določajo računovodske postopke, ki se uporabljajo v zadevnih institucijah. ï Pojasniti bi bilo treba odgovornost računovodijje za potrjevanje računovodskih izkazov na osnovi finančnih informacij, ki mujim jih predložijo odredbodajalci. V ta namen bi bilo treba računovodjea pooblastiti za preverjanje informacij, ki jih prejme pooblaščeni odredbodajalec na podlagi prenosa, in po potrebi za izražanje pridržkov.

ò novo

(46) Zaradi lažjega izvajanja nekaterih programov ali ukrepov, katerih izvajanje je preneseno na finančne institucije, je treba v to uredbo uvesti možnost odprtja fiduciarnih računov. Taki bančni računi bi se odprli v imenu in za račun Komisije v poslovnih knjigah finančne institucije. Vodila bi jih finančna institucija pod pristojnostjo odredbodajalca, odpreti pa bi jih bilo mogoče tudi v drugih valutah, ne le v eurih.

ê 1605/2002, uvodna izjava 20 (prilagojeno)

(47) Odgovornost odredbodajalceva, računovodijje in vodijje blagajne predplačil se ne √ bi smela razlikovati Õ razlikuje od odgovornosti drugih uradnikov in osebja ter √ bi se morali Õ se zanjo v skladu s kadrovskimi predpisi za uradnike in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti √ uporabljati Õ uporabljajo obstoječi disciplinski ukrepi in denarne kazni. √ Vendar Õ Po drugi strani pa je treba ohraniti določene posebne določbe, ki opisujejo kršitve računovodij in vodij blagajn predplačil glede na posebno naravo njihovih nalog; ti ne bodo več imeli nobenih posebnih olajšav ali zavarovanja. Poleg tega je treba razjasniti odgovornost odredbodajalcev. Da bi za primere, ki ne pomenijo goljufije, zagotovili ustrezno strokovno znanje organu za imenovanja, √ bi morala Õ vsaka institucija √ ustanoviti Õ ustanovi posebno komisijo za finančne nepravilnosti, ki √ bi morala ugotavljati Õ ugotavlja, ali je bila storjena nepravilnost, za katero bi moral uradnik ali drug uslužbenec disciplinsko odgovarjati ali plačati kazen, in če odkrije težave v sistemu, poročati odredbodajalcu in notranjemu revizorju. Za primere goljufije pa bi se ta uredba morala sklicevati na veljavne določbe za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti √ Unije Õ in za boj proti korupciji uradnikov √ Unije Õ Evropskih skupnosti ali √ uradnikov Õ držav članic Evropske unije.

ê 1995/2006, uvodna izjava 23

(48) Omogočiti bi bilo treba, da več institucij ustanovi skupne komisije za finančne nepravilnosti.

ò novo

(49) V zvezi s prihodki je treba racionalizirati pravila o ocenah terjatev zaradi upoštevanja proračunskih potreb. Evidentiranje ocen terjatev bi moralo biti zahtevano, kadar so prihodki pričakovani z določeno stopnjo verjetnosti in jih je mogoče ovrednotiti z razumno stopnjo približka. Poenostavitev bi bilo treba doseči z uvedbo nekaterih posebnih določb o postopkih za prilagoditev ali razveljavitev ocene zneska terjatev.

ê 1995/2006, uvodna izjava 26 (prilagojeno)

ð novo

(50) Treba bi bilo √ določiti Õ uvesti rok zastaranja veljavnosti terjatev. Za razliko od številnih držav članic za √ Unijo Õ Skupnost ne velja rok zastaranja, po katerem finančne terjatve po določenem času zastarajo. Prav tako √ Unija Õ Skupnost ni omejena z rokom zastaranja pri svojih terjatvah do tretjih oseb. Uvedba takega roka zastaranja ustreza dobremu finančnemu poslovodenju.

(51) ð Pravila o izterjavi bi bilo treba pojasniti in okrepiti. Zlasti bi bilo treba pojasniti, da razveljavitev ugotovljenega zneska terjatve ne pomeni odpovedi ugotovljene upravičenosti Evropske unije. Poleg tega bi morale države članice zaradi okrepitve zaščite finančnih interesov Unije obravnavati sredstva Unije, katerih povračilo se zahteva, na enak način kot terjatve javnih podjetij na njihovem ozemlju. ï

(52) Ob upoštevanju sporočila Komisije o upravljanju začasno zbranih glob[19] bi bilo treba globe, denarne kazni in sankcije ter vse prejemke iz njih evidentirati kot prihodke proračuna v letu, ki sledi letu, v katerem so bila izčrpana vsa pravna sredstva zoper sklepe, s katerimi so bile naložene. Izjema pri tem pravilu bi moral biti delež, omejen na 2 % skupnega zneska glob ali denarnih kazni, ki se vključijo v proračun, in sicer se ta delež zadrži za oskrbovanje sklada, ustanovljenega z navedenim sporočilom.

ê 1605/2002, uvodna izjava 21 (prilagojeno)

(53) Opredeliti je treba koncepte proračunske in pravne obveznosti za odhodke in pogoje za njihovo uporabo. Da bi omejili obseg neizkoriščenih odobritev, je bi bilo treba omejiti obdobje, v katerem se lahko prevzemajo posamezne pravne obveznosti na podlagi skupnih proračunskih odobritev √ obveznosti Õ. Poleg tega je potrebna določba √ bi bilo treba vključiti določbo Õ, da se proračunska sredstva odvzamejo √ tiste posamezne prevzete obveznosti, za katere Õ, če za posamezne prevzete obveznosti več kakor tri leta ni bilo izvedeno nobeno plačilo √ , sprostijo Õ.

ò novo

(54) V zvezi s plačili bi bilo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja treba pojasniti različne vrste plačil. Poleg tega bi moral odgovorni odredbodajalec redno obravnavati plačila predhodnega financiranja v skladu z računovodskimi pravili, ki jih določi računovodja Komisije. Zato bi bilo treba v pogodbe, sklepe o donacijah, sporazume o donacijah ter sporazume o prenosu pooblastil s tretjimi osebami vključiti ustrezne določbe.

ê 1605/2002, uvodna izjava 22 (prilagojeno)

(55) Ta uredba mora opredeliti vrste plačil, ki jih lahko izvedejo odredbodajalci. Takšna plačila morajo √ bi morala Õ biti izvršena predvsem zaradi učinkovitosti ukrepa in rezultatov, ki pri tem nastanejo. Odpraviti je treba precej ohlapne koncepte predujma in predplačila; Kkadar se celotni znesek ne plača v enem obroku, morajo biti plačila izvedena v obliki vnaprejšnjega √ predhodnega Õ financiranja, vmesnih plačil in plačila končne razlike.

ê 1605/2002, uvodna izjava 23 (prilagojeno)

(56) Ta uredba mora določiti, da je treba Ppostopke potrjevanja, odobravanja in plačila √ bi bilo treba Õ končati v roku, določenem v izvedbenih določbah √ pravilih Õ , in da so v primeru, če se ta rok ne upošteva, √ pa bi morali biti Õ upniki upravičeni do zamudnih obresti v breme proračuna.

ò novo

(57) Institucijam bi moralo biti omogočeno, da dajo predhodno soglasje, s katerim uradno sprejmejo prenos dokumentov z elektronskim postopkom. Poleg tega bi bilo treba v skladu s sklepi Komisije o elektronskih in digitaliziranih dokumentih posodobiti finančne določbe o preverjanjih, ki se uporabljajo za obveznosti, ter izrecno priznati pravno veljavnost elektronskih obrazcev in računov za evidentiranje pravnih obveznosti.

ê 1995/2006, uvodna izjava 25 (prilagojeno)

(58) Pojasniti bi bilo treba odnos med notranjim revizorjem Komisije in organi, ki jih ustanovijo Skupnosti. Ti organi bi morali imeti svoje lastne službe notranje revizije, ki bi bile odgovorne svojim upravnim odborom, notranji revizor Komisije pa poroča kolegiju komisarjev o postopkih in sistemih Komisije. Notranji revizor Komisije bi moral samo obvezno potrditi, da službe notranje revizije organov ustrezajo mednarodnim standardom, za kar bi moral revizor imeti možnost, da izvede presojo kakovosti dejavnosti notranje revizije.

ê 1995/2006, uvodna izjava 27 (prilagojeno)

(59) Finančna √ Ta Õ uredba bi morala odražati pomen okvirnih pogodb za vodenje javnih naročil. Morala bi spodbujati uporabo medinstitucionalnih postopkov za oddajo naročil ter dopustiti možnost skupnih postopkov za oddajo naročil med institucijo in naročnikom iz države članice.

ê 1605/2002, uvodna izjava 24 (prilagojeno)

(60) V zvezi z javnimi naročili, ki jih oddajo institucije Skupnosti za svoj račun, je treba določiti, da se uporabljajo pravila iz direktiv Evropskega parlamenta in Sveta o uskladitvi postopkov oddaje javnih naročil za gradnje, storitve in blago; tudi pravila, ki se uporabljajo za pogodbe, sklenjene v imenu tretjih oseb, morajo biti v skladu z načeli iz teh direktiv.

ê 1995/2006, uvodna izjava 28 (prilagojeno)

ð novo

(61) √ V zvezi s pravili za oddajo javnih naročil bi bilo treba Õ Treba bi bilo izvesti določene tehnične spremembe, da bi zagotovili popolno skladnost terminologije finančne √ te Õ uredbe s tisto iz Direktive √ z Direktivo Õ 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev[20]. Možnost, ki jo navedena direktiva dovoljuje državam članicam, da določijo posebne postopke za javna naročila, označena kot tajna, če morajo njihovo izvedbo spremljati posebni varnostni ukrepi, ali kadar tako zahteva zaščita države, bi morala biti dosegljiva institucijam √ Unije Õ Skupnosti.

ê 1605/2002, uvodna izjava 25

(62) Za preprečitev nepravilnosti ter za boj proti goljufijam in korupciji, pa tudi spodbujanje dobrega in učinkovitega poslovodenja je treba kandidate ali ponudnike, ki so storili takšna dejanja ali pa se pri njih ugotovi navzkrižje interesov, izključiti iz oddaje javnih naročil.

ê 1995/2006, uvodna izjava 29 (prilagojeno)

ð novo

(63) V skladu z Direktivo 2004/18/ES je treba pojasniti pravila glede izključitve iz postopka za oddaje naročila. Poleg tega bi bilo Zzaradi pravne varnosti in sorazmernosti v finančni uredbi √ bi bilo Õ treba √ v tej uredbi Õ določiti najdaljše obdobje izključitve. √ Poleg tega bi bilo treba Õ vV skladu z Direktivo 2004/18/ES je treba narediti izjemo od pravil o izključitvi za nakupe blaga pod posebno ugodnimi pogoji bodisi od dobavitelja blaga, ki končuje poslovne dejavnosti, ki gre v dokončno likvidacijo ali od stečajnega upravitelja, če se s tem strinjajo upniki, ali po podobnem postopku po nacionalni zakonodaji.

(64) ð Zaradi okrepitve zaščite finančnih interesov Unije bi bilo treba izboljšati tudi pravila za izključitev. Dodati bi bilo treba sklicevanje na pranje denarja, kot je določeno v Direktivi 2004/18/ES. Poleg tega bi bilo treba primere izključitev, ki zadevajo kandidate ali ponudnike, ki so bili pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje v zvezi s svojim poslovanjem ali zaradi goljufije, korupcije, sodelovanja v kriminalni združbi, pranja denarja ali podobnih kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, razširiti na osebe, ki so pooblaščene za zastopanje teh kandidatov ali ponudnikov, odločanje o njih ali imajo nadzor nad njimi. Zaradi sorazmernosti pa izključitev ne bi smela veljati za kandidate in ponudnike, ki lahko dokažejo, da so ustrezno ukrepali zoper zadevne osebe, pooblaščene za zastopanje. Zaradi zagotavljanja neprekinjenega delovanja institucije bi bilo treba pri postopkih s pogajanji, v katerih se zaradi tehničnih ali umetniških razlogov ali razlogov, povezanih z zaščito izključnih pravic, naročilo lahko odda samo določenemu gospodarskemu subjektu, uvesti odstopanje od obveznosti izključitve zaradi stečaja ali podobnih okoliščin, hujše kršitve poklicnih pravil ali neizpolnjevanja obveznosti plačevanja prispevkov za socialno varnost. ï

ê 1995/2006, uvodna izjava 30 (prilagojeno)

(65) V finančni uredbi bi morala biti določena obveznost, da kKandidati ali ponudniki v postopkih naročil √ bi morali biti obvezani, da Õ dokažejo, če se to od njih zahteva, lastništvo oziroma upravljanje, nadzor in pooblastilo za zastopanje pravne osebe, ki je predložila ponudbo, √ ter da sami Õ ali da njihovi podizvajalci niso v kateri od situacij √, ki so razlog za izključitev iz sodelovanja v razpisih Õ iz člena 93 finančne uredbe. Od ponudnikov se ne bi smelo zahtevati potrdila, da niso v kateri od situacij, ki bi povzročale √ so razlog za Õ izključitev, kadar sodelujejo pri postopku za oddajo naročil z zelo nizko vrednostjo.

ê 1995/2006, uvodna izjava 31 (prilagojeno)

ð novo

(66) Zaradi večje učinkovitosti postopkov za oddajo javnih naročil bi morala biti baza podatkov izključenih kandidatov ali ponudnikov skupna za institucije, izvajalske agencije in organe iz finančne √ te Õ uredbe.

(67) ð Čeprav imata Evropska centralna banka (ECB) in Evropska investicijska banka (EIB) poseben status v okviru Unije, je način porabe njunih lastnih sredstev v finančnem interesu Unije. Zato bi morali ti instituciji imeti dostop do informacij v centralni bazi podatkov o izključitvah, ki je bila vzpostavljena zaradi zaščite finančnih interesov Unije, ter bi morali te informacije upoštevati v okviru svoje pristojnosti za oddajo naročil v skladu s svojimi pravili za oddajo javnih naročil. Poleg tega bi morali ECB in EIB Komisiji tudi pošiljati informacije o ponudnikih, ki so bili pravnomočno obsojeni zaradi goljufije ali podobnega kaznivega dejanja, ki škodi finančnim interesom Unije. ï

ê 1605/2002, uvodni izjavi 26 in 27 (prilagojeno)

(68) Zaradi preglednosti je treba kandidate in ponudnike na primeren način obvestiti o oddaji javnega naročila.

(69) Kot del procesa za pooblastilo odredbodajalcev pa je treba odpraviti predhodni pregled, ki ga izvaja zdajšnji Svetovalni odbor za javna naročila in pogodbe.

ê 1995/2006, uvodni izjavi 32 in 33 (prilagojeno)

(70) Zaradi upoštevanja interesov neuspešnih ponudnikov je primerno, da se zagotoviti, da se naročilo iz Direktive 2004/18/ES ne more podpisati pred koncem razumnega obdobja mirovanja.

(71) Treba bi bilo pojasniti obveznost institucij, da prekinejo postopek naročila ali pogodbo v skladu s finančno √ to Õ uredbo v primerih goljufije in nepravilnosti, zato da bodo ustrezne določbe te uredbe lažje izvedljive √ da bi olajšali uporabo drugih zadevnih določb Õ.

ò novo

(72) V zvezi z upravnimi in denarnimi kaznimi bi bilo treba uvesti trdno pravno podlago za objavljanje sklepov, s katerimi se te kazni naložijo, v skladu z zahtevami glede varstva podatkov. Objavljanje teh sklepov bi moralo zaradi varstva podatkov in pravne varnosti ostati neobvezno.

ê 1605/2002, uvodna izjava 28 (prilagojeno)

ð novo

(73) V zvezi z donacijami je bi bilo treba vzpostaviti okvir za dodeljevanje in spremljanje donacij √ Unije Õ Skupnosti, kar pomeni tudi določitev posebnih pravil √ ki vključuje posebne določbe Õ za izvajanje načel preglednosti, enakega obravnavanjae, sofinanciranja, ð neprofitnega, degresivnega dodeljevanja donacij za poslovanje, ï prepovedi dodeljevanja za nazaj in nadzora.

ê 1605/2002, uvodna izjava 29 (prilagojeno)

(74) Zaradi preprečitve kopičenja se ne sme dovoliti, da bi se donacija dodelila dvakrat za financiranje istega ukrepa ali za poslovne izdatke za isto leto.

ê 1605/2002, uvodna izjava 30 (prilagojeno)

(75) Podobno kot pravila za oddajo javnih naročil je treba določiti temelj za izključitev nekaterih strank iz dodeljevanja donacij, da bi imele institucije ustrezna sredstva za boj proti goljufiji in korupciji.

ê 1605/2002, uvodna izjava 31 (prilagojeno)

(76) Za zagotovitev, da so pravice in obveznosti institucije in upravičenca jasne in se upoštevajo, se za odobritev donacije sklene pisni sporazum.

ê 1995/2006, uvodne izjave 34, 35 in 36 (prilagojeno)

(77) √ Zaradi preprostosti pa Õ V zvezi z donacijami je treba poenostaviti pravila. √ bi morale biti Õ Zzahteve za preverjanja in jamstva bi morale biti bolj sorazmerne s povezanimi finančnimi tveganji. Opredelitev donacij je treba √ bi bilo treba Õ pojasniti zlasti glede financiranja, povezanega z dejavnostmi posojanja ali lastništvom deležev in odhodki v zvezi s trgi z ribiškimi proizvodi. Zaradi √ zagotavljanja dobrega Õ izboljšanja upravljanja donacij in poenostavitve postopkov bi bilo treba omogočiti dodelitev donacij bodisi z odločbami √ s sklepi Õ institucije bodisi s pisnimi sporazumi z upravičenci.

(78) Zaradi jasnosti in preglednosti bi bilo treba poleg bolj tradicionalne metode povračila stroškov, ki so dejansko nastali, odobriti uporabo pavšalnih izplačil in pavšalnih zneskov.

(79) Zaradi pravne jasnosti bi bilo treba izjeme od pravila neprofitnosti, ki so trenutno določene v izvedbenih pravilih, vključiti v finančno uredbo. Poleg tega bi bilo treba pojasniti, da je namen dodeljevanja donacij določenim ukrepom pomagati okrepiti finančno sposobnost ali ustvariti dohodek.

ê 1525/2007, uvodne izjave 1, 4 in 5 (prilagojeno)

(80) Uredba (ES) št. 2004/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o predpisih, ki urejajo delovanje političnih strank na evropski ravni, in pravilih glede njihovega financiranja[21] med drugim določa pravila glede financiranja političnih strank na evropski ravni iz proračuna Unije. Ta Ppravila, ki določajo financiranje političnih strank na evropski ravni, bi bilo treba prilagoditi, da bi bolj upoštevala posebne razmere, v katerih delujejo politične stranke, vključno s spreminjajočimi se političnimi izzivi in programi s proračunskimi posledicami, ki jih politične stranke pri pripravi svojih letnih delovnih programov in proračuna ne morejo predvideti. V ta namen bi bilo treba omogočiti omejeno možnost prenosa finančnih sredstev iz enega leta v prvo četrtletje naslednjega leta.

(81) Da bi okrepili zmogljivosti dolgoročnega finančnega načrtovanja strank, upoštevali iz leta v leto spreminjajoče se finančne potrebe in stranke spodbudili, da se ne zanašajo zgolj na javno financiranje, bi političnim strankam na evropski ravni morali dovoliti oblikovanje omejenih finančnih rezerv na osnovi lastnih sredstev, pridobljenih iz drugih virov kot √ proračuna Unije Õ splošnega proračuna Evropske unije. Navedena odstopanja od pravila o neprofitnosti, bi morala biti izjema in ne bi smela pomeniti precedensa.

ê 1995/2006, uvodne izjave 37, 38 in 41 (prilagojeno)

(82) Pravilo, da bi morale biti donacije dodeljene na podlagi objavljenih razpisov, se je izkazalo kot dobro. Toda izkušnje so pokazale, da zaradi narave ukrepa v določenih primerih pri izboru upravičencev tega ni mogoče upoštevati, in bi jih zato morali biti izvzeti iz √ navedenega Õ tega pravila.

(83) Treba bi bilo prilagoditi pravilo, da za isti ukrep nobenemu upravičencu ne bi smela biti dodeljena več kot ene donacija. Nekateri temeljni akti dejansko omogočajo kombiniranje financiranja Skupnosti √ Unije iz različnih virov Õ in takšni primeri bi lahko v prihodnosti bili še pogostejši, da bi zagotovili učinkovitost odhodkov. Vendar pa bi bilo treba v √ tej Õ finančni uredbi jasno zapisati, da se isti stroški iz proračuna Unije ne financirajo dvakrat.

(84) Treba bi bilo odpraviti dDoločene omejitve o upravičenosti upravičencev √ se za nekatere primere ne bi smele uporabljati Õ, da se omogočijo donacije fizičnim osebam in določenim vrstam združenj, ki niso pravne osebe. V skladu z načelom sorazmernosti √ bi moral imeti Õ se lahko odredbodajalec za donacije zelo nizkih vrednosti √ možnost, da od vlagateljev ne zahteva potrdila Õ vzdrži zahteve, da vlagatelji potrdijo, da niso v kateri od situacij za izključitev na podlagi ustreznih določb finančne √ te Õ uredbe.

(85) V zvezi s standardi naročil, ki jih morajo uporabiti upravičenci do donacij, je obstoječe pravilo √ te Õ finančne uredbe nejasno in bi ga bilo treba poenostaviti. Poleg tega bi bilo treba izrecno določiti primere, v katerih izvedba ukrepa zahteva finančno podporo tretjim osebam.

ò novo

(86) Glede na praktične izkušnje bi bilo treba pojasniti sistem pavšalnih zneskov (pavšalni zneski, standardni stroški na enoto in zneski pavšalnega financiranja) in ga jasno ločiti od naknadnih preverjanj dejanskih stroškov. Kontrolne ukrepe bi bilo treba prilagoditi temu novemu pristopu z možnostjo, da se zahtevajo operativne revizije in da se ugotovitve razširijo na nerevidirane projekte istega upravičenca, če so bile v podobnih projektih ugotovljene ponavljajoče se napake. Možnost upravičenca, da svojo donacijo prek subvencij prerazdeli tretjim osebam, bi bilo treba pod določenimi pogoji razširiti, da se olajša pravilno izvajanje programov, namenjenih številnim fizičnim osebam, ki jih je mogoče doseči le prek dveh ravni. Če upravičenec prve stopnje predloži ustrezna jamstva ter sporazum o donaciji vsebuje ustrezne določbe o omejitvi možnosti proste presoje pri izbiri podupravičencev in zneska naročila, bi bilo treba to prerazdelitev odobriti.

ò novo

(87) Nagrade kot nova oblika finančne podpore bi morale biti urejene ločeno od sistema donacij, in sicer s posebnimi pravili, v katerih ne bi bilo sklicevanja na predvidljive stroške. Nagrade bi morale biti del letnega delovnega programa in bi jih moral nad določenim pragom dodeljevati upravičenec ali izvajalec šele potem, ko bi Komisija odobrila pogoje in merila za njihovo dodelitev.

ò novo

(88) Finančni instrumenti so vse koristnejši za povečevanje učinka sredstev Unije, kadar so ta sredstva združena z drugimi sredstvi ali vključujejo učinek finančnega vzvoda. Ker ti finančni instrumenti ne morejo biti izenačeni s storitvami ali donacijami, bi bilo treba vzpostaviti novo vrsto finančne podpore.

ê 1605/2002, uvodna izjava 32

(89) V zvezi z računovodstvom in pripravo zaključnega računa je treba določiti, da se računovodstvo deli na splošno računovodstvo in proračunsko računovodstvo ter da se splošno računovodstvo vodi na podlagi nastanka poslovnih dogodkov, proračunsko računovodstvo pa je namenjeno za pripravo izkaza realizacije proračuna in poročil o izvrševanju proračuna.

ê 1995/2006, uvodna izjava 44 (prilagojeno)

ð novo

(54) V zvezi s pravili o računovodstvu in zaključnem računu ð bi bilo treba pripravo zaključnega računa poenostaviti, tako da se določi, da zaključni račun Unije zajema samo konsolidirane računovodske izkaze in zbirni proračunski izkaz. Poleg tega bi bilo zaradi upoštevanja posebnega neodvisnega statusa ECB treba pojasniti tudi, da postopek konsolidacije zadeva le institucije, ki se financirajo iz proračuna Unije. ïV zvezi s pravili o računovodstvu in zaključnem računu bi morala finančna uredba omogočati, √ Treba bi bilo omogočiti, Õ da računovodja Komisije v skladu z mednarodnimi standardi ugotovi, kateri drugi organi, poleg tistih, ki prejemajo subvencije Skupnosti √ Unije Õ, spadajo v okvir konsolidacije,. sS čimertem se razume, da konsolidacija zaključnih računov ne pomeni prerazporeditve sredstev od organov, ki se sami financirajo, v splošni proračun Evropske unije in tudi ne vpliva na njihovo finančno in operativno neodvisnost ter na postopke razrešnice za njihove zaključne račune.

ò novo

(55) Zaradi jasnega ločevanja nalog in odgovornosti računovodje Komisije od nalog in odgovornosti računovodij drugih institucij ali organov, katerih zaključni računi se konsolidirajo, bi bilo treba določiti, da mora vsaka institucija ali organ pripraviti poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju med proračunskim letom ter ga do 31. marca naslednjega proračunskega leta poslati proračunskemu organu in Računskemu sodišču.

ê 1605/2002, uvodna izjava 33 (prilagojeno)

(90) Opredeliti je treba načela, na katerih temelji splošno računovodstvo in se pripravljajo računovodski izkazi, s sklicevanjem na mednarodno sprejeta računovodska načela ter √ Četrto direktiva Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe Õ direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zaključnih računih √ letnih računovodskih izkazih posameznih Õ določenih vrst družb √ [22] Õ, če so ustrezna v smislu javne službe.

ê 1605/2002, uvodna izjava 34 (prilagojeno)

(91) Določbe o dajanju informacij o izvrševanju proračuna je treba prilagoditi √ tako, da bodo vključevale Õ in te informacije razširiti na uporabo prenesenih proračunskih sredstev, sredstev, ki se lahko spet dajo na voljo in ponovno uporabijo, ter na različne organe, ki jih ureja pravo √ Unije Õ Skupnosti, da bi izboljšali ureditev na izboljšanje ureditve za pripravo mesečnih √ podatkov Õ poročil ter poročil o izvrševanju, ki √ naj bi se trikrat letno pošiljala Õ se trikrat letno pošljejo proračunskemu organu.

ê 1605/2002, uvodna izjava 35 (prilagojeno)

(92) Računovodske metode √ postopke Õ , ki jih uporabljajo institucije, je treba uskladiti in računovodja Komisije mora imeti pravico do pobude na tem področju.

ê 1605/2002, uvodna izjava 36 (prilagojeno)

(93) Treba je določiti, da uporaba računalniških sistemov za finančno poslovodenje ne sme na noben način omejevati pravice Računskega sodišča do dostopa do dokazil.

ò novo

(94) Treba je posodobiti računovodska pravila in načela Unije, da se zagotovi njihova skladnost s pravili mednarodnih računovodskih standardov za javni sektor (International Public Sector Accounting Standard – IPSAS).

ò novo

(95) Določbe v zvezi z začasnimi zaključnimi računi in končnim zaključnim računom bi bilo treba posodobiti, in sicer bi bilo treba določiti informacije, ki jih je treba priložiti zaključnim računom, poslanim računovodji Komisije za namen konsolidacije. Treba bi bilo vključiti tudi sklicevanje na spremni dopis z dodatnimi obrazložitvami, ki ga institucije in organi, ki se financirajo iz proračuna, priložijo zaključnim računom, ki jih pošljejo Računskemu sodišču, ter spremni dopis z dodatnimi obrazložitvami, ki se priloži ob predložitvi končnega konsolidiranega zaključnega računa Unije. Poleg tega bi bilo treba določiti krajši rok za predložitev ugotovitev Računskega sodišča na začasne zaključne račune drugih institucij (razen Komisije) in organov, ki se financirajo iz proračuna, da se jim omogoči priprava zaključnih računov ob upoštevanju pripomb Sodišča.

ê 1605/2002, uvodna izjava 37

(96) V zvezi z zunanjo revizijo in razrešnico, čeprav je Komisija v celoti odgovorna za izvrševanje proračuna, pomen deljenega upravljanja z državami članicami vključuje njihovo sodelovanje v revizijskem postopku Računskega sodišča in postopku razrešnice proračunskega organa.

ê 1605/2002, uvodna izjava 38 (prilagojeno)

(97) Za zagotovitev optimalnih pogojev √ Časovni načrt do razrešnice bi moral zagotoviti optimalne pogoje Õ za pripravo zaključnega računa in postopka razrešnice je treba popraviti terminski načrt do razrešnice.

ê 1605/2002, uvodna izjava 39 (prilagojeno)

(98) Komisija mora Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo predložiti vse informacije, ki so potrebne za nemoteno izvedbo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto v skladu s členom √ 319 Õ 276 Pogodbe ES.

ê 1605/2002, uvodna izjava 40 (prilagojeno)

(99) Za določene politike √ Unije Õ Skupnosti so potrebne posebne določbe;. Ttakšne določbe morajo biti v skladu s temeljnimi načeli te uredbe.

ê 1605/2002, uvodna izjava 41 (prilagojeno)

(100) Treba je predvideti možnost vnaprejšnjih odobritev proračunskih sredstev za EKUJS in za upravo od 15. novembra dalje pred zadevnim proračunskim letom.

ê 1995/2006, uvodni izjavi 45 in 46 (prilagojeno)

ð novo

(101) Zaradi vzpostavitve EKJS, ki bo od 1. januarja 2007 glede financiranja tržnih ukrepov nadomestil Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (EKUJS), je treba prilagoditi terminologijo finančne uredbe. Prav tako je tTreba √ bi bilo Õ pojasniti, da se začasne proračunske obveznosti lahko prevzamejo kasneje kot v rednem dvomesečnem roku po prejetju poročila o izvrševanju izdatkov države članice, če se pričakuje odločitev o prerazporeditvi odobrenih proračunskih sredstev. Posebne določbe finančne uredbe o prerazporeditvi je treba zapisati bolj jasno.

(102) (59) Prav tako je treba terminologijo prilagoditi tako, da se bo sklicevalo samo na strukturnae skladae, Kohezijski sklad, Evropski sklad za ribištvo, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ter sklade na področju svobode, varnosti in pravice, ki spadajo pod deljeno upravljanje. Črtati bi bilo treba sklicevanja na pred-pristopne strukturne ukrepe (ISPA) in kmetijske ukrepe (SAPARD), saj spadajo pod ð posredno ï upravljanje s strani tretjih držav ð in ne deljeno upravljanje z državami članicami ï. V zvezi s ponovnim dajanjem na voljo sproščenih proračunskih sredstev bi bilo treba, v skladu z novimi temeljnimi akti za strukturne ukrepe v obdobju od 2007 do 2013, ki urejajo primer višje sile, v √ tej Õ finančni uredbi obdržati določbo samo za primere, v katerih je očitno napako mogoče pripisati Komisiji.

ê 1605/2002, uvodna izjava 42 (prilagojeno)

ð novo

(103) V zvezi s ð posebnimi določbami te uredbe glede strukturnih skladov, kohezijskega sklada, Evropskega sklada za ribištvo, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter skladov na področju svobode, varnosti in pravice, ki spadajo pod deljeno upravljanje, ï strukturnimi skladi je treba ohraniti določbo za vračilo predplačil in ponovno uporabo proračunskih sredstev iz izjave Komisije v Prilogi k Uredbi Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o strukturnih skladih[23], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1447/2001[24]. ð Poleg tega bi bilo z odstopanjem od pravila v zvezi s prenosi treba omogočiti, da se odobrena proračunska sredstva za prevzem obveznosti, ki so na voljo ob koncu proračunskega leta in izhajajo iz povračil ali predplačil, lahko prenesejo do zaključka programa ter da se navedena odobrena proračunska sredstva za prevzem obveznosti lahko uporabijo, kadar druga odobrena proračunska sredstva za prevzem obveznosti niso več na voljo. ï

ê 1995/2006, uvodni izjavi 47 in 48 (prilagojeno)

(61) V finančni uredbi je treba dodati dDoločbo o namenskih prejemkih iz prenehanja Evropske skupnosti za premog in jeklo in o zagotovitvi ustreznih proračunskih sredstevvih √ bi bilo treba ohraniti Õ.

(62) Omogočiti je treba, da sose odobrena proračunska sredstva, ki so bila sproščena zaradi celotne ali delne neizvedbe projektov, za katere so bila namenjena, znova √ dajo Õ na voljo. Toda za to bi morali veljati strogi pogoji in samo na področju raziskovanja, saj raziskovalni projekti predstavljajo večje finančno tveganje kot projekti z drugih področij politik.

ê 1605/2002, uvodna izjava 43 (prilagojeno)

ð novo

(104) V zvezi z raziskovanjem je treba pripravo proračuna uskladiti √ bi morala biti priprava proračuna skladna Õ z določbami o pripravi proračuna, osnovanega na aktivnostih √ oblikovanju proračuna po dejavnostih Õ., in hkrati ohraniti pProžnost upravljanja, ki jo ima trenutno Skupno raziskovalno središče √ , bi bilo treba ohraniti Õ.

(105) ð Poleg tega je potrebno pojasnilo glede sodelovanja Skupnega raziskovalnega središča v postopkih za oddajo naročil in dodelitev donacij, kadar izvaja dejavnosti, ki se delno ali v celoti financirajo iz splošnega proračuna zunaj proračunskih postavk, ki so sicer namenjene Skupnemu raziskovalnemu središču v okviru sredstev za raziskave. Kadar Skupno raziskovalno središče sodeluje v postopkih za dodelitev donacij in oddajo javnih naročil kot tretja oseba, bi moralo biti izvzeto iz uporabe določb v zvezi z merili za izključitev, upravnimi in denarnimi kaznimi, poslovno in finančno sposobnostjo ter zagotavljanjem jamstev. Poleg tega je treba upoštevati znanstveno-tehnične storitve, ki jih Skupno raziskovalno središče zagotavlja drugim institucijam ali službam Komisije na podlagi notranjih upravnih dogovorov, ki ne spadajo v okvir pravil o javnih naročilih. Za učinkovito izpolnjevanje teh nalog bi morali biti prihodki, ki izvirajo iz dejavnosti, povezanih z navedenimi nalogami, izjemoma obravnavani kot zunanji namenski prejemki. ï

ê 1605/2002, uvodna izjava 44 (prilagojeno)

(106) V zvezi z zunanjimi ukrepi je treba dovoliti decentralizacijo upravljanja zunanje pomoči, če Komisija dobi jamstvo o dobrem finančnem poslovodenju in je država upravičenka odgovorna Komisiji za sredstva, ki so ji izplačana.

ê 1605/2002, uvodna izjava 45 (prilagojeno)

(107) Sporazumi ali pogodbe o financiranju, ki se podpišejo z državo upravičenko ali državljanom upravičencem, javnim organom Skupnosti ali mednarodnim javnim organom ter fizičnimi ali pravnimi osebami, ki jih ureja zasebno pravo, morajo vsebovati splošna načela za oddajo javnih naročil, določena v zvezi z zunanjimi ukrepi v naslovu V prvega dela in naslovu IV drugega dela te uredbe.

ò novo

(108) V zvezi s posebnimi določbami glede izvajanja zunanjih ukrepov je treba upoštevati predlagane spremembe in poenostavitev različnih načinov upravljanja.

ò novo

(109) Da bi okrepila mednarodno vlogo Unije na področju zunanjih ukrepov in razvoja ter povečala njeno prepoznavnost in učinkovitost, bi morala biti Komisija pooblaščena za ustanavljanje in upravljanje evropskih skrbniških skladov za ukrepe v izrednih razmerah, ukrepe po izrednih razmerah in tematske ukrepe. Čeprav navedeni skrbniški skladi niso vključeni v proračun, bi jih bilo v obsegu, potrebnem za zagotavljanje varnosti in preglednosti sredstev Unije, treba upravljati v skladi s finančnimi pravili, določenimi v tej uredbi. Zato bi morala Komisija predsedovati upravnemu odboru, ustanovljenemu za posamezen skrbniški sklad, da bi zastopala donatorje in odločala o uporabi sredstev. Poleg tega bi moral biti računovodja Komisije hkrati tudi računovodja vseh skrbniških skladov.

ò novo

(110) Subjekti, ki so v okviru posrednega upravljanja pooblaščeni za izvajanje zunanjih ukrepov, bi morali skleniti pogodbe in sporazume o dodelitvi donacij v roku treh let po podpisu sporazuma o prenosu pooblastil s Komisijo, razen če obstajajo izjemne in zunanje okoliščine. Ta rok pa se ne bi smel uporabljati za večletne programe, ki se izvajajo v okviru postopkov strukturnih skladov. Za te programe bi bilo treba pravila za sprostitev proračunskih sredstev določiti v pravilih posameznih sektorjev.

ò novo

(111) V zvezi s posebnimi pravili o javnih naročilih, ki se uporabljajo za zunanje ukrepe, je treba državljanom tretjih držav omogočiti udeležbo v razpisnih postopkih, kadar se ukrep izvaja brez temeljnega akta in kadar obstajajo utemeljene izjemne okoliščine.

ê 1605/2002, uvodna izjava 46

(112) Vključiti je treba poseben naslov, ki bo vseboval splošne določbe za vodenje evropskih uradov.

ê 1995/2006, uvodna izjava 50 (prilagojeno)

(113) Zaradi lažjega upravljanja bi bilo treba institucijam dovoliti, da prenesejo pooblastila odredbodajalca na direktorje med-institucionalnih evropskih uradov za upravljanje odobrenih proračunskih sredstev, ki spadajo v njihov zadevni del proračuna. Da √ Zato je primerno, da Õ se pojasni nadaljnje prenose pooblastil odredbodajalca s strani direktorjev uradov, bi bilo treba nekoliko preoblikovati ustrezne člene finančne uredbe, vendar bi morala njihova vsebina ostati nespremenjena.

ê 1605/2002, uvodna izjava 47 (prilagojeno)

(114) √ Primerno je ohraniti ločen Õ Poseben naslov √ s posebnimi pravili Õ bi moral vsebovati tudi posebna pravila za proračunska sredstva za upravo. Potrebna je tudi določba, da bi lahko vsaka od obeh vej proračunskega organa pravočasno izdala mnenje glede projektov gradnje, ki bi lahko imeli velike finančne posledice za proračun.

ê 1605/2002, uvodna izjava 48 (prilagojeno)

Spremembo rokov za konsolidacijo zaključnih računov institucij je treba odložiti do proračunskega leta 2005, da bi zagotovili čas, potreben za vzpostavitev glavnih notranjih postopkov.

ê 1995/2006, uvodna izjava 51

ð novo

(115) Pojasniti bi bilo treba postopek, po katerem proračunski organ lahko objavi mnenje o projektu gradnje. Poleg tega ð bi morale institucije imeti možnost, da za nakup nepremičnin najemajo posojila na trgu, da bi lahko razvile dolgoročno politiko nepremičnin in izkoristile nižje obrestne mere, ki so jim na voljo zaradi ugodne bonitetne ocene Unije na finančnem trgu. Na ta način bi lahko zmanjšali zapletenost sedanjega sistema ter hkrati prihranili pri stroških in zagotovili večjo preglednost. ï

ê 1995/2006, uvodna izjava 52 (prilagojeno)

ð novo

(116) Z zaporednimi okvirnimi raziskovalnimi programi so bila poenostavljena pravila za izbiro zunanjih strokovnjakov za ovrednotenje predlogov ali vlog za donacijo ter za tehnično pomoč za nadaljnje ukrepanje in ovrednotenje financiranih projektov, kar je olajšalo delo Komisije. Ta postopek √ je bil določen Õ bi bilo treba določiti tudi za vse druge programe. ð Na podlagi praktičnih izkušenj bi bilo treba pojasniti področje uporabe posebnega postopka za izbiro strokovnjakov, ki so fizične osebe, saj je njihova pomoč potrebna pri oceni predlogov projektov, vlog za donacije, projektov in razpisov ter za zagotavljanje strokovnih mnenj in svetovanja. ï

ò novo

(117) V zvezi s končnimi določbami bi morala biti Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za izvajanje te uredbe v skladu s členom 290 Pogodbe.

(118) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[25].

(119) Revizijo finančne uredbe bi bilo treba opraviti le, kadar je potrebno. Prepogoste revizije finančne uredbe ustvarjajo nesorazmerne stroške zaradi prilagajanja upravnih struktur in postopkov novim pravilom. Poleg tega se lahko zgodi, da za tehtne ugotovitve na podlagi uporabe veljavnih pravil ni na voljo dovolj časa.

ê 1605/2002, uvodna izjava 49 (prilagojeno)

(120) Zagotoviti je treba ustrezen okvir, prilagojen glede na posebne potrebe upravljanja, za finančna pravila, ki se uporabljajo za organe, ki jih ustanovijo √ Unija Õ Skupnosti in so pravne osebe, ki prejemajo nepovratna sredstva iz skupnega √ splošnega Õ proračuna √ Unije Õ Evropskih skupnosti. Hkrati in ne da bi √ to kakor koli vplivalo na Õ se zaradi tega poslabšala samostojnost, ki jo morajo imeti ti organi za opravljanje svojih nalog, je treba uskladiti vsebino pravil, ki urejajo nekatere zadeve, predvsem za potrjevanje in računovodstvo. Notranji revizor Komisije bo √ bi moral Õ v zvezi s temi organi √ imeti enaka Õ izvajal ista pooblastila kakor v zvezi s službami Komisije. √ Notranja Õ Ffinančna pravila √ teh organov Õ , ki so za te organe notranja, √ bi bilo Õ bo treba √ ustrezno Õ prilagoditi, da bodo v skladu s finančno uredbo. Komisija bi morala biti v skladu s tem pooblaščena za pripravo modela finančne ureditve √ vzorčne finančne uredbe Õ, od katere √ bi Õ lahko organi √ Unije Õ Skupnosti odstopalijo samo s soglasjem Komisije. –

ò novo

(121) Potrebne so nekatere spremembe, da bi natančno opredelili, kateri organi spadajo pod okvirno finančno uredbo. Poleg tega bi bilo treba uvesti novo določbo zaradi upoštevanja položaja javno-zasebnih partnerstev, v zvezi s katerimi bi morala Komisija sprejeti vzorčno finančno uredbo, v kateri bi določila načela, potrebna za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja.

(122) Zaradi zagotavljanja neprekinjenega izvajanja programov, ki se trenutno izvajajo, bi se morale določbe v zvezi z obveznostjo držav članic glede kontrole in revizije, kadar izvršujejo proračun posredno v okviru deljenega upravljanja, uporabljati samo za naslednjo generacijo predpisov posameznih sektorjev –

ê 1605/2002 (prilagojeno)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

PRVI DEL

SKUPNE DOLOČBE

NASLOV I

PODROČJE UPORABE

ČLEN 1

√ Predmet Õ

ê 1995/2006, člen 1.1

Ta uredba določa pravila za oblikovanje in izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije, (v nadaljnjem besedilu: „proračun“), ter pripravo in revizijo zaključnega računa.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

V tej uredbi se Ekonomsko-socialni odbor, Odbor regij, varuh človekovih pravic in √ evropski nadzornik za varstvo podatkov Õ evropski varuh osebnih podatkov štejejo za institucije Skupnosti.

Člen 2

√ Področje uporabe Õ

Vsaka določba o izvrševanju prihodkov in odhodkov proračuna, ki jo vsebuje drugi zakonodajni akt, mora biti v skladu s proračunskimi načeli iz naslova II.

NASLOV II

PRORAČUNSKA NAČELA

ê 1995/2006, člen 1.2 (prilagojeno)

Člen 3

√ Proračunska načela Õ

Proračun se oblikuje in izvršuje v skladu z načeli enotnosti, točnosti, enoletnosti, ravnotežja, obračunske enote, univerzalnosti, specifikacije, dobrega finančnega poslovodenja, ki zahteva uspešno in učinkovito notranjo kontrolo, ter preglednosti, kakor je določeno v tej uredbi.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

è1 Popravek, UL L 99, 14.4.2007, str. 18

POGLAVJE 1

NAčELO ENOTNOSTI IN TOčNOSTI PRORAčUNA

ČLEN 4

√ Opredelitev proračuna Õ

1. Proračun je instrument, s katerim se za vsako proračunsko leto načrtujejo in odobravajo vsi prihodki in odhodki, ki se štejejo za potrebne za Evropsko skupnost in Evropsko skupnost za atomsko energijo.

2. Prihodki in odhodki Unije obsegajo:

(a) prihodke in odhodke Evropske skupnosti, vključno z upravnimi stroški, ki nastanejo v zvezi z institucijami √ za institucije Õ na podlagi določb Pogodbe o Evropski uniji v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko ter policijskim in sodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah, terin è1 odhodke iz poslovanja ⎜ izdatki poslovanja v zvezi z izvajanjem teh določb, kadar bremenijo proračun;

(b) odhodke in prihodke Evropske skupnosti za atomsko energijo.

3. V proračunu se evidentirajo jamstva za najeta in dana posojila Unije ter plačila v Jamstveni sklad za zunanje ukrepe.

Člen 5

√ Pravila, ki urejajo načelo enotnosti in točnosti proračuna Õ

1. S pridržkom člena 74 se ne sme noben prihodek pobrati in noben odhodek izvršiti, če ni evidentiran na postavki v proračunu.

2. Nobenega odhodka ni mogoče prevzeti kot obveznost ali odobriti izven okvira odobrenih proračunskih sredstev.

3. Proračunskih sredstev ni mogoče vključiti v proračun, če niso namenjena za odhodkovno postavko, ki se šteje za potrebno.

ê 1995/2006, člen 1.3

ð novo

4. S pridržkom člena 5a ter členov 18 in 74 se oObresti iz sredstev, ki so last Unije, vpišejo v proračun kot razni prihodki ð se ne izplačajo Uniji, če ni v sporazumih, sklenjenih s pooblaščenimi subjekti iz točk (2)(b) do (h) člena 53(1), in v sklepih o donacijah ali sporazumih, sklenjenih z upravičenci, drugače določeno.

V teh primerih se obresti ponovno uporabijo za ustrezen program ali se izterjajo. ⎪

ê 1995/2006, člen 1.4

Člen 5a

1. Obresti iz plačil predhodnega financiranja se pripišejo zadevnemu programu ali ukrepu in odštejejo od plačila razlike zneska, ki se dolguje upravičencu.

V uredbi o določbah za izvajanje te uredbe, v nadaljevanju „izvedbene določbe“, se določijo primeri, v katerih odgovorni odredbodajalec izjemoma letno izterja takšne obresti. Te obresti se nato vpišejo v proračun kot razni prihodki.

2. Obresti se ne izplačajo Skupnostim v naslednjih primerih:

(a) predhodno financiranje, ki po izvedbenih določbah ne predstavlja znatnega zneska;

(b) predhodno financiranje, plačano po pogodbi za oddajo naročila v smislu člena 88;

(c) predhodno financiranje, plačano državam članicam;

(d) predhodno financiranje, plačano v sklopu pred-pristopne pomoči;

(e) akontacije, plačane članom institucij in osebju v skladu s kadrovskimi predpisi za uradnike Evropskih skupnosti in pogoji za zaposlovanje drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, v nadaljnjem besedilu „kadrovski predpisi“;

(f) predhodno financiranje, plačano v okviru skupnega upravljanja iz točke (c) člena 53(1).

ê 1605/2002 (prilagojeno)

è1 Popravek, UL L 99, 14.4.2007, str. 18

è2 1995/2006, člen 1.5(b)

POGLAVJE 2

NAčELO ENOLETNOSTI

ČLEN 6

√ Opredelitev Õ

Proračun se sprejme za eno proračunsko leto, ki traja od 1. januarja do 31. decembra.

Člen 7

√ Vrsta proračunskih sredstev Õ

1. Proračun vsebuje diferencirana sredstva, ki jih sestavljajo odobritve za prevzem obveznosti in odobritve za plačila, in nediferencirana sredstva.

2. S pridržkom členaov 77(2) in člena 166(2) odobritve za prevzem obveznosti zajemajo skupne stroške pravnih obveznosti, prevzetih v tekočem proračunskem letu.

3. Odobritve plačil zajemajo plačila za poravnavanje prevzetih pravnih obveznosti √ , prevzetih Õ v tekočem proračunskem letu in/ali v preteklih proračunskih letih.

4. Odstavka 1 in 2 ne posegata v posebne določbe naslovov I, IV in VI drugega dela. Ne preprečujeta, da se določijo celotne pravice porabe ali da se proračunske obveznosti prevzamejo v letnih obrokih.

Člen 8

√ Računovodska pravila za prihodke in proračunska sredstva Õ

1. Prihodki v proračunskem letu se knjižijo v poslovne knjige za proračunsko leto v dejanskih zneskih, pobranih v proračunskem letu. Lastna sredstva za mesec januar naslednjega proračunskega leta pa se lahko plačajo vnaprej v skladu z Uredbo Sveta o izvajanju Sklepa o sistemu virov lastnih sredstev Unije.

2. Vknjižbe lastnih sredstev iz davka na dodano vrednost, dodatnih sredstev na podlagi BNP in drugih finančnih prispevkov se lahko popravijo v skladu z uredbo iz odstavka 1.

3. Proračunska sredstva, sprejeta za določeno proračunsko leto, se lahko uporabljajo izključno za poravnavanje izdatkov √ odhodkov Õ, odobrenih √ prevzetih Õ in plačanih v navedenem proračunskem letu, ter za pokrivanje neporavnanih zneskov za prevzete obveznosti iz preteklih proračunskih let.

4. Prevzete obveznosti se knjižijo v poslovnih knjigah na podlagi pravnih obveznosti, prevzetih do 31. decembra, ob upoštevanju celotnih pravic porabe iz člena 77(2) ter sporazumov iz člena 166(2), sklenjenih s tretjimi državami, ki se knjižijo v poslovne knjige na podlagi prevzetih obveznosti v breme proračuna do 31. decembra.

5. Plačila se knjižijo v poslovnih knjigah za proračunsko leto na podlagi plačil, ki jih je računovodja izvršil najpozneje do 31. decembra navedenega leta.

6. Z odstopanjem od odstavkov 3, 4 in 5 se odhodki Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) knjižijo v poslovnih knjigah za proračunsko leto v skladu s pravili iz naslova I drugega dela.

Člen 9

√ Zapadlost in prenos proračunskih sredstev Õ

1. Sredstva proračuna, ki ostanejo neporabljena na koncu proračunskega leta, za kateroega so bila odobrena, zapadejo.

Lahko pa se na podlagi odločitve zadevne institucije √ , ki jo institucija sprejme najpozneje do 15. februarja, Õ prenesejo samo v naslednje proračunsko leto najpozneje do 15. februarja v skladu z odstavkoma 2 in 3 ali pa se avtomatsko prenesejo v naslednje leto v skladu z odstavkom 4.

è1 2. sredstva za prevzem obveznosti in nediferencirana sredstva ⎜, za katere obveznosti ob koncu proračunskega leta še niso bile prevzete, se lahko prenesejo:

(a) v višini odobritev za prevzem obveznosti, za katere je bila večina pripravljalnih faz v postopku za prevzem obveznosti do 31. decembra že končana. Za te zneske se nato lahko prevzamejo obveznosti do 31. marca naslednjega leta;

(b) v potrebni višini, če je zakonodajni organ sprejel temeljni akt v zadnjem četrtletju proračunskega leta in Komisija ni mogla √ prevzeti obveznosti za sredstva, predvidena Õ rezervirati sredstev, predvidenih za ta namen, do 31. decembra.

3. è2 Odobritve plačil ⎜ se lahko prenesejo v višini, ki je potrebna za pokrivanje obstoječih obveznosti ali obveznosti za prenesene odobritve za prevzem obveznosti, kadar sredstva proračuna, ki so predvidena na ustreznih postavkah v proračunu za naslednje proračunsko leto, niso zadostna glede na zahteve. Zadevna institucija najprej porabi sredstva, ki so odobrena za tekoče proračunsko leto, in dokler niso porabljena tekoča sredstva, ne uporablja prenesenih sredstev.

4. Nediferencirana sredstva proračuna v višini obveznosti, za katere so bile pravilno sklenjene pogodbe ob zaključku proračunskega leta, se avtomatično prenesejo samo v naslednje proračunsko leto.

5. Zadevna institucija o odločitvi o prenosu obvesti Evropski parlament in Svet (v nadaljnjem besedilu: „proračunski organ“) najpozneje do 15. marca in za vsako proračunsko postavko navede, kako je za prenos uporabila merila iz odstavkov 2 in 3.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

ð novo

6. ð Brez poseganja v člen 10 se ï sredstva proračuna, ki se razporedijo v rezervo, in sredstva za plače se ne smejo prenašati v naslednje obdobje.

Člen 10

√ Pravila za prenos namenskih prejemkov Õ

Prihodki in sredstva proračuna iz namenskih prejemkov iz člena 18, ki 31. decembra ostanejo neporabljena, se avtomatsko prenesejo v naslednje obdobje., Razpoložljiva sredstva proračuna iz prenesenih namenskih prejemkov je treba porabiti najprej. ð kot sledi: ï

ð – zunanji namenski prejemki se prenesejo avtomatsko in jih je treba uporabljati, dokler niso izvedene vse dejavnosti v zvezi s programom ali ukrepom, za katerega so namenjeni. Zunanji namenski prejemki, prejeti v zadnjem letu programa ali ukrepa, se lahko porabijo v prvem letu naslednjega programa ali ukrepa; ï

ð – notranji namenski prejemki se prenesejo samo za eno leto, če ni v zadevnem temeljnem aktu drugače določeno, oziroma v ustrezno utemeljenih izjemnih okoliščinah . Ustrezna razpoložljiva proračunska sredstva je treba porabiti najprej. ï

ê 1605/2002 (prilagojeno)

è1 1995/2006, člen 1.6

Člen 11

√ Sprostitev obveznosti za proračunska sredstva Õ

Brez poseganja v è1 člen 157 in člen 160a ⎜, kadar √ se Õ odobrena sredstva √ sprostijo Õ zapadejo, ker ukrepi, za katere so bili zneski namenjeni, v celoti ali delno niso bili izvedeni, se zadevna sredstva √ zapadejo Õ črtajo v katerem koli proračunskem letu po letu, v katerem so bila sredstva √ sprejeta Õ odobrena v proračunu.

Člen 12

√ Prevzemanje obveznosti za proračunska sredstva Õ

Ko je proračun dokončno sprejet, se lahko obveznosti za sredstva, določena v proračunu, začnejo prevzemati s 1. januarjem, razen če ni drugače določeno v naslovu I in naslovu VI drugega dela drugače določeno.

Člen 13

√ Pravila, ki se uporabljajo v primeru poznejšega sprejetja proračuna Õ

1. Če proračun na začetku proračunskega leta še ni dokončno sprejet, se za prevzemanje obveznosti in plačila izdatkov, ki jih je mogoče knjižiti na določeno postavko proračuna kot del izvrševanja zadnjega proračuna, ki je bil pravilno sprejet, uporablja prvi odstavek člena 273 Pogodbe ES in prvi odstavek člena 178 Pogodbe Euratom.

2. Obveznosti se lahko prevzemajo po programih √ poglavjih Õ do največ ene četrtine skupnih odobrenih sredstev za zadevnoi √ poglavje Õ program v preteklem proračunskem letu, ki se za vsak pretečeni mesec povečajo za eno dvanajstino.

Plačila se lahko izvršujejo mesečno po √ poglavjih Õ programih do največ ene dvanajstine odobrenih sredstev za zadevnoi √ poglavje Õ program v preteklem proračunskem letu.

√ Odobrena proračunska sredstva Õ Nne smejo prekoračiti omejitve proračunskih sredstev, predvidene v predlogu proračuna v pripravi.

3. Če je to potrebno zaradi kontinuitete delovanja Unije in za potrebe upravljanja:

(a) lahko Svet s kvalificirano večino na zahtevo Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom poleg zneskov, ki so avtomatsko na voljo na podlagi določb odstavkov 1 in 2, hkrati odobri dve ali več začasnih dvanajstin za prevzem obveznosti in za plačila;

(b) se za izdatke, razen izdatkov, ki neizogibno izhajajo iz Pogodb ali aktov, sprejetih na njihovi podlagi, uporablja tretji odstavek člena 273 Pogodbe ES in tretji odstavek člena 178 Pogodbe Euratom.

Dodatne dvanajstine se odobrijo v celoti in niso deljive.

4. Če za dani program √ dano poglavje Õ odobritev dveh ali več začasnih dvanajstin v okoliščinah in po postopkih iz odstavka 3 ne zadostuje za pokrivanje izdatkov, potrebnih za preprečitev prekinitve kontinuitete delovanja Unije na področju porabe, ki ga pokriva zadevni program √ zadevno poglavje Õ, se lahko izjemoma dovoli prekoračitev sredstev, odobrenih za ustrezni program √ ustrezno poglavje Õ proračuna v preteklem proračunskem letu. Proračunski organ ukrepa po postopkih iz odstavka 3. V nobenem primeru pa se ne sme prekoračiti skupni znesek odobrenih sredstev v proračunu za preteklo proračunsko leto.

POGLAVJE 3

NAčELO RAVNOTEžJA

ê 1605/2002 (prilagojeno)

ð novo

Člen 14

√ Opredelitev in področje uporabe Õ

1. Proračunski prihodki in odobritve plačil morajo biti uravnoteženi.

2. Brez poseganja v člen 46(1)(4) ð V okviru splošnega proračuna ï Evropska skupnost in Evropska skupnost za atomsko energijo, pa tudi organi, ki jih ustanovi Unija, navedeni v členu 185, ne smejo najemati posojil.

Člen 15

√ Bilanca proračunskega leta Õ

1. Bilanca vsakega proračunskega leta se v primeru presežka vnese v proračun za naslednje proračunsko leto kot prihodek ali v primeru primanjkljaja kot odobritev plačil.

2. Ocene takšnih prihodkov ali odobritev plačil se vnesejo v proračun v proračunskem postopku in v pisni predlog spremembe √ dopolnilno pismo k predlogu proračuna Õ, ki se predloži v skladu s členom 34. Pripravijo se v skladu z Uredbo Sveta o izvajanju Sklepa o sistemu virov lastnih sredstev Unije.

3. Po pripravi zaključnega računa za proračunsko leto se vsa odstopanja od ocen vključijo v proračun za naslednje proračunsko leto s spremembo proračuna, ki se pripravi samo zaradi te razlike. V takem primeru mora Komisija v 15 dneh po predložitvi začasnega zaključnega računa predložiti predlog spremembe proračuna.

POGLAVJE 4

NAčELO OBRAčUNSKE ENOTE

ČLEN 16

√ Uporaba eura Õ

Proračun se pripravi in izvršuje v euvrih, prav tako se v euvrih pripravijo računovodski izkazi.

ê 1995/2006, člen 1.7

ð novo

Toda za namene denarnega toka iz člena 61 lahko računovodja in, v primeru blagajniške knjige predplačil, vodja blagajne predplačil in, za potrebe upravnega poslovodenja zunanjeih službe Komisije, odgovorni odredbodajalec izvajajo posle v nacionalnih valutah, kakor določajo ð delegirana uredba o določitvi pravil za izvajanje te uredbe iz člena 183 (v nadaljnjem besedilu: ï izvedbena pravila).

ê 1605/2002 (prilagojeno)

è1 1995/2006, člen 1.8(a)

ð novo

POGLAVJE 5

NAčELO UNIVERZALNOSTI

ČLEN 17

√ Opredelitev in področje uporabe Õ

Skupni prihodki pokrivajo skupna odobrena √ proračunska sredstva za plačila s pridržkom Õ plačila pod pogoji iz člena 18. S pridržkom člena 20 se vsi prihodki in odhodki izkazujejo v celoti brez neto izravnave.

Člen 18

√ Namenski prejemki Õ

1. è1 Brez poseganja v člen 160(1a) in člen 161(2) seZza financiranje posebnih postavk odhodkov √ se Õ uporabljajo ð zunanji namenski prejemki in notranji namenski prejemki ï naslednje postavke prihodkov:. ⎜

ð 2. Zunanji namenski prejemki so : ï

(a) finančni prispevki držav članic za določene raziskovalne programe v skladu z Uredbo Sveta o izvajanju Sklepa o sistemu virov lastnih sredstev Unije;

ê 1995/2006, člen 1.8(b) (prilagojeno)

ð novo

(aab) finančni prispevki iz držav članic ð , tretjih ï in drugih držav donatork, v obeh primerih vključno z javnimi in paradržavnimi agencijami, ð pravnih oseb ï ali iz mednarodnih organizacij ð fizičnih oseb ï za določene projekte ali programe zunanje pomoči, ki jih financira Skupnost in jih v njenem imenu upravlja Komisija v skladu z zadevnim temeljnim aktom;

ê 1605/2002 (prilagojeno)

ð novo

(bc) obresti na depozite in globe, predvidene v Uredbi o pospešitvi in pojasnitvi izvajanja postopka glede čezmernega primanjkljaja √ v zvezi s čezmernim primanjkljajem Õ;

(ed) namenski prejemki √ prejemki, predvideni za določen namen Õ, kot so prihodki od ustanov, subvencije, darila ter volila, skupaj z namenskimi prejemki, ki so specifični za vsako institucijo;

(de) prispevki za dejavnosti Skupnosti iz tretjih držav ali od različnih organov;

ð (f) namenski prejemki iz člena 160(1a) in člena 161(2). ï

ð 3. Notranji namenski prejemki so : ï

(ea) prihodki od tretjih oseb za blago, storitve ali gradbena dela, dobavljena na njihovo zahtevo;

ê 1995/2006, člen 1.8(c)

(eab) prihodki iz prodaje vozil, opreme, objektov in naprav, materiala ter znanstvenih in tehničnih strojev, ki so nadomeščeni z drugimi ali izločeni, kadar je knjigovodska vrednost v celoti amortizirana;

ê 1605/2002 (prilagojeno)

è1 1995/2006, člen 1.9

ð novo

(fc) prihodki iz vračil nepravilno plačanih zneskov;

(gd) prihodek od prodaje blaga, storitev in gradbenih del za druge ð oddelke, ï institucije ali organe, skupaj z vračili stroškov službenih potovanj, ki so bili plačani v imenu drugih institucij ali organov;

(he) prejete zavarovalnine;

(if) prihodki odiz plačil, povezanih z dajanjem v najem ð prodaje, dajanja v najem ali kakršnih koli drugih pogodb, ki zadevajo pravice, povezane z nepremičninami ï;

(jg) prihodki od prodaje publikacij in filmov, tudi na elektronskih medijih.

24. Temeljni akt lahko prav tako namensko dodeli prejemke, katerih podlaga je, za določene postavke izdatkov. ð Če ni v zadevnem temeljnem aktu določeno drugače, so ti prejemki notranji namenski prejemki. ï

35. Proračun vsebuje postavke, v katere se uvrščajo kategorije namenskih prejemkov iz odstavkov 1 in 2 ð zunanji namenski prejemki in notranji namenski prejemki ï, po možnosti pa se navede tudi znesek

ð V predlog proračuna se lahko vključijo samo zneski namenskih prejemkov, ki so na dan določitve predloga proračuna gotovi. ï

Člen 19

√ Donacije Õ

1. Komisija lahko sprejme kakršno koli donacijo v korist Unije, kot so ustanove, subvencije, darila in volila.

2. è1 Donacije v vrednosti 50 000 EUR ali več, ki pomenijo tudi finančno obremenitev, vključno s stroški nadaljnjega ukrepanja, in presegajo 10 % vrednosti izplačane donacije, morata odobriti Evropski parlament in Svet, pri čemer morata oba sprejeti odločitev v dveh mesecih od datuma prejema zahteve Komisije. ⎜ Če v tem času ne ugovarjata, Komisija sprejme končno odločitev v zvezi s sprejetjem donacije.

Člen 20

√ Pravila o odbitkih in popravkih deviznih tečajev Õ

1. Izvedbene določbe √ Izvedbena pravila Õ lahko določijo primere, ko se lahko določeni prihodki odštejejo od računov ali zahtevkov za plačilo, ki se nato predložijo za izplačilo v neto znesku.

2. Stroški proizvodov ali storitev za Unijo, ki vključujejo davke, ki jih vrnejo države članice v skladu s Protokolom o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti ali tretje države na podlagi ustreznih sporazumov, bremenijo proračun za znesek brez davka ð , ki vključuje davek ï. ð Poznejša povračila davkov se štejejo za namenske prejemke v skladu s členom 18. ï

3. Popravki so dovoljeni za tečajne razlike, ki nastanejo pri izvrševanju proračuna. Končni dobiček ali izguba se vključi v bilanco za tekoče leto.

POGLAVJE 6

NAčELO SPECIFIKACIJE

ČLEN 21

√ Splošne določbe Õ

1. Proračunska sredstva se določijo za posebne namene po področjih porabe √ naslovih Õ in programih √ poglavjih Õ; programi √ poglavja Õ se naprej delijo na člene in postavke.

ð 2. Komisija lahko v svojem oddelku proračuna samostojno prerazporedi proračunska sredstva v skladu s členom 23, v primerih, navedenih v členu 24, pa zaprosi proračunski organ za odobritev prerazporeditve proračunskih sredstev. ï

ê 1605/2002, člen 25

13. Proračunska sredstva se lahko prerazporedijo samo na proračunske postavke, za katere so v proračunu odobrena sredstva ali imajo zaznamek (p.m.).

24. Odobrena sredstva v višini namenskih prejemkov se lahko prerazporedijo samo, če se takšni prejemki porabijo za namene, za katere so določeni.

ê 1995/2006, člen 1.10 (prilagojeno)

Člen 22

√ Prerazporeditve, ki jih izvajajo druge institucije Õ

1. Vsaka institucija razen Komisije lahko v svojem √ oddelku Õ delu proračuna prerazporedi odobrena proračunska sredstva:

(a) z enega področja porabe √ naslova Õ na drugega do največ 10 % odobrenih proračunskih sredstev za proračunsko leto za vrstico, iz katere se sredstva prerazporedijo;

(b) iz enega poglavja v drugega in iz enega člena v drugega neomejeno.

2. Tri tedne pred prerazporeditvijo iz odstavka 1 institucije o svojih nameri obvestijo proračunski organ. Če v tem obdobju katera koli veja proračunskega organa temu iz ustrezno utemeljenih razlogov nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 24.

3. Katera koli institucija razen Komisije lahko v svojem √ oddelku Õ delu proračuna proračunskemu organu predlaga prerazporeditve z enega področja porabe √ naslova Õ na drugega, ki presegajo 10 % odobrenih proračunskih sredstev za proračunsko leto za vrstico, iz katere naj bi se sredstva prerazporedila. Za te prerazporeditve se uporablja postopek iz člena 24.

4. Katera koli institucija razen Komisije lahko v svojem √ oddelku Õ delu proračuna izvede prerazporeditve med členi, ne da bi morala o tem predhodno obvestiti proračunski organ.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

ð novo

Člen 23

√ Notranje prerazporeditve Komisije Õ

1. Komisija lahko v svojem √ oddelku Õ delu proračuna ð samostojno ï :

(a) prerazporedi ð odobrena proračunska sredstva za prevzem obveznosti ï sredstva znotraj členov in med členi posameznega programa √ poglavja Õ;

ð (b) prerazporedi odobrena proračunska sredstva za plačila znotraj posameznega naslova; ï

ê 1995/2006, člen 1.11(a) (prilagojeno)

ð novo

(bc) v zvezi z izdatki za plače in upravo ð , ki so skupni več naslovom, ï prerazporedi odobrena sredstva z enega področja porabe √ naslova Õ na drugega največ v višini 10 % odobrenih sredstev za proračunsko leto za vrstico, iz katere se sredstva prerazporedijo, in do največ 30 % odobrenih proračunskih sredstev za proračunsko leto za vrstico, v katero se odobrena sredstva prerazporedijo;

ê 1605/2002 (prilagojeno)

(cd) v zvezi z izdatki za poslovanje prerazporedi med programi √ poglavji Õ v okviru istega področja porabe √ naslova Õ največ 10 % odobrenih proračunskih sredstev za proračunsko leto za proračunsko postavko, s katere sredstva prerazporedijo;.

ê 1995/2006, člen 1.11(a)

(d) takoj ko je temeljni akt sprejet, v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, prerazporedi odobrena proračunska sredstva iz naslova „rezervacije“ iz člena 43, če za zadevni ukrep v času oblikovanja proračuna ni bilo temeljnega akta.

Komisija tri tedne pred prerazporeditvijo iz točk (b) in (c) prvega pododstavka o svoji odločitvi obvesti proračunski organ. Če katera koli veja proračunskega organa v navedenem tritedenskem obdobju iz ustrezno utemeljenih razlogov temu nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 24.

Vendar lahko Komisija v zadnjih dveh mesecih proračunskega leta samostojno prerazporedi odobrena proračunska sredstva, ki se nanašajo na odhodke za zaposlene, odhodke za zunanje sodelavce in druge sodelavce, iz enega naslova na drugega do vključno največ 5 % odobrenih proračunskih sredstev za proračunsko leto. Komisija proračunski organ obvesti v dveh tednih po tem, ko je sprejela odločitev glede teh prerazporeditev.

Komisija proračunski organ obvesti v dveh tednih po tem, ko je sprejela odločitev glede prerazporeditev iz točke (d) prvega pododstavka.

ò novo

2. Komisija lahko v okviru svojega oddelka proračuna odloča o naslednjih prerazporeditvah proračunskih sredstev z enega naslova na drugega, pod pogojem, da o svoji odločitvi nemudoma obvesti proračunski organ:

(a) prerazporeditev proračunskih sredstev z naslova „rezervacije“ iz člena 43, pri čemer je edini pogoj za sprostitev sredstev iz rezerve sprejetje temeljnega akta v skladu z rednim zakonodajnim postopkom iz člena 294 PDEU.

ê 1995/2006, člen 1.12(c) (prilagojeno)

3(b). V ustrezno utemeljenih izjemnih primerih mednarodnihe humanitarnihe nesreče in krize, ki se zgodijo po 15. √ 1. Õ decembru proračunskega leta, lahko Komisija prerazporedi neporabljena odobrena proračunska sredstva, ki so v tekočem proračunskem letu še na voljo za tiste proračunske naslove, ki spadajo v razdelek 4 večletnega finančnega okvira, na ustrezne proračunske naslove za pomoč za krizno upravljanje in ukrepe v okviru humanitarne pomoči. Komisija o takih prerazporeditvah nemudoma obvesti obe veji proračunskega organa.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

è1 1995/2006, člen 1.11(b)

2. Komisija lahko v okviru svojega dela proračuna proračunskemu organu poleg prerazporeditev iz è1 odstavka 1 ⎜ predlaga še druge prerazporeditve.

Člen 24

√ Prerazporeditve, ki jih Komisija predlaga proračunskemu organu Õ

ê 1605/2002, člen 23(2) (prilagojeno)

ð novo

21. Komisija lahko v okviru svojega dela √ oddelka Õ proračuna proračunskemu organu poleg prerazporeditev iz odstavka 1 ð člena 23 ï predlaga še druge prerazporeditve. ð Svoj predlog pošlje hkrati Evropskemu parlamentu in Svetu. ï

ê 1605/2002 (prilagojeno)

12. Proračunski organ sprejme odločitev o prerazporeditvah sredstev, kakor je predvideno v odstavkih 2, 3 in 4 3, 4 in 5, razen če ni drugače določeno v naslovu I drugega dela drugače določeno.

23. O predlogih za prerazporeditev sredstev v zvezi z izdatki, ki so neizogibna posledica Pogodb ali aktov, sprejetih na njihovi podlagi, Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom odloči s kvalificirano večino v šestih tednih, razen v nujnih primerih. Evropski parlament pravočasno da svoje mnenje, da ga lahko Svet upošteva in ukrepa v določenem roku. Če Svet ne ukrepa v določenem roku, se šteje, da so predlogi za prerazporeditev odobreni.

34. O predlogih za prerazporeditev sredstev v zvezi z izdatki, ki niso neizogibna posledica Pogodb ali aktov, sprejetih na njihovi podlagi, lahko Evropski parlament po posvetovanju s Svetom odloči v šestih tednih, razen v nujnih primerih. Svet s kvalificirano večino pravočasno sprejme svoje mnenje, da ga lahko Evropski parlament upošteva in ukrepa v določenem roku. Če v tem roku odločitve ne sprejme, se šteje, da so predlogi za prerazporeditev odobreni.

45. Šteje se, da so predlogi za prerazporeditev v zvezi z izdatki, ki so neizogibna posledica Pogodb ali drugih aktov, sprejetih na njihovi podlagi, pa tudi z drugimi izdatki, odobreni, če niti Evropski parlament niti Svet ne odločita drugače v šestih tednih od datuma, ko sta ti dve instituciji prejeli predloge. Če pri takih predlogih za prerazporeditev Evropski parlament in Svet predlagano prerazporeditev znižata za različne zneske, se šteje, da je odobren nižji od zneskov, ki jih je odobrila ena od obeh institucij. Če ena od institucij zavrne načelo prerazporeditve, se prerazporeditev ne izvede.

ê 1605/2002

Člen 25

1. Proračunska sredstva se lahko prerazporedijo samo na proračunske postavke, za katere so v proračunu odobrena sredstva ali imajo zaznamek (p.m.).

2. Odobrena sredstva v višini namenskih prejemkov se lahko prerazporedijo samo, če se takšni prejemki porabijo za namene, za katere so določeni.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Člen 26

√ Prerazporeditve, za katere veljajo posebne določbe Õ

ê 1995/2006, člen 1.12(a) (prilagojeno)

1. Prerazporeditve med naslovi proračuna za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS), strukturnae skladae, Kohezijski sklad, Evropski sklad za ribištvo, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in raziskave se prerazporedijo v skladu s posebnimi določbami iz naslovov I, II in III drugega dela.

ê 1605/2002

è1 1995/2006, člen 1.12(b)

ð novo

2. è1 Odločitve o prerazporeditvahi, s katerimi se dovoli uporaba rezerve za nujno pomoč v nujnih primerih, sprejme proračunski organ na predlog Komisije ð ali Komisija za največ 10 % proračunskih sredstev za proračunsko leto za proračunsko postavko, iz katere se sredstva prerazporedijo ï. Za vsako posamično prerazporeditev sredstev je treba predložiti poseben predlog. ⎜.

ê 1995/2006, člen 1.12(b), kakor je bil spremenjen s popravkom, UL L 48, 22.2.2008, str. 88

Uporablja se postopek iz člena 24(23) in (34). Če obe veji proračunskega organa ne soglašata s predlogom Komisije in ne moreta doseči skupnega stališča o uporabi te rezerve, Evropski parlament in Svet ne sprejmeta odločitve o predlogu Komisije o prerazporeditvi.

ê 1995/2006, člen 1.12(c)

3. V ustrezno utemeljenih izjemnih primerih mednarodne humanitarne nesreče in krize, ki se zgodijo po 15. decembru proračunskega leta, lahko Komisija prerazporedi neporabljena odobrena proračunska sredstva, ki so v tekočem proračunskem letu še na voljo za tiste proračunske naslove, ki spadajo v razdelek 4 večletnega finančnega okvira, na ustrezne proračunske naslove za pomoč za krizno upravljanje in ukrepe v okviru humanitarne pomoči. Komisija o takih prerazporeditvah nemudoma obvesti obe veji proračunskega organa.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

POGLAVJE 7

NAčELO DOBREGA FINANčNEGA POSLOVODENJA

ČLEN 27

√ Načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti Õ

1. Odobrena proračunska sredstva morajo biti uporabljena v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, in sicer z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

2. Načelo gospodarnosti zahteva, da morajo biti sredstva, ki jih institucija uporablja za izvajanje svojih dejavnosti, na voljo pravočasno, v primerni količini in primerni kakovosti ter za najprimernejšo ceno.

Načelo učinkovitosti se nanaša na najboljše razmerje med uporabljenimi sredstvi in doseženimi rezultati.

Načelo uspešnosti se nanaša na doseganje specifičnih ciljev in rezultatov, za katere so bila sredstva namenjena.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

3. Za vse sektorje dejavnosti, ki jih zajema proračun, se določijo specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno opredeljeni cilji. Doseganje teh ciljev se za vsako dejavnost spremlja s kazalci poslovanja, proračunski uporabnik pa mora proračunskemu organu zagotoviti ustrezne informacije. √ Te Õ Iinformacije iz člena 33(2)(d) se dajejo letno in najpozneje v dokumentih, ki so priloženi predlogu proračuna.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

4. Za boljše odločanje institucije izvajajo predhodno in naknadno ocenjevanje v skladu z usmeritvami Komisije. Takšno ocenjevanje se uporablja za vse programe in dejavnosti, ki imajo za posledico večjo porabo, rezultati ocenjevanja pa se pošljejo proračunskim uporabnikom ter zakonodajnim organom in proračunskemu organu.

Člen 28

√ Obvezna ocena finančnih posledic Õ

ê 1995/2006, člen 1.13(a) (prilagojeno)

1. Vsakemu predlogu ali pobudi, ki jih Komisija ali država članica v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije ali Pogodbe o Evropski uniji (PEU) predloži zakonodajnemu organu in lahko vpliva na proračun, vključno s spremembami števila delovnih mest, je treba priložiti finančni izkaz in oceno iz člena 27(4) te uredbe.

Vsaki bistveni spremembi predloga ali pobudei, ki se predloži zakonodajnemu organu in lahko znatno vpliva na proračun, vključno s spremembami števila √ delovnih mest Õ proračunskih postavk, je treba priložiti finančni izkaz, ki ga pripravi institucija, ki predlaga spremembo.

ê 1605/2002

2. Med proračunskim postopkom Komisija zagotavlja potrebne informacije za primerjavo sprememb zahtevanih proračunskih sredstev in začetnih napovedi v finančnih izkazih. Ta informacija mora vključevati tudi opis opravljenega dela in faze, ki jo je zakonodajni organ dosegel pri obravnavanju predloženih predlogov. Zahtevana proračunska sredstva se lahko po potrebi revidirajo glede na napredek pri obravnavi temeljnega akta.

ê 1995/2006, člen 1.13(b) (prilagojeno)

ð novo

32. Za preprečitev ð zmanjšanje ï nevarnosti √ tveganja Õ goljufije in nepravilnosti so v finančnih izkazih iz odstavka 1 navedene vse informacije o ð vzpostavljenem sistemu notranje kontrole, oceni tveganja ter ï obstoječih in načrtovanih ukrepih za preprečevanje goljufij in zaščitnih ukrepih.

ê 1995/2006, člen 1.14 (prilagojeno)

ð novo

Člen 28a

√ Notranja kontrola izvrševanja proračuna Õ

1. Proračun se izvršuje v skladu z uspešno in učinkovito notranjo kontrolo, primerno za posamezen način upravljanja, in v skladu z ustreznimi predpisi posameznih sektorjev.

2. Za namene izvrševanja proračuna je notranja kontrola opredeljena kot proces, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in katerega namen je primerno √ razumno Õ zagotovilo o doseganju naslednjih ciljev:

(a) uspešnost, učinkovitost in gospodarnost delovanja;

(b) zanesljivost poročanja;

(c) varovanje sredstev in informacij;

(d) preprečevanje, in odkrivanje ð ter odprava ï goljufij in nepravilnosti;

(e) ustrezno obvladovanje tveganj v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo transakcij, ob upoštevanju večletne narave programov in narave zadevnih plačil.

ò novo

Člen 28b

Dopustno tveganje napake

Zakonodajni organ v skladu s postopkom iz člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije odloči o ravni dopustnega tveganja napake za ustrezna področja politik v proračunu. Navedena odločitev se upošteva v letnem postopku razrešnice v skladu s členom 146(2).

Raven dopustnega tveganja napake temelji na analizi stroškov in koristi kontrol. Države članice ter subjekti in osebe iz člena 53 na zahtevo poročajo Komisiji o stroških kontrol, ki jih krijejo, ter o številu in obsegu dejavnosti, ki se financirajo iz proračuna Unije.

Raven dopustnega tveganja napake se natančno spremlja in se v primeru večjih sprememb kontrolnega okolja revidira.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

POGLAVJE 8

NAčELO PREGLEDNOSTI

ČLEN 29

√ Objava zaključnega računa, proračuna in poročil Õ

1. Proračun se določi in izvršuje ter računovodski izkazi pripravijo v skladu z načelom preglednosti.

ê 1995/2006, člen 1.15 (prilagojeno)

2. Predsednik Evropskega parlamenta objavi sprejeti proračun in spremembe proračuna, kakor so bili dokončno sprejeti sta bila dokončno sprejeta, v Uradnem listu Evropske unije .

Proračun se objavi tri mesece √ v treh mesecih Õ po datumu razglasitve dokončnega sprejetja proračuna.

Konsolidirani letni zaključni računi in poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju, ki jih pripravijo vse institucije, se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Člen 30

√ Objava informacij o prejemnikih sredstev EU in drugih informacij Õ

1. Informacije o poslih zadolževanja in posojanja √ najemanja in dajanja posojil Õ, ki jih sklene Unija za tretje osebe, se navedejo v Pprilogi k proračunu.

2. V finančne izkaze se vključijo tudi informacijae o poslovanju Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe.

ê 1995/2006, člen 1.16

ð novo

3. Komisija na ustrezen način omogoči dostop do svojih informacij, ki zadevajo upravičence ð prejemnike ï sredstev, ki izhajajo iz proračuna, kadar se proračun izvršuje centralizirano in neposredno s strani njenih oddelkov, ter informacij, ki zadevajo upravičence ð prejemnike ï sredstev in jih je prejela od subjektov, na katere so prenesene naloge izvrševanja proračuna v okviru drugih načinov upravljanja.

4. Dostop do teh informacij se omogoči ob ustreznem upoštevanju zahtev zaupnosti, zlasti varovanja osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[26]; in Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[27], in varnostnih zahtev ob upoštevanju posebnosti posameznih načinov upravljanja iz člena 53 ter po potrebi v skladu z ustreznimi pravili posameznih sektorjev.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

ð novo

NASLOV III

DOLOČITEV IN SESTAVA PRORAČUNA

POGLAVJE 1

DOLOčITEV PRORAčUNA

ČLEN 31

√ Ocene prihodkov in odhodkov Õ

Evropski parlament, Svet, Sodišče Evropske Unije, Računsko sodišče, Ekonomsko-socialni odbor, Odbor regij, varuh človekovih pravic in evropski nadzornik za varstvo podatkov pripravijo ocene prihodkov in odhodkov ter jih pošljejo Komisiji vsako leto do 1. julija.

Te institucije vsako leto najpozneje do 1. julija ocene pošljejo v vednost tudi proračunskemu organu. Komisija pripravi svoje lastne ocene, ki jih do istega datuma tudi pošlje proračunskemu organu.

Pri pripravi lastnih ocen Komisija uporablja informacije iz člena 32.

Člen 32

√ Ocenjeni proračun organov iz člena 185 Õ

Vsak organ iz člena 185 v skladu z aktom o ustanovitvi pošlje Komisiji ð in proračunskemu organu ï vsako leto do 1. aprila ð 31. marca ï oceno svojih prihodkov in odhodkov, skupaj z načrtom delovnih mest in ð osnutkom programa dela ï programom dela.

Komisija te dokumente pošlje v vednost proračunskemu organu, razen v primeru iz točke (3)(d) člena 46(1).

Člen 33

√ Predlog proračuna Õ

1. Komisija predloži Svetu predhodni predlog proračuna vsako leto najpozneje do 1. septembra. Hkrati predhodni predlog proračuna pošlje tudi Evropskemu parlamentu.

Predhodni pPredlog proračuna vsebuje povzetek skupnega √ splošnega Õ izkaza odhodkov in prihodkov Unije in konsolidirane ocene iz člena 31.

ò novo

Predlog proračuna sledi sestavi in pripravi proračuna iz členov 41 do 46.

Vsak oddelek predloga proračuna ima uvod, ki ga pripravi zadevna institucija.

Komisija pripravi splošni uvod k predlogu proračuna. Splošni uvod vključuje finančne preglednice, ki vsebujejo glavne podatke po naslovih ter utemeljitve sprememb proračunskih sredstev od enega do drugega proračunskega leta po kategorijah odhodkov večletnega finančnega okvira.

2. Komisija predlogu proračuna po potrebi priloži finančno načrtovanje za naslednja leta.

Finančno načrtovanje se po sprejetju proračuna posodobi, tako da se v njem upoštevajo rezultati proračunskega postopka in drugih zadevnih odločitev.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

ð novo

23. Komisija k predhodnemu predlogu proračuna priloži ð tudi vse delovne dokumente, ki se ji zdijo koristni za utemeljitev njenih proračunskih zahtev ï :.

(a) analizo finančnega poslovodenja v preteklem letu in neporavnane prevzete obveznosti;

(b) po potrebi mnenje o ocenah drugih institucij, ki lahko vsebujejo drugačne ocene in obrazložitev razlogov zanje;

(c) delovne dokumente v zvezi z načrtom delovnih mest institucij in donacijami, ki jih Komisija odobri organom iz člena 185 in evropskim šolam, za katere meni, da so koristni;

ê 1995/2006, člen 1.17(a)

(d) izjave o dejavnosti vsebujejo naslednje:

- informacije o doseganju vseh predhodno določenih specifičnih, merljivih, dosegljivih, ustreznih in časovno opredeljenih ciljev za različne dejavnosti ter novih ciljih, merjenih s kazalci,

- temeljita utemeljitev predlaganih sprememb višine odobrenih proračunskih sredstev in ustrezni pristop k analizi stroškov in koristi,

- jasna utemeljitev, zakaj je potrebno posredovanje na ravni EU, med drugim ob upoštevanju načela subsidiarnosti,

- informacije o obsegu izvrševanja dejavnosti prejšnjega leta in obsegu izvrševanja v tekočem letu.

Rezultati ocen se upoštevajo in navajajo kot dokaz o verjetnih koristih predlagane spremembe proračuna;

ê 1995/2006, člen 1.17(b)

(e) zbirni pregled rokov plačil, zapadlih v naslednjih proračunskih letih, za poravnavo proračunskih obveznosti, vključenih v proračun v preteklih proračunskih letih.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Člen 34

√ Dopolnilno pismo k predlogu proračuna Õ

1. Komisija lahko na lastno pobudo ali na zahtevo druge institucije, √ pri čemer lahko Õ vsakai √ institucija vloži zahtevo Õ za njen svoj √ oddelek Õ del proračuna, predloži Svetu pisni predlog spremembe √ dopolnilno pismo k Õ predhodnega predlogua proračuna na podlagi novih informacij, ki niso bile na voljo v času priprave predhodnega predloga.

2. Takšnoen pisni predlog spremembe √ dopolnilno pismo Õ pa Komisija predloži Svetu najmanj 30 dni pred prvim branjem √ obravnavo Õ predloga proračuna v Evropskem parlamentu, razen če se institucije ne dogovorijo drugače ali v izjemnih okoliščinah. Svet mora predložiti pisni predlog spremembe √ dopolnilno pismo k predlogu proračuna Õ Evropskemu parlamentu najmanj 15 dni pred navedenoim prvoim branjem √ obravnavo Õ.

Člen 35

√ Določitev predloga proračuna Õ

1. Svet pripravi √ določi Õ predlog proračuna po postopku iz člena 314(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 177(3) Pogodbe Euratom.

2. Svet predloži Evropskemu parlamentu predlog proračuna najpozneje do 5. oktobra v letu pred letom izvrševanja proračuna. Svet temu predlogu proračuna priloži obrazložitveni memorandum, v katerem pojasni razloge za odstopanje od predhodnega predloga proračuna.

Člen 36

√ Sprejetje proračuna Õ

1. Predsednik Evropskega parlamenta razglasi, da je proračun dokončno sprejet po postopku iz člena 314(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 177(7) Pogodbe Euratom.

2. Po razglasitvi, da je proračun dokončno sprejet, mora vsaka država članica od 1. januarja v naslednjem proračunskem letu ali od datuma razglasitve, da je bil proračun dokončno sprejet, če je ta datum po 1. januarju, plačati Skupnosti neporavnane zneske, kakor določa Uredba Sveta o izvajanju Sklepa o sistemu virov lastnih sredstev Unije.

Člen 37

√ Predlogi za spremembo proračuna Õ

1. Komisija lahko predloži predhodne predloge za spremembo proračuna, če obstajajo neodložljive, izjemne ali nepredvidene okoliščine.

Institucije, razen Komisije, v istih okoliščinah, kot so navedene v predhodnem odstavku, zahteve za spremembo proračuna pošljejo Komisiji.

ê 1995/2006, člen 1.18 (prilagojeno)

Pred predstavitvijo predhodnega predloga za spremembo proračuna, Komisija in institucije, razen Komisije, preučijo obseg ponovne dodelitve √ možnosti za prerazporeditev Õ ustreznih odobrenih proračunskih sredstev, ob upoštevanju vseh pričakovanih neporabljenih odobrenih proračunskih sredstev.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

2. Razen v izjemnih primerih Komisija predloži predhodni predlog spremembe proračuna Svetu vsako leto najpozneje do 1. septembra. Predlogu Zahtevam za spremembo proračuna drugih institucij lahko priloži √ svoje Õ mnenje o zahtevah za spremembo proračuna drugih institucij.

3. Proračunski organ jih obravnava ob upoštevanju nujnosti zadeve.

Člen 38

1. Ko Svet prejme predhodni predlog za spremembo proračuna, pripravi predlog spremembe proračuna v skladu s členoma 35 in 37.

2. Za spremembe proračuna se uporabljata člena 35 in 36, razen glede rokov. Utemeljenie morajo biti s sklicevanjem na proračun, katerega ocene spreminjajo.

Člen 39

√ Zgodnejša predložitev ocen in predlogov proračunov Õ

Komisija in proračunski organ se lahko dogovorita za podaljšanje √ skrajšanje Õ nekaterih rokov za predložitev ocen ter za sprejetje in pošiljanje predhodnih predlogov in predlogov proračunov. Ta dogovor pa ne sme skrajšati ali podaljšati rokov, ki so določeni za obravnavo teh besedil na podlagi člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 177 Pogodbe Euratom.

POGLAVJE 2

SESTAVA IN PRIPRAVA PRORAčUNA

ČLEN 40

√ Sestava proračuna Õ

Proračun sestavljajo:

ê 1995/2006, člen 1.19

(a) splošni izkaz prihodkov in odhodkov;

ê 1605/2002 (prilagojeno)

è1 Popravek, UL L 99, 14.4.2007, str. 18

(b) ločeni √ oddelki Õ deli, razčlenjeni v izkaze prihodkov in odhodkov za vsako institucijo.

Člen 41

√ Razčlenitev proračuna Õ

1. Prihodke Komisije ter prihodke in odhodke drugih institucij proračunski organ razčleni po vrstah ali po namenu, za katerega so določeni v okviru področij porabe √ naslovov Õ , programov √ poglavij Õ, členov in postavk.

2. Poročilo o izvrševanju izdatkov √ odhodkov Õ za √ oddelek Õ del proračuna za Komisijo se pripravi na podlagi nomenklature, ki jo sprejme proračunski organ in je razčlenjena po namenu.

Področje porabe √ Naslov Õ se nanaša na določeno politiko, program √ poglavje Õ pa praviloma na dejavnost.

Vsako področje porabe √ naslov Õ lahko vključuje è1 sredstva za poslovanje ⎜ in za upravo.

Sredstva za poslovanje √ upravo Õ v okviru področja porabe √ posameznega naslova Õ se združijo v en sam program √ eno samo poglavje Õ.

Člen 42

√ Prepoved negativnih prihodkov Õ

Proračun ne sme vsebovati negativnih prihodkov.

Lastna sredstva, ki se plačajo na podlagi Sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Unije, so neto zneski in se kot taka prikazujejo v povzetku poročila o realizaciji prihodkov proračuna.

Člen 43

√ Rezervacije Õ

1. Vsak √ oddelek Õ del proračuna lahko vsebuje naslov „rezervacije“. Proračunska sredstva se lahko vnesejo za ta naslov v naslednjih dveh okoliščinah:

(a) če pri pripravi proračuna ni temeljnega akta za zadevni ukrep;

(b) če obstajajo resni razlogi za dvom glede zadostnosti proračunskih sredstev ali možnosti izvrševanja proračunskih sredstev, določenih za zadevno postavko, pod pogoji, ki so v skladu z dobrim finančnim poslovodenjem.

ê 1995/2006, člen 1.20 (prilagojeno)

Odobrena proračunska sredstva iz tega naslova se lahko uporabljajo šele po prerazporeditvi v skladu s postopkom iz člena 23(1)(d), kadar se za sprejetje osnovnega √ temeljnega Õ akta uporablja postopek iz člena 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in v skladu s postopkom iz člena 24, za vse druge primere.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

è1 Popravek, UL L 99, 14.4.2007, str. 18

è2 1995/2006, člen 1.21

2. V primeru resnih težav pri izvrševanju lahko Komisija predlaga, da se proračunska sredstva prerazporedijo na naslov „rezervacije“ med proračunskim letom. Proračunski organ sprejme odločitev o teh prerazporeditvah, kakor določa člen 24.

Člen 44

√ Negativna rezerva Õ

Del √ Oddelek Õ proračuna za Komisijo lahko vključuje „negativno rezervo“, ki je omejena na največ 200 milijonov EUR. Ta rezerva, è1 ki se vpiše v poseben naslov ⎜, lahko zajema odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil.

To rezervo je treba črpati pred koncem proračunskega leta s prerazporeditvijo po postopku iz è2 členov 23 in 25 ⎜.

ê 1995/2006, člen 1.22 (prilagojeno)

Člen 45

√ Rezerva za nujno pomoč Õ

1. Del √ Oddelek Õ proračuna za Komisijo vključuje rezervo za nujno pomoč tretjim državam.

2. Iz rezerve iz odstavka 1 se črpa pred koncem proračunskega leta s prerazporeditvijo po postopku iz členov 24 in 26.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

è1 1995/2006, člen 1.23(a)

Člen 46

√ Priprava proračuna Õ

1. Proračun prikazuje:

(1)è1 v splošnem izkazu prihodkov in odhodkov: ⎜

(a) oceno prihodkov Unije za zadevno proračunsko leto;

(b) oceno prihodkov za preteklo proračunsko leto in prihodkov za leto n–2;

(c) odobritve za prevzem obveznosti in za plačila za zadevno proračunsko leto;

(d) odobritve za prevzem obveznosti in za plačila za preteklo proračunsko leto;

(e) odobrene izdatke √ prevzete odhodke Õ in plačane izdatke √ odhodke Õ v letu n-2;

ê 1995/2006, člen 1.23(a)

(gf) ustrezne pripombe za vsako podpodročje v skladu s členom 41(1);

ê 1995/2006, člen 1.23(b) (prilagojeno)

(2) v √ oddelku Õ delu proračuna za vsako institucijo se prihodki in odhodki prikazujejo na enak način kakor v točki (1);

ê 1605/2002 (prilagojeno)

(3) v zvezi z osebjem:

(a) za vsak √ oddelek Õ del proračuna načrt delovnih mest, ki prikazuje število delovnih mest za vsak plačilni razred v vsaki kategoriji in v vsaki službi ter število odobrenih rednih in začasnih delovnih mest v okviru odobrenih proračunskih sredstev;

(b) načrt delovnih mest za delavce, ki so plačani iz proračunskih sredstev za raziskave in tehnološki razvoj za neposredne ukrepe, in načrt delovnih mest za delavce, ki so plačani iz istih sredstev za posredne ukrepe; načrt delovnih mest se razčleni po kategorijah in plačilnih razredih ter mora razlikujeovati med rednimi in začasnimi delovnimi mesti, ki se odobrijo glede na obseg proračunskih sredstev;

ê 1995/2006, člen 1.23(c) (prilagojeno)

(c) pri znanstvenem in tehničnem osebju lahko klasifikacija temelji na skupinah plačilnih razredov v skladu s pogoji, določenimi za vsak proračun; načrt delovnih mest mora določati število visokousposobljenega tehničnega ali znanstvenega osebja, ki ima na podlagi posebnih določb kadrovskih predpisov posebne ugodnosti;

ê 1605/2002 (prilagojeno)

(d) načrt delovnih mest, ki določa število delovnih mest po plačilnih razredih in kategorijah za vsak organ iz člena 185, ki prejema donacije v breme proračuna. Načrt delovnih mest poleg števila delovnih mest, ki so odobrena za proračunsko leto, prikazuje tudi število, ki je bilo odobreno za preteklo proračunsko leto;

(4) v zvezi z najemanjem in dajanjem posojil:

(a) v skupnem poročilu o realizaciji prihodkov se proračunske postavke, ki se nanašajo na te posle in so namenjene za evidentiranje povračil upravičencev, pri katerih je bilo zaradi zamude unovčeno jamstvo za izpolnjevanje √ dobro izvedbo Õ obveznosti. Te postavke imajo zaznamek (p. m.) in ustrezne opombe;

(b) v √ oddelku Õ za Komisijo:

(i) proračunske postavke, ki vsebujejo jamstvo Unije za dobro izvedbo obveznosti v zvezi z zadevnimi posli. Na teh postavkah je zaznamek (p.m.), dokler ne nastanejo dejanski stroški, ki se pokrijejo iz določenih sredstev;

(ii) pojasnila, v katerih je naveden temelji akt in obseg predvidenih poslov, njihovo trajanje in finančna jamstva, ki jih je dala Unija za te posle;

(c) v dokumentu v prilogi √ oddelka Õ dela proračuna za Komisijo kot kazalec:

(i) kapitalski posli v teku in upravljanje dolgov;

(ii) kapitalski posli in upravljanje dolgov za zadevno proračunsko leto;

ê 1995/2006, člen 1.23(d)

(5) proračunske vrstice pod prihodki in odhodki, ki so potrebne za izvrševanje Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

è1 1995/2006, člen 1.24

2. Poleg dokumentov iz odstavka 1 lahko proračunski organ proračunu priloži še vse druge ustrezne dokumente.

Člen 47

√ Pravila glede načrta delovnih mest za osebje Õ

1. Načrt delovnih mest, opisan v točki 3 člena 46(1), predstavlja absolutno omejitev za vsako institucijo ali organ; nobeno imenovanje ni mogoče nad to omejitvijo.

Razen za è1 plačilne razrede AD 16, AD 15 in AD 14 ⎜ pa lahko vsaka institucija ali organ spremeni načrt delovnih mest za največ 10 % odobrenih delovnih mest, ob upoštevanju dveh pogojev:

(a) da se količina √ obseg Õ sredstev za plače √ osebje Õ za celotno proračunsko leto ne spremeni in

(b) da ni prekoračena omejitev skupnega števila delovnih mest, odobrenih z vsakim načrtom delovnih mest.

Institucije o svojih nameri obvestijo proračunski organ tri tedne pred izvedbo spremembe iz drugega pododstavka. Če katera od obeh vej proračunskega organa v tem obdobju temu upravičeno nasprotuje, institucija ne izvede sprememb in se uporabi običajni postopek.

2. Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 se lahko v skladu s kadrovskimi predpisi učinki dela s skrajšanim delovnim časom, ki ga odobri organ za imenovanje v skladu s kadrovskimi predpisi, izravnajo z drugimi zaposlitvami.

NASLOV IV

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA

POGLAVJE 1

SPLOšNE DOLOčBE

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Člen 48

√ Izvrševanje proračuna v skladu z dobrim finančnim poslovodenjem Õ

1. Komisija izvršuje prihodke in odhodke proračuna v skladu s to uredbo na lastno odgovornost in v mejah odobrenih proračunskih sredstev.

2. Države članice sodelujejo s Komisijo, da bi zagotovile porabo odobrenih proračunskih sredstev v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

ê 1995/2006, člen 1.25 (prilagojeno)

Člen 49

√ Temeljni akt in izjeme Õ

1. Preden se odobrena proračunska sredstva, vključena v proračun, lahko uporabijo za kateri koli ukrep Unije ali Evropske unije, se najprej sprejme temeljni akt.

Temeljni akt je zakonodajni akt, ki ukrepom in izvrševanju ustreznih odhodkov, vključenih v proračun, daje pravno podlago.

2. Na področju uporabe Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe Euratom temeljni akt pomeni akt, ki ga sprejme zakonodajni organ ter ima lahko obliko uredbe, direktive, √ sklepa Õ odločbe v smislu člena 288 Pogodbe o delovanju Evropske unije ali sklepa sui generis .

3. Na področju uporabe naslova V PEU (o skupni zunanji in varnostni politiki – SZVP) ima lahko temeljni akt eno od oblik iz členaov 13(2) in (3), člena 14, člena 18(5), člena 23(1) in (2) ter člena 24 PEU.

4. Na področju uporabe naslova VI PEU (o policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah) ima lahko temeljni akt eno od oblik iz člena 34(2) PEU.

5. Priporočila in mnenja niso temeljni akti v smislu tega člena, prav tako ne resolucije, sklepi, izjave ali drugi akti, ki nimajo pravnega učinka.

6. Če ukrepi, ki naj bi se financirali, spadajo v pristojnost Unije ali Evropske unije, se lahko brez temeljnega akta z odstopanjem od odstavkov 1 do 4 izvršujejo:

(a) odobrena proračunska sredstva za eksperimentalne pilotnske projekte, namenjene preskušanju izvedljivosti ukrepa in njegove uporabnosti. Ustrezne odobritve za prevzem obveznosti se lahko vključijo v proračun za največ dve zaporedni proračunski leti;

(b) odobrena proračunska sredstva za pripravljalne ukrepe na področjih uporabe Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe Euratom ter naslova VI PEU, namenjene pripravi predlogov za sprejetje prihodnjih ukrepov. Pri pripravljalnih ukrepih je treba uporabiti skladen pristop, imajo pa lahko različne oblike. Ustrezne odobritve za prevzem obveznosti se lahko vključijo v proračun za največ tri zaporedna proračunska leta. Zakonodajni postopek mora biti zaključen pred koncem tretjega proračunskega leta. V zakonodajnem postopku je treba pri odobritvi proračunskih sredstev √ prevzemanju obveznosti za proračunska sredstva Õ upoštevati posebnosti pripravljalnega ukrepa, ki zadevajo predvidene dejavnosti, zastavljene cilje in osebe, ki bodo imele od njega korist. Zato izvršena sredstva po obsegu ne morejo biti enaka sredstvom, predvidenim za financiranje samega končnega ukrepa.

Ob predložitvi predloga proračuna Komisija proračunskemu organu predloži poročilo o ukrepih iz točk (a) in (b), ki vsebuje tudi oceno rezultatov in predvidene poznejše ukrepe;

(c) odobrena proračunska sredstva za pripravljalne ukrepe na področju naslova V PEU (o SZVP). Ti ukrepi so omejeni na krajše obdobje in namenjeni vzpostavitvi pogojev za ukrepe Evropske unije, katerih cilje je uresničitev ciljev SZVP in sprejetje potrebnih pravnih instrumentov.

V primeru operacij EU za krizno upravljanje so pripravljalni ukrepi med drugim namenjeni oceni operativnih zahtev za zagotovitev hitre začetne razporeditve sredstev ali za vzpostavitev pogojev na kraju samem, da se lahko operacija začne izvajati.

Pripravljalne ukrepe Svet sprejme ob popolni vključenosti Komisije. V ta namen predsednik √ predsedstvo Õ, ki mu pomaga generalni sekretar Sveta/visoki predstavnik za SZVP, Komisijo čim prej obvesti o nameri Sveta, da začne izvajati pripravljalni ukrep, zlasti pa o oceni višine potrebnih sredstev za ta namen. Komisija v skladu z določbami te uredbe sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev hitrega izplačila sredstev;

(d) odobrena proračunska sredstva za enkratne ukrepe ali celo za ukrepe za nedoločen čas, ki jih izvaja Komisija na podlagi nalog, ki izhajajo iz njenih pooblastil na institucionalni ravni v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije in Pogodbo Euratom, razen njene pravice do zakonodajne pobude iz točke (b), in posebnih pristojnosti, ki jih ima neposredno po teh pogodbah in ki so navedene v izvedbenih √ pravilih Õ določbah;

(e) odobrena proračunska sredstva za delovanje vsake institucije v okviru njene upravne samostojnosti.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Člen 50

√ Izvrševanje proračuna s strani drugih institucij Õ

Komisija na druge institucije prenese potrebna pooblastila za izvrševanje √ oddelkov Õ delov proračuna, ki se nanašajo nanje.

ê 1995/2006, člen 1.26 (prilagojeno)

Vsaka institucija izvaja ta pooblastila v skladu s to uredbo in v mejah odobrenih proračunskih sredstev.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Člen 51

√ Prenos pooblastil za izvrševanje proračuna Õ

Komisija in druge institucije lahko prenesejo pooblastila za izvrševanje proračuna na svoje službe v skladu s pogoji, določenimi s to uredbo in drugimi notranjimi pravili, in z omejitvami, ki jih določajo instrumenti o prenosu pooblastil. Osebe, na katere se prenesejo pooblastila, lahko delujejo samo v okviru pooblastil, ki so bila nanje izrecno prenesena.

ê 1995/2006, člen 1.27 (prilagojeno)

Člen 52

√ Navzkrižje interesov Õ

1. Vsem finančnim udeležencem in kateri koli drugi osebi, ki sodeluje pri izvrševanju, upravljanju, reviziji ali notranji kontroli proračuna, je prepovedano vsakršno dejanje, ki bi lahko povzročilo navzkrižje njihovih interesov z interesi Unije. Če bi do tega prišlo, √ se Õ mora zadevna oseba prenehati s temi √ vzdržati teh Õ dejavnostmi in zadevo prepustiti pristojnemu organu.

2. Navzkrižje interesov obstaja, kadar je ogroženo nepristransko in objektivno izvajanje nalog finančnega udeleženca ali druge osebe iz odstavka 1 zaradi družinskih, čustvenih, političnih ali narodnostnih razlogov, gospodarskega interesa ali kakršnega koli drugega skupnega interesa z upravičencem.

ê 1605/2002

POGLAVJE 2

NAčINI IZVRšEVANJA

ê 1995/2006, člen 1.28 (prilagojeno)

ð novo

Člen 53

√ Načini izvrševanja splošnega proračuna Õ

1. Komisija izvršuje proračun √ na Õ v skladu z določbami iz členov 53a do 53d na katerega koli od naslednjeih načineov:

(a1) centralizirano ð z lastnimi službami ali prek izvajalskih agencij iz člena 55 ï;

(b2) z deljenim ali decentraliziranim upravljanjem; ð posredno, z deljenim upravljanjem z državami članicami ali s prenosom nalog izvrševanja proračuna na: ï

ò novo

(a) tretje države ali organe, ki jih te imenujejo;

(b) mednarodne organizacije in njihove agencije;

(c) finančne institucije, pooblaščene za izvrševanje finančnih instrumentov v skladu z naslovom VIb;

(d) Evropsko investicijsko banko in Evropski investicijski sklad ali katero koli drugo hčerinsko družbo te banke;

(e) organe iz členov 185 in 185a;

(f) osebe javnega ali zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor zagotavljajo ustrezna finančna jamstva;

(g) osebe zasebnega prava države članice, pooblaščene za izvajanje javno-zasebnega partnerstva, ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva;

(h) osebe, pooblaščene za izvajanje določenih ukrepov v skladu z naslovom V PEU in opredeljene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 te uredbe.

2. Države članice ter subjekti in osebe iz točke (2) odstavka 1 nimajo statusa odredbodajalca na podlagi prenosa.

3. Komisija ne more prenesti na tretje osebe izvršilnih pooblastil, ki jih ima po Pogodbah, kadar ta vključujejo precejšnjo možnost prostega poudarka v zvezi s političnimi odločitvami.

ê 1995/2006, člen 1.28

(c) s skupnim upravljanjem z mednarodnimi organizacijami.

ê 1995/2006, člen 1.29 (prilagojeno)

Člen 53a

√ Deljeno upravljanje z državami članicami Õ

Kadar Komisija izvršuje proračun centralizirano, naloge izvrševanja opravljajo bodisi neposredno njene službe bodisi se naloge opravljajo posredno v skladu s členi 54 do 57.

ò novo

1. Države članice pri upravljanju sredstev Unije upoštevajo načela dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in nediskriminacije ter zagotavljajo prepoznavnost delovanja Unije. V ta namen države članice izpolnjujejo obveznosti glede kontrole in revizije ter prevzamejo s tem povezane odgovornosti, določene v tej uredbi. Pravila posameznih sektorjev lahko vključujejo dopolnilne določbe .

ò novo

2. Države članice pri opravljanju nalog, povezanih z izvrševanjem proračuna Unije, preprečujejo, odkrivajo in odpravljajo nepravilnosti in goljufije. V ta namen izvajajo predhodne in naknadne kontrole, ki po potrebi vključujejo preglede na kraju samem, s čimer zagotavljajo, da se ukrepi, ki se financirajo iz proračuna, izvajajo učinkovito in pravilno; izterjajo nepravilno plačane zneske in po potrebi sprožijo pravni postopek.

Države članice prejemnikom naložijo učinkovite, odvračilne in sorazmerne denarne kazni, kot določajo pravila posameznih sektorjev in nacionalna zakonodaja.

3. V skladu s pravili posameznih sektorjev države članice akreditirajo enega ali več organov javnega sektorja, ki so edini pristojni za pravilno upravljanje in kontrolo sredstev, za katera je bila akreditacija izdana. Ne glede na to pa lahko ti organi opravljajo naloge, ki niso povezane z upravljanjem sredstev Unije, ali prenesejo nekatere od svojih nalog na druge organe.

Akreditacijo izda organ države članice v skladu s pravili posameznih sektorjev, ki zagotavljajo, da je organ sposoben pravilno upravljati sredstva. Pravila posameznih sektorjev lahko določijo tudi vlogo Komisije v postopku akreditacije.

Akreditacijski organ je pristojen za nadzor zadevnega organa in sprejemanje vseh potrebnih ukrepov za odpravo morebitnih pomanjkljivosti v njegovem delovanju, vključno z začasnim mirovanjem ali odvzemom akreditacije.

4. Akreditirani organi iz odstavka 3 tega člena:

(a) vzpostavijo uspešen in učinkovit sistem notranje kontrole ter zagotavljajo njegovo delovanje;

(b) uporabljajo letni računovodski sistem, ki pravočasno zagotavlja točne, popolne in zanesljive informacije;

(c) so predmet neodvisne zunanje revizije, ki jo v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi opravi revizijska služba, ki je funkcionalno neodvisna od akreditiranega organa;

(d) v skladu s členom 30(3) zagotavljajo letno naknadno objavo informacij o prejemnikih sredstev Unije;

(f) zagotavljajo varstvo osebnih podatkov, ki ustreza načelom, določenim v Direktivi 95/46/ES.

5. Organi, akreditirani v skladu z odstavkom 3 tega člena, Komisiji do 1. februarja naslednjega proračunskega leta predložijo:

(a) svoje računovodske izkaze o izdatkih, nastalih pri izvajanju nalog, za katere so pooblaščeni;

(b) povzetek rezultatov vseh razpoložljivih izvedenih revizij in kontrol, vključno z analizo sistematičnih ali ponavljajočih se slabosti ter sprejetih ali načrtovanih korektivnih ukrepov;

(c) izjavo o zanesljivosti upravljanja glede popolnosti, točnosti in verodostojnosti računovodskih izkazov, pravilnega delovanja sistemov notranje kontrole, kakor tudi glede zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij ter spoštovanja načela dobrega finančnega poslovodenja;

(d) mnenje neodvisnega revizijskega organa o izjavi o zanesljivosti upravljanja iz točke (c) tega odstavka v zvezi z vsemi njenimi elementi.

Če država članica akreditira več kot en organ za posamezno področje, do 15. februarja naslednjega proračunskega leta Komisiji predloži zbirno poročilo, ki vsebuje pregled vseh izjav o zanesljivosti upravljanja na nacionalni ravni in ustreznih revizijskih mnenj, pripravljenih za posamezno področje.

6. Komisija:

(a) uporablja postopke za pravočasno potrditev obračunov akreditiranih organov, s čimer zagotavlja, da so obračuni popolni, točni in verodostojni ter omogoča pravočasno odpravo nepravilnosti;

(b) iz financiranja iz sredstev Unije izključi plačila, ki niso bila izvedena v skladu z zakonodajo Unije.

Pravila posameznih sektorjev urejajo pogoje, pod katerimi lahko Komisija začasno ustavi plačila državam članicam oziroma jih lahko prekine odredbodajalec na podlagi prenosa.

ê 1995/2006, člen 1.29 (prilagojeno)

Člen 53b

√ Posredno upravljanje s subjekti in osebami, razen držav članic Õ

1. Kadar Komisija izvršuje proračun z deljenim upravljanjem, so naloge izvrševanja prenesene na države članice. Ta metoda velja zlasti za ukrepe iz naslovov I in II drugega dela.

2. Brez poseganja v dopolnilne določbe, vključene v ustrezne predpise posameznih sektorjev, in da bi pri deljenem upravljanju zagotovile, da se sredstva uporabijo v skladu z veljavnimi pravili in načeli, države članice sprejmejo vse zakonodajne, ureditvene in upravne ali druge ukrepe, potrebne za zaščito finančnih interesov Skupnosti. V ta namen:

(a) se prepričajo, da so ukrepi, financirani iz proračuna, dejansko izvedeni, in zagotovijo, da so izvedeni pravilno;

(b) preprečijo in odpravljajo nepravilnosti in goljufije;

(c) izterjajo nepravilno plačana ali nepravilno uporabljena sredstva ali sredstva, izgubljena zaradi nepravilnosti ali napak;

(d) z ustreznimi predpisi posameznih sektorjev in v skladu s členom 30(3) zagotovijo primerne naknadne letne objave upravičencev sredstev, ki izhajajo iz proračuna.

V ta namen države članice izvajajo redne preglede in uvedejo uspešen in učinkovit sistem notranje kontrole v skladu z določbami v členu 28a. Po potrebi sprožijo pravni postopek.

3. Države članice bodo vsako leto na ustrezni nacionalni ravni pripravile povzetek razpoložljivih revizij in izjav.

4. Da bi zagotovila uporabo sredstev v skladu z veljavnimi pravili, Komisija uporablja postopek za potrditev obračuna ali mehanizem finančnih popravkov, ki ji omogoča, da prevzame končno odgovornost za izvrševanje proračuna.

ò novo

1. Subjekti in osebe , pooblaščeni za opravljanje nalog izvrševanja proračuna v skladu s točko 2(a) do (h) člena 53(1), pri upravljanju sredstev Unije upoštevajo načela dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in nediskriminacije ter zagotavljajo prepoznavnost delovanja Unije. Pri upravljanju sredstev Unije zagotavljajo raven zaščite finančnih interesov Unije, ki je enakovredna ravni, določeni v tej uredbi, pri čemer ustrezno upoštevajo:

1. naravo nalog, za katere so pooblaščeni, in zadevne zneske,

2. finančna tveganja,

3. raven zanesljivosti, ki izhaja iz njihovih sistemov, pravil in postopkov, skupaj z ukrepi, ki jih Komisija sprejme za nadzor in podporo izvajanja nalog, za katere so pooblaščeni.

2. V ta namen subjekti in osebe iz odstavka 1:

(a) vzpostavijo uspešen in učinkovit sistem notranje kontrole ter zagotavljajo njegovo delovanje;

(b) uporabljajo letni računovodski sistem, ki pravočasno zagotavlja točne, popolne in zanesljive informacije;

(c) so predmet neodvisne zunanje revizije, ki jo v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi opravi revizijska služba, ki je funkcionalno neodvisna od zadevnega subjekta ali osebe;

(d) uporabljajo ustrezna pravila in postopke za zagotavljanje financiranja iz sredstev Unije prek donacij, javnih naročil in finančnih instrumentov;

(e) v skladu s členom 30(3) zagotavljajo letno naknadno objavo informacij o prejemnikih sredstev Unije;

(f) zagotavljajo primerno varstvo osebnih podatkov.

Osebe iz točke 2(h) člena 53(1) lahko te zahteve izpolnijo postopoma. Svoja finančna pravila sprejmejo s predhodnim soglasjem Komisije.

3. Subjekti in osebe iz odstavka 1 pri opravljanju nalog, povezanih z izvrševanjem proračuna Unije, preprečujejo, odkrivajo in odpravljajo nepravilnosti in goljufije. V ta namen izvajajo predhodne in naknadne kontrole, ki po potrebi vključujejo preglede na kraju samem, s čimer zagotavljajo, da se ukrepi, ki se financirajo iz proračuna, izvajajo učinkovito in pravilno; izterjajo nepravilno plačane zneske in po potrebi sprožijo pravni postopek.

4. Komisija lahko začasno ustavi plačila subjektom in osebam iz odstavka 1, zlasti kadar so ugotovljene sistematične napake, zaradi katerih so vprašljive zanesljivost sistemov notranje kontrole zadevnega subjekta ali osebe ali zakonitost in pravilnost z izkazi povezanih transakcij.

Odredbodajalec na podlagi prenosa lahko v celoti ali delno prekine plačila tem subjektom ali osebam zaradi nadaljnjih preverjanj, če je prekinitev potrebna, da se prepreči znatna škoda za finančne interese Unije, in sicer kadar dobi informacije, ki kažejo na pomembno pomanjkljivost v delovanju njihovega sistema notranje kontrole, ali informacije, da so izdatki, ki jih je potrdil zadevni subjekt ali oseba, povezani z resno nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena.

5. Subjekti in osebe iz odstavka 1 Komisiji predložijo:

(a) poročilo o izvajanju nalog, za katere so pooblaščeni;

(b) svoje računovodske izkaze o izdatkih, nastalih pri izvajanju nalog, za katere so pooblaščeni;

(c) povzetek rezultatov vseh razpoložljivih izvedenih revizij in kontrol, vključno z analizo sistematičnih ali ponavljajočih se slabosti ter sprejetih ali načrtovanih korektivnih ukrepov;

(d) izjavo o zanesljivosti upravljanja glede popolnosti, točnosti in verodostojnosti računovodskih izkazov, pravilnega delovanja sistemov notranje kontrole, kakor tudi glede zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij ter spoštovanja načela dobrega finančnega poslovodenja;

(e) mnenje neodvisnega revizijskega organa o izjavi o zanesljivosti upravljanja iz točke (d) tega odstavka v zvezi z vsemi njenimi elementi.

Te dokumente, razen revizijskega poročila iz točke (e), predložijo Komisiji do 1. februarja naslednjega proračunskega leta. Revizijsko poročilo predložijo najpozneje do 15. marca.

Te obveznosti ne posegajo v določbe v sporazumih, sklenjenih z mednarodnimi organizacijami in tretjimi državami. Te določbe za navedene subjekte določajo najmanj obveznost, da Komisiji vsako leto predložijo izjavo, s katero potrdijo, da je bil v zadevnem proračunskem letu prispevek Unije porabljen in obračunan v skladu z zahtevami iz odstavka 2 tega člena ter z obveznostmi, določenimi v sporazumu, sklenjenem z ustreznimi mednarodnimi organizacijami ali tretjo državo.

6. Komisija:

(a) zagotavlja nadziranje in ocenjevanje izvajanja prenesenih nalog;

(b) uporablja postopke za pravočasno potrditev obračunov pooblaščenih subjektov in oseb, s čimer zagotavlja, da so obračuni popolni, točni in verodostojni ter omogoča pravočasno odpravo nepravilnosti;

(c) iz financiranja iz sredstev Unije izključi plačila, ki niso bila izvedena v skladu z veljavnimi pravili.

7. Odstavka 5 in 6 tega člena se ne uporabljata za subjekte in osebe, za katere se uporablja ločen postopek razrešnice, ki ga izvaja proračunski organ.

ê 1995/2006, člen 1.29 (prilagojeno)

Člen 53c

√ Predhodne kontrole in sporazumi v okviru posrednega upravljanja Õ

1. Kadar Komisija izvršuje proračun z decentraliziranim upravljanjem, se naloge izvrševanja prenesejo na tretje države v skladu z določbami člena 56 in naslova IV drugega dela brez poseganja v prenos preostalih nalog na organe iz člena 54(2).

2. Da bi zagotovila uporabo sredstev v skladu z veljavnimi pravili, Komisija uporablja postopek za potrditev obračuna ali mehanizem finančnih popravkov, ki ji omogoča, da prevzame končno odgovornost za izvrševanje proračuna.

3. Tretje države, na katere se v skladu s členom 30(3) prenesejo naloge izvrševanja, zagotovijo primerne naknadne letne objave upravičencev sredstev, ki izhajajo iz proračuna.

ò novo

1. Preden Komisija za opravljanje nalog izvrševanja proračuna pooblasti subjekte ali osebe iz točke 2(a) do (h) člena 53(1) , pridobi dokaze, da so zahteve iz člena 53b(2)(a) do (d) izpolnjene.

Zadevni subjekt ali oseba Komisijo nemudoma obvesti o vseh bistvenih spremembah svojih sistemov, pravil ali postopkov, ki zadevajo upravljanje sredstev Unije, za katerega je pooblaščen(a). Če pride do takih sprememb, Komisija pregleda sporazume, sklenjene z zadevnim subjektom ali osebo, in preveri, ali so še vedno skladni s pogoji iz točk (a) do (d) člena 53b(2).

2. Pri izbiri subjekta v okviru kategorij, določenih v točki (2)(b), (c), (f) in (g) člena 53(1), Komisija ustrezno upošteva naravo nalog, za opravljanje katerih namerava pooblastiti zadevne subjekte, kot tudi njihove izkušnje ter poslovno in finančno sposobnost. Izbira temelji na objektivnih merilih in ne sme povzročiti navzkrižja interesov.

3. V sporazumih, sklenjenih v okviru posrednega upravljanja, se določijo zahteve iz člena 53b(2)(a) do (d). Sporazumi jasno opredeljujejo prenesene naloge ter vsebujejo določbo, ki pooblaščene subjekte ali osebe zavezuje k izpolnjevanju obveznosti iz člena 53b(2)(e) in (f), ter da se vzdržijo vseh dejanj, ki bi lahko povzročila navzkrižje interesov.

ê 1995/2006, člen 1.29

Člen 53d

1. Kadar Komisija izvršuje proračun s skupnim upravljanjem, določene naloge izvrševanja v skladu z izvedbenimi določbami prenese na mednarodne organizacije v naslednjih primerih:

(a) kadar sta Komisija in mednarodna organizacija obvezani z dolgoročno okvirno pogodbo, ki upravno in finančno ureja njuno sodelovanje;

(b) kadar Komisija in mednarodna organizacija pripravljata skupni projekt ali program;

(c) kadar se zberejo sredstva več donatorjev in niso rezervirana za določene postavke ali kategorije odhodkov, tj. v primeru večdonatorskih ukrepov.

Te organizacije v svojih računovodskih, revizijskih in notranjih kontrolnih postopkih ter postopkih za oddajo naročil uporabljajo standarde, ki zagotavljajo enaka jamstva kot mednarodno sprejeti standardi.

2. Posamični sporazum za dodelitev financiranja, sklenjen z mednarodno organizacijo, vsebuje podrobne določbe glede izvrševanja nalog, ki so zaupane mednarodni organizaciji.

3. Mednarodne organizacije, na katere se v skladu s členom 30(3) prenesejo naloge izvrševanja, zagotovijo primerne naknadne letne objave upravičencev sredstev, ki izhajajo iz proračuna.

ê 1605/2002

Člen 54

ê 1995/2006, člen 1.30(a)

1. Komisija ne more prenesti na tretje osebe izvršilnih pooblastil, ki jih ima po Pogodbah, kadar ta vključujejo precejšnjo diskrecijo v zvezi s političnimi odločitvami. Naloge izvrševanja, ki se prenesejo, morajo biti jasno opredeljene in njihovo izvajanje v celoti nadzorovano.

Prenos nalog izvrševanja proračuna ustreza načelu dobrega finančnega poslovodenja, ki zahteva uspešno in učinkovito notranjo kontrolo, ter zagotavlja skladnost z načelom nediskriminacije in preglednosti ukrepov Skupnosti. Nobena naloga izvrševanja, ki se prenese na ta način, ne sme povzročiti navzkrižja interesov.

ê 1605/2002

è1 1995/2006, člen 1.30(b)

2. è1 V mejah iz odstavka 1 lahko Komisija pri izvrševanju proračuna s posrednim centraliziranem upravljanjem ali z decentraliziranem upravljanjem na podlagi členov 53a ali 53c prenese naloge javne oblasti in zlasti naloge izvrševanja proračuna na: ⎜

(a) agencije, ki jih ureja pravo Skupnosti, navedene v členu 55, v nadaljnjem besedilu: „izvajalske agencije“;

ê 1995/2006, člen 1.30(b)

(b) organe, ki jih ustanovijo Skupnosti, navedene v členu 185, in druge specializirane organe Skupnosti, kot sta Evropska investicijska banka ali Evropski investicijski sklad, če je to v skladu z nalogami posameznega organa, kakor so opredeljene v temeljnem aktu;

ê 1995/2006, člen 1.30(b)

(c) nacionalne ali mednarodne javne organe ali osebe zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, če zagotovijo ustrezna finančna jamstva in izpolnjujejo pogoje iz izvedbenih določb;

ê 1995/2006, člen 1.30(b)

(d) osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbi o Evropski uniji in so opisane v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 te uredbe;

ê 1605/2002

3. Kadar organi iz odstavka 2 opravljajo naloge izvrševanja proračuna, morajo izvajati redne preglede, da zagotovijo pravilno izvajanje ukrepov, ki se financirajo iz proračuna.

ê 1995/2006, člen 1.30(c)

Takšni organi ali osebe sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi sprožijo pravni postopek za izterjavo nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev.

ê 1995/2006, člen 1.31 (prilagojeno)

ð novo

Člen 55

√ Izvajalske agencije Õ

1. Izvajalske agencije so pravne osebe, ki jih ureja pravo Skupnosti in so ustanovljene s sklepom Komisije, na katere se lahko prenesejo pooblastila za izvajanje celotnega programa ali projekta Skupnosti ali njegovega dela v imenu Komisije in pod njeno odgovornostjo na njeno odgovornost v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti[28].

2. Za izvrševanje ustreznih odobrenih proračunskih sredstev za poslovanje je pristojen direktor agencije ð v okviru neposrednega upravljanja ï .

ê 1995/2006, člen 1.31

Člen 56

1. Kadar Komisija izvršuje proračun s posrednim centraliziranim upravljanjem, mora najprej pridobiti dokaz o obstoju in pravilnem delovanju subjektov, ki jim zaupa izvrševanje glede naslednjega:

(a) preglednih postopkov za oddajo javnih naročil in dodeljevanje donacij, ki so nediskriminatorni in izključujejo vsako navzkrižje interesov ter so v skladu z določbami naslova V oziroma VI;

(b) uspešnega in učinkovitega sistema notranje kontrole za upravljanje dejavnosti, ki vključuje dejansko ločitev nalog odredbodajalca in računovodje ali enakovrednih delovnih mest;

(c) računovodskega sistema, ki omogoča preverjanje pravilnosti uporabe sredstev Skupnosti in da se bo uporaba sredstev odražala v računovodskih izkazih Skupnosti;

(d) neodvisne zunanje revizije;

(e) dostopa javnosti do informacij na ravni, ki je predvidena v predpisih Skupnosti;

(f) primerne naknadne letne objave upravičencev sredstev, ki izhajajo iz proračuna, v skladu s členom 30(3).

Ob upoštevanju mednarodno sprejetih standardov lahko Komisija ugotovi, da so sistemi revizije, računovodstva in javnega naročanja subjektov iz odstavkov 1 in 2 enaki njenim lastnim sistemom.

2. V primeru decentraliziranega upravljanja se uporabljajo merila iz odstavka 1 z izjemo merila iz točke (e), v celoti ali deloma, odvisno od stopnje decentralizacije, dogovorjene med Komisijo in zadevno tretjo državo ali nacionalnimi ali mednarodnimi javnimi organi.

Ne glede na odstavek (1)(a) in člen 169a se lahko Komisija odloči, da:

4. v primeru združevanja sredstev in

5. pod pogoji, določenimi v temeljnem aktu,

uporabi postopke za oddajo naročil ali dodelitev donacij partnerske države upravičenke ali kakor se dogovorijo donatorji.

Pred sprejetjem take odločitve Komisija najprej pridobi dokazila za vsak primer posebej, da so takšni postopki v skladu z načeli preglednosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije, preprečujejo kakršno koli navzkrižje interesov, nudijo jamstva, ki ustrezajo mednarodno sprejetim standardom, in zagotavljajo skladnost z določbami dobrega finančnega poslovodenja, ki zahteva uspešno in učinkovito notranjo kontrolo.

Zadevna tretja država, nacionalni ali mednarodni javni organi se obvežejo, da bodo izpolnjevali naslednje obveznosti:

(a) upoštevali, glede na prvi pododstavek tega odstavka, merila iz odstavka 1;

(b) zagotovili, da revizijo iz točke (d) odstavka 1 izvaja državna institucija za neodvisno zunanjo revizijo;

(c) izvajali redne preglede za zagotovitev, da so ukrepi, financirani iz proračuna, pravilno izvedeni;

(d) sprejeli potrebne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi sprožili pravni postopek za izterjavo nepravilno plačanih sredstev.

3. Komisija zagotovi nadziranje, ocenjevanje in kontrolo izvajanja prenesenih nalog. Kadar pri izvajanju nadzora uporablja lasten sistem kontrole, Komisija upošteva enakorednost sistemov kontrol.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Člen 57

√ Omejitve pri prenosu pooblastil Õ

ê 1995/2006, člen 1.32 (prilagojeno)

1. Komisija ne sme prenesti ukrepov za izvrševanje sredstev, ki izhajajo iz proračuna, vključno s plačili in izterjavo, na zunanje zasebne subjekte ali organe, razen v primerih iz člena 54(2)(c) √ točke 2(f) in (g) člena 53(1) Õ ali v posebnih primerih, v katerih naj se zadevna plačila, na podlagi pogojev in zneskov, ki jih določi Komisija, izplačajo upravičencem, ki jih določi Komisija, in v katerih subjekt ali organ, ki izvršuje plačila, ne deluje po prostem poudarku.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

2. Naloge, ki se lahko pogodbeno prenesejo na zunanje zasebne subjekte ali organe, razen √ na tiste, ki Õ če ne opravljajo javnih storitev, so strokovne naloge ter upravne, pripravljalne ali pomožne naloge, ki ne zahtevajo niti izvajanja javne oblasti niti uporabe pooblastila za odločanje po prostem preudarku.

POGLAVJE 3

FINANčNI UDELEžENCI

ODDELEK 1

NAčELO LOčITVE NALOG

ČLEN 58

√ Ločitev nalog Õ

Dolžnosti odredbodajalca in računovodje so ločene in so med seboj nezdružljive.

Oddelek 2

ODREDBODAJALEC

ČLEN 59

√ Odredbodajalec Õ

1. Institucija opravlja naloge odredbodajalca.

ê 1995/2006, člen 1.33(a)

1a. Za namen tega naslova se izraz „osebje“ nanaša na osebe, za katere veljajo kadrovski predpisi.

ê 1995/2006, člen 1.33(b)

2. Vsaka institucija v svojih notranjih upravnih pravilih določi osebje na ustreznih položajih, na katerega prenese naloge odredbodajalca v skladu s pogoji, določenimi v poslovniku, obseg prenesenih pooblastil in možnost, da jih osebe, na katere se pooblastila prenesejo, prenesejo naprej.

ê 1995/2006, člen 1.33(c)

3. Pooblastila odredbodajalca se prenesejo ali prenesejo naprej samo na osebje.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

4. Odredbodajalci lahko na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa lahko delujejo samo v mejah, ki jih določa odločba √ sklep Õ o prenosu ali nadaljnjem prenosu. Odgovornemu odredbodajalcu na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa lahko pri njegovi nalogi pomaga en zaposleni ali več, ki se mu je v okviru njegove odgovornosti zaupa √ svojih pristojnosti pooblaščen za Õ izvajanje določenih poslov, potrebnih za izvrševanje proračuna in pripravo zaključnega računa.

Člen 60

√ Pooblastila in naloge odredbodajalca Õ

1. Odredbodajalec je v vsaki instituciji odgovoren za izvrševanje prihodkov in izdatkov √ odhodkov Õ v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in za zagotavljanje, da se upoštevajo zahteve po zakonitosti in pravilnosti.

ê 1605/2002, člen 60(4) (prilagojeno)

ð novo

42. √ Za namene odstavka 1 tega člena Õ Oodredbodajalec na podlagi prenosa vzpostavi v skladu sz ð členom 28a in ï minimalnimi standardi, ki jih sprejme vsaka institucija, ter ob upoštevanju tveganj v zvezi s poslovodnim okoljem in naravo financiranih ukrepov, organizacijsko strukturo in √ sisteme Õ notranje postopke za poslovodenje in kontroleo, ki so primerni za opravljanje njegovih nalog ð ; vzpostavitev take strukture in sistemov temelji na celoviti analizi tveganj. ï , po potrebi vključno z naknadnim preverjanjem. Pred odobritvijo postopka osebje, razen delavca, ki je začel postopek, preveri operativne in finančne vidike. Začetek ter predhodno in naknadno preverjanje postopka so ločene funkcije.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

2. Za izvrševanje izdatkov odredbodajalec na podlagi prenosa in nadaljnjega prenosa prevzema obveznosti v breme proračuna in zakonske √ pravne Õ obveznosti, potrjuje izdatke in odobrava plačila ter pripravi predhodna poročila o izvrševanju proračuna.

3. Izvrševanje prihodkov obsega pripravo ocen terjatev, ugotavljanje upravičenih zneskov, ki jih je treba izterjati, in izdajo nalogov za izterjavo. Sem spada po potrebi tudi odločitev, da se ugotovljene upravičenosti ne izterjajo.

4. Odredbodajalec na podlagi prenosa vzpostavi v skladu z minimalnimi standardi, ki jih sprejme vsaka institucija, ter ob upoštevanju tveganj v zvezi s poslovodnim okoljem in naravo financiranih ukrepov, organizacijsko strukturo in notranje postopke za poslovodenje in kontrolo, ki so primerni za opravljanje njegovih nalog, po potrebi vključno z naknadnim preverjanjem. Pred odobritvijo postopka osebje, razen delavca, ki je začel postopek, preveri operativne in finančne vidike. Začetek ter predhodno in naknadno preverjanje postopka so ločene funkcije.

ò novo

4. Za vsako aktivnost se izvede vsaj predhodna kontrola njenih operativnih in finančnih vidikov, ki temelji na pregledu dokumentacije in razpoložljivih rezultatih že opravljenih kontrol.

Predhodne kontrole obsegajo začetek in preverjanje aktivnosti.

Posamezne transakcije ne sme preverjati zaposleni, ki je začel aktivnost, ali zaposleni, ki je podrejen temu zaposlenemu.

5. Odredbodajalec na podlagi prenosa lahko vzpostavi naknadne kontrole za preverjanje aktivnosti, ki so po predhodnih kontrolah že bile odobrene. Te kontrole se lahko izvajajo na naključnih vzorcih glede na tveganje.

Predhodnih kontrol ne sme opravljati osebje, ki je odgovorno za naknadne kontrole. Osebje, odgovorno za naknadne kontrole, ne sme biti podrejeno osebju, odgovornemu za predhodne kontrole.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

56. Vse osebje, ki je odgovorno za kontroliranje finančnega poslovodenja, mora biti ustrezno usposobljeno. Upoštevati morajo tudi poseben kodeks o strokovnem ravnanju, ki ga sprejme vsaka institucija.

67. Vsak delavec √ zaposleni Õ, ki sodeluje pri finančnem poslovodenju in kontroli transakcij ter meni, da je odločitev, ki jo mora na zahtevo nadrejenega delavca izvesti ali potrditi, nepravilna ali v nasprotju z načeli dobrega finančnega poslovodenja ali strokovnimi pravili, ki jih mora upoštevati, mora o tem pisno obvestiti odredbodajalca na podlagi prenosa, in če ta ne ukrepa, komisijo iz člena 66(4). V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki bi lahko škodovala interesom Skupnosti, mora obvestiti organe ali telesa, imenovanea na podlagi ustrezne zakonodaje.

ê 1995/2006, člen 1.34

ð novo

78. Odredbodajalec na podlagi prenosa poroča svoji instituciji o izvajanju svojih nalog v obliki letnega poročila o dejavnostih, ki mu priloži finančne in upravljavske informacije in v katerem se potrdi ð ki vsebuje finančne in upravljavske informacije, vključno z rezultati kontrol, ter v katerem izjavi ï, da podatki v poročilu predstavljajo resničen in pošten odraz, razen če ni drugače določeno v pridržkih v zvezi z opredeljenimi področji prihodkov in odhodkov drugače določeno ð , da ima razumno zagotovilo, da ï .:

(a) informacije v poročilu predstavljajo resnično in pošteno sliko dejanskega stanja;

ò novo

b) so bila sredstva, namenjena za dejavnosti, opisane v poročilu, porabljena za nameravani namen in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

c) vzpostavljeni kontrolni postopki zagotavljajo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij.

ê 1995/2006, člen 1.34

Navedeno poročilo opisuje rezultate poslovanja glede na zastavljene cilje, tveganja, povezana s tem poslovanjem, uporabo zagotovljenih sredstev ter učinkovitost in uspešnost sistema notranje kontrole. Notranji revizor se seznani z letnim poročilom in vsemi drugimi ugotovljenimi informacijami. Komisija vsako leto najpozneje do 15. junija pošlje proračunskemu organu povzetek letnih poročil za preteklo leto.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

è1 1995/2006, člen 1.35(a)

ð novo

ODDELEK 3

RAčUNOVODJA

ČLEN 61

√ Pooblastila in naloge računovodje Õ

1. Vsaka institucija imenuje računovodjo, ki je v vsaki instituciji odgovoren za:

(a) pravilno izvrševanje plačil, pobiranje prejemkov √ prihodkov Õ in izterjavo zneskov, prepoznanih √ ugotovljenih Õ kot terjatve;

(b) pripravo in predstavitev računovodskih izkazov v skladu z naslovom VII;

(c) vodenje poslovnih knjig v skladu z naslovom VII;

(d) določitev računovodskih pravil in načinov ð postopkov ï terin kontnega okvira v skladu z naslovom VII;

(e) določitev in potrjevanje računovodskih sistemov in po potrebi potrjevanje sistemov, ki jih določi odredbodajalec za pripravo ali utemeljevanje računovodskih informacij.; è1 računovodja se pooblasti za preverjanje √ ima pooblastilo, da lahko Õ ð kadar koli ï √ preveri Õ spoštovanjae meril za potrjevanje; ⎜

(f) vodenje zakladništva.

ò novo

1a. Računovodja Komisije je odgovoren za določitev računovodskih pravil in usklajenega kontnega okvira v skladu z naslovom VII.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

2. Računovodja od odredbodajalcev pridobi vse potrebne informacije za pripravo zaključnega računa, ki dajejo resnično sliko sredstev Skupnosti √ finančnega stanja institucij Õ, in za izvrševanja proračuna od odredbodajalca,; ki odredbodajalci jamčijo za njihovo zanesljivost teh informacij.

ê 1995/2006, člen 1.35(b) (prilagojeno)

ð novo

2a. Preden institucija √ ali organ iz člena 185 Õ sprejme zaključni račun, ga računovodja potrdi, s čimer potrdi tudi, da ima primerno √ razumno Õ zagotovilo, da zaključni račun predstavlja resničen in pošten odraz finančnega stanja institucije √ ali organa iz člena 185 Õ.

V ta namen se računovodja prepriča, da je bil zaključni račun pripravljen v skladu z računovodskimi pravili, metodami in računovodskimi sistemi, vzpostavljenimi pod njegovo odgovornostjo, kakor je v tej uredbi določeno za zaključni račun njegove institucije ð in postopki ï √ Unije Õ, ter da so v zaključnem računu upoštevani vsi prihodki in odhodki.

Odredbodajalciec na podlagi prenosa posredujejo vse informacije, ki jih računovodja potrebuje, da lahko opravi svoje naloge.

Odredbodajalciec ostajajo v celoti odgovornien za pravilno uporabo sredstev, ki jih upravljajo, ter zakonitost in pravilnost odhodkov pod njegovim njihovim nadzorom ð ter popolnost in točnost informacij, posredovanih računovodji ï.

2b. Računovodja je pooblaščen za preverjanje prejetih informacij in izvajanje kakršnih koli nadaljnjih preverjanj, ki so po njegovem mnenju potrebnai za potrditev zaključnega računa.

Računovodja po potrebi izrazi pridržke in natančno obrazloži naravo in obseg takšnih pridržkov.

ê 1995/2006, člen 1.35(c)

3. Če ni v tej uredbi ni drugače določeno drugače, je le računovodja pooblaščen za upravljanje z gotovino in gotovini podobnimi sredstvi. Odgovoren je tudi za njihovo hrambo.

ò novo

4. V okviru izvajanja programa ali ukrepa se lahko odprejo fiduciarni računi v imenu Komisije, tako da jih lahko upravlja subjekt iz točke 2(c) in (d) člena 53(1).

Ti računi se odprejo na odgovornost odredbodajalca, ki je pristojen za izvajanje programa ali ukrepa, s soglasjem računovodje Komisije.

Navedeni bančni račun se upravlja na odgovornost odredbodajalca.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Člen 62

√ Pooblastila, ki jih lahko prenese računovodja Õ

ê 1995/2006, člen 1.36

Računovodja lahko pri opravljanju svojih nalog določene naloge prenese na podrejeno osebje.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Odločba √ Sklep Õ o prenosu nalog določa naloge, ki se prenesejo na podrejene.

Oddelek 4

VODJA BLAGAJNE PREDPLAčIL

ê 1995/2006, člen 1.37 (prilagojeno)

Člen 63

√ Blagajniška knjiga predplačil Õ

1. Za plačilo majhnih zneskov, kot jih določajo izvedbene določbe √ izvedbena pravila Õ, in za pobiranje prihodkov, ki niso lastna sredstva, se lahko vzpostavi blagajniška knjiga predplačil.

Toda na področju dejavnosti za pomoč za krizno upravljanje in ukrepov v okviru humanitarne pomoči v smislu člena 110 se lahko blagajniška knjiga predplačil uporabi brez kakršnih koli omejitev višine zneska, pri tem pa se upošteva višinao odobrenih proračunskih sredstev za ustrezno proračunsko vrstico za tekoče proračunsko leto, kot jo je določil proračunski organ.

2. Blagajniško knjigo predplačil odobri računovodja institucije, zanjo pa so odgovorni vodje blagajne predplačil, ki jih imenuje računovodja institucije.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

POGLAVJE 4

ODGOVORNOST FINANčNIH UDELEžENCEV

ODDELEK 1

SPLOšNA PRAVILA

ČLEN 64

√ Začasni in dokončni preklic prenosa nalog na odredbodajalce Õ

1. Brez poseganja v disciplinske ukrepe lahko prenos ali nadaljnji prenos nalog na odredbodajalca na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa kadarkoli začasno ali dokončno prekliče organ, ki ga je imenoval.

2. Brez poseganja v disciplinske ukrepe lahko računovodjo kadarkoli začasno ali dokončno odstavi organ, ki ga je imenoval.

3. Brez poseganja v disciplinske ukrepe lahko vodjo blagajne predplačil kadarkoli začasno ali dokončno odstavi organ, ki ga je imenoval.

Člen 65

√ Odgovornost odredbodajalca za nezakonito ravnanje, goljufijo ali korupcijo Õ

ê 1995/2006, člen 1.38 (prilagojeno)

1. Določbe tega poglavja ne vplivajo na √ posegajo v Õ kazensko odgovornost, ki jo imajo lahko finančni udeleženci iz člena 64 po veljavni nacionalni zakonodaji in veljavnih določbah glede zaščite finančnih interesov Unije ter glede boja proti korupciji, v kateri sodelujejo uradniki Unije ali uradniki držav članic.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

2. Vsak odredbodajalec, računovodja ali vodja blagajne predplačil je disciplinsko in odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi, brez poseganja v člene 66, 67 in 68. V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki lahko škoduje interesom Skupnosti, se zadeva predloži organom in telesom, imenovanim na podlagi ustrezne zakonodaje.

Oddelek 2

PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA ODREDBODAJALCE NA PODLAGI PRENOSA ALI NADALJNJEGA PRENOSA

ČLEN 66

√ Pravila, ki se uporabljajo za odredbodajalce Õ

ê 1995/2006, člen 1.39(a)

1. Odredbodajalec je odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi.

ê 1995/2006, člen 1.39(b) (prilagojeno)

1a. Obveznost plačila odškodnine se uporablja zlasti:

(a) če odredbodajalec pri določanju, katere upravičene zneske je treba izterjati, izdajanju nalogov za izterjavo, prevzemanju obveznosti √ za odhodke Õ , odobritvi izdatkov ali podpisovanju odredb za plačilo, namerno ali iz hude malomarnosti ne upošteva te uredbeo in izvedbenih √ pravil Õ določb;

(b) če odredbodajalec namerno ali iz hude malomarnosti ne pripravi dokumenta o ugotovitvi terjatve, ne izda naloga za izterjavo ali ga izda prepozno ali prepozno izda odredbo za plačilo, zaradi česar lahko pride do civilne tožbe institucije s strani tretjih oseb.

ê 1605/2002

2. Odredbodajalec na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa, ki meni, da je odločitev , ki jo mora sprejeti na podlagi svojih pristojnosti, nepravilna ali v nasprotju z načeli dobrega finančnega poslovodenja, o tem pisno obvesti organ, ki je nanj prenesel naloge. Če organ, ki je nanj prenesel naloge, da odredbodajalcu na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa utemeljeno pisno navodilo, da sprejme zadevno odločitev, odredbodajalec za odločitev ne odgovarja.

ê 1995/2006, člen 1.39(c) (prilagojeno)

3. V primeru nadaljnjega prenosa nalog v okviru njegovih služb odredbodajalec na podlagi prenosa nalog ostane odgovoren za učinkovitost in uspešnost notranjih sistemov poslovodenja in kontrole in za izbiro odredbodajalca na podlagi nadaljnjega prenosa.

ê 1995/2006, člen 1.39(d) (prilagojeno)

4. Vsaka institucija ustanovi posebno komisijo za finančne nepravilnosti ali sodeluje v skupni komisiji, ki jo ustanovi več institucij. Komisije delujejo neodvisno in ugotavljajo, ali je prišlo do finančne nepravilnosti, in √ kakšne naj bodo Õ njene morebitne posledice.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Na podlagi mnenja te komisije se institucija odloči, ali bo začela postopek, ki bo imel za posledico disciplinski ukrep ali plačilo odškodnine. Če komisija ugotovi sistemske probleme, pošlje poročilo s priporočili odredbodajalcu in odredbodajalcu na podlagi prenosa, če se problemi ne nanašajo nanj, ter notranjemu revizorju.

Oddelek 3

PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA RAčUNOVODJE IN VODJE BLAGAJN PREDPLAčIL

ČLEN 67

√ Pravila, ki se uporabljajo za računovodje Õ

Računovodja je disciplinsko in odškodninsko odgovorenarja, kakor je določeno v kadrovskih predpisih in v skladu s postopki, določenimi v njih. Zlasti je odgovorenarja zaradi katere od naslednjih oblik kršitev:

(a) izgube ali poškodbe denarnih in drugih sredstev ter dokumentov, ki jih hrani;

(b) če neupravičeno spremeni bančni √ račun Õ ali √ poštni Õ žiro račun;

(c) če izterja ali plača zneske, ki niso v skladu z nalogom za izterjavo ali odredbo za plačilo;

(d) če ne pobere zapadlih prihodkov.

Člen 68

√ Pravila, ki se uporabljajo za vodje blagajne predplačil Õ

Vodja blagajne predplačil je disciplinsko in odškodninsko odgovorenarja, kakor je določeno v kadrovskih predpisih in v skladu s postopki, določenimi v njih. Zlasti je odgovorenarja zaradi katere od naslednjih oblik kršitev:

(a) izgube ali poškodbe denarnih in drugih sredstev ter dokumentov, ki jih hrani;

(b) če ne more predložiti ustreznih dokazil za plačila, ki jih je izvršil;

(c) če izvrši plačila drugim osebam, kot so ki niso upravičene do njih;

(d) če ne pobere zapadlih prihodkov.

POGLAVJE 5

PRIHODKI

ODDELEK 1

DAJANJE LASTNIH SREDSTEV NA VOLJO

ČLEN 69

√ Lastna sredstva Õ

Ocena prihodkov iz lastnih sredstev iz Sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Unije se v proračun vpiše v euvrih. Sredstva se dajejo na voljo v skladu z uredbo Sveta o izvajanju navedenega sklepa.

Oddelek 2

OCENA TERJATEV

ê 1605/2002 (prilagojeno)

ð novo

Člen 70

√ Ocena terjatev Õ

1. ? Ko odgovorni odredbodajalec dobi zadostne in zanesljive informacije v zvezi z ukrepom ali stanjem, ki ima lahko za posledico znesek, ki se dolguje Uniji, najprej pripravi oceno terjatev. ï

ò novo

1a. Odgovorni odredbodajalec prilagodi oceno terjatev, takoj ko dobi informacije o dogodku, ki spreminja ukrep ali stanje, zaradi katerega je bila ocena terjatev pripravljena.

Kadar odgovorni odredbodajalec za ukrep ali stanje, za katerega je bila prej pripravljena ocena terjatev, izda nalog za izterjavo, oceno terjatev ustrezno prilagodi.

Če je znesek v nalogu za izterjavo enak znesku ocene terjatev, se ocena terjatev zmanjša na nič.

⎢ 1605/2002

2. Z odstopanjem od odstavka 1 se ocena terjatev ne pripravi, dokler države članice ne dajo Komisiji na voljo zneskov lastnih sredstev, določenih v Sklepu Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Unije, ki jih države članice plačujejo v rednih časovnih presledkih. Odgovorni odredbodajalec izda nalog za izterjavo za te zneske.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Oddelek 3

UGOTOVITEV TERJATEV

ČLEN 71

√ Ugotovitev terjatev Õ

1. Ugotovitev terjatev je akt √ dejanje Õ, s katerim odredbodajalec na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa:

(a) preveri, da dolg obstaja;

(b) določi ali preveri resničnost in znesek √ dolga Õvsote, ki se dolguje;

(c) preveri pogoje, pod katerimi je terjatev zapadla.

2. Lastna sredstva, dana na voljo Komisiji, in vsako zapadlo terjatev v fiksnem znesku in zapadlo, ki se potrdi kot resnična, je treba ugotoviti z nalogom za izterjavo računovodji, ki mu sledi opomin dolžniku, oba pa pripravi odgovorni odredbodajalec.

3. Nepravilno plačani zneski se izterjajo.

4. V izvedbenih določbah √ pravilih Õ se določijo pogoji, pod katerimi se Uniji plačajo zamudne obresti.

Oddelek 4

ODOBRITEV IZTERJAVE

ČLEN 72

√ Odobritev izterjave Õ

1. Odobritev izterjave je akt √ dejanje Õ, s katerim odgovorni odredbodajalec na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa nalog z izdajo naloga za izterjavo da navodilo računovodji, da izterja ugotovljene terjatve.

2. Institucija lahko √ s sklepom Õ z odločbo, ki je izvršljiva v smislu člena 299 Pogodbe o delovanju Evropske unije, formalno ugotovi terjatev do oseb nasproti osebam, ki niso države.

Oddelek 5

IZTERJAVA

ČLEN 73

√ Pravila o izterjavi Õ

1. Računovodja ukrepa na podlagi naloga za izterjavo terjatev, ki jih je pravilno ugotovil odgovorni odredbodajalec. Pri tem ravna s potrebno skrbnostjo, da zagotovi, da Unija prejme svoje prihodke in da so njene pravice varovane.

Računovodja izterja zneske s pobotom z enakimi zahtevki, kikot jih ima Unija do dolžnika, ki ima sam zahtevek do Unije, ki je resničen, v fiksnem znesku in zapadel.

ê 1995/2006, člen 1.40 (prilagojeno)

ð novo

2. Kadar se odgovorni odredbodajalec na podlagi prenosa namerava odpovedati ali delno odpovedati izterjavi ugotovljenega zneska terjatev, zagotovi, da je odpoved pravilna ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in sorazmernosti v skladu s postopki in merili, določenimi v izvedbenih √ pravilih Õ določbah. Odločitev o odpovedi izterjave mora biti utemeljena. Odredbodajalec lahko pooblastilo za tako odločitev prenese samo v skladu z izvedbenimi √ pravili Õ določbami.

Odgovorni odredbodajalec lahko ð v celoti ali delno ï prekliče ali prilagodi ugotovljeni znesek terjatev, v skladu s pogoji iz izvedbenih pravil. ð Delna razveljavitev ugotovljene terjatve ne pomeni, da se Evropska unija odpoveduje ugotovljeni upravičenosti. ï

ê 1995/2006, člen 1.41 (prilagojeno)

Člen 73a

√ Rok zastaranja Õ

Brez poseganja v določbe posebnih predpisov in uporabo Sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Unije velja za upravičenosti Unije nasproti do tretjihm osebam in upravičenosti tretjih oseb nasproti do Unije rok zastaranja petih let.

Datum za izračun roka zastaranja in pogoji za prekinitev tega roka so določeni v izvedbenih √ pravilih Õ določbah.

ò novo

Člen 73b

Obravnava upravičenosti Unije v državah članicah

Terjatve Unije se ne obravnavajo na manj ugoden način kot upravičenosti nacionalnih javnih organov v državah članicah, v katerih je bil izveden postopek izterjave.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

ð novo

Člen 74

√ Globe in denarne kazni, ki jih naloži Komisija, ter ustrezne obresti Õ

Prejemki √ Zneski Õ iz glob, periodičnih denarnih kazni in drugih sankcij ter obresti ð denarnih kazni in sankcij ter ustreznih obresti ali drugih prihodkov od njih ï se v prihodkih proračuna ne evidentirajo dokončno, dokler lahko Evropsko sodišče razveljavi √ sklep Õ odločbo, s katerimo so bile naložene.

ò novo

Zneski iz prvega odstavka se evidentirajo kot prihodek proračuna najpozneje v letu, ki sledi letu, v katerem so bila izčrpana vsa pravna sredstva, kolikor niso na podlagi sodbe Sodišča vrnjeni subjektu, ki jih je vplačal.

Vendar se lahko največ 2-odstotni delež skupnih zneskov iz prvega odstavka zadrži kot jamstvo za zagotovitev minimalnega donosa na sredstva, če Sodišče razveljavi sklep o naložitvi globe. Ta delež se evidentira kot prihodek proračuna v naslednjih letih.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

è1 1995/2006, člen 1.42

ð novo

Prvi odstavek se ne uporablja za odločitve o potrditvi obračuna ali finančne popravke.

POGLAVJE 6

IZDATKI

ČLEN 75

√ Sklep o financiranju Õ

1. Vse odhodkovne postavke se prevzamejo kot obveznost, potrdijo, odobrijo in plačajo.

2. Razen v primeru sredstev, ki jih je mogoče izvrševati brez temeljnega akta v skladu s è1 členom 49(6)(e) ⎜, mora institucija ali organi, na katere je ta institucija prenesla pooblastila, pred odobritvijo izdatka √ prevzemom obveznosti za izdatke Õ sprejmeeti odločitev √ sklep Õ o financiranju.

Oddelek 1

PREVZEM OBVEZNOSTI ZA IZDATKE

ČLEN 76

√ Vrste obveznosti Õ

1. Prevzem obveznosti v breme proračuna je postopek rezervacije proračunskih sredstev za pokritje poznejših plačil, ki so potrebna za izpolnitev pravnihe obveznosti.

√ Prevzem Õ Ppravnea obveznosti je √ dejanje Õ akt, s katerim odredbodajalec prevzame ali ugotovi obveznost, ki ima √ finančne posledice Õ za posledico bremenitev.

Obveznost v breme proračuna in pravno obveznost hkrati prevzame isti odredbodajalec, razen v √ ustrezno Õ utemeljenih primerih, določenih v izvedbenih √ pravilih Õ določbah.

2. Prevzem obveznosti v breme proračuna je posamičen √ Proračunska obveznost je posamezna Õ, kadar sta upravičenec in višina izdatka poznana.

Prevzem obveznosti v breme proračuna je celoten √ Proračunska obveznost je celotna Õ, kadar vsaj eden od elementov, potrebnih za ugotovitev posamezne obveznosti, še ni poznan.

Prevzem obveznosti v breme proračuna je začasen, če √ Proračunska obveznost je začasna, kadar Õ je namenjena za pokrivanje izdatkov iz člena 150 ali rutinskih upravnih stroškov in bodisi znesek ali končni upravičenec še ni dokončno znan.

3. Odobritve proračunskih sredstev √ Proračunske obveznosti Õ za ukrepe, ki trajajo več kakor eno proračunsko leto, se lahko razporedijo na več let v letne obroke samo, kadar tako določa temeljni akt, in ð ali ï za upravne stroške. Če se proračunske obveznosti tako razdelijo v letne obroke, mora tako določati pravna obveznost, razen v primeru izdatkov za plače.

Člen 77

√ Pravila, ki se uporabljajo za prevzem obveznosti Õ

1. Za vsak ukrep, ki lahko povzroči izdatek v breme proračuna, mora odgovorni odredbodajalec najprej rezervirati proračunska sredstva √ prevzeti proračunsko obveznost Õ, preden pravno prevzame √ pravno Õ obveznost do tretjih oseb ð ali prerazporedi sredstva v skrbniški sklad na podlagi člena 164 ï.

ò novo

1a. Obveznost, da se obveznost v breme proračuna prevzame pred pravno obveznostjo, kot je določeno v odstavku 1, se ne uporablja za pravne obveznosti, sprejete po razglasitvi kriznih razmer v okviru načrta neprekinjenega poslovanja, v skladu s postopki, ki jih Komisija sprejme v okviru svoje upravne samostojnosti.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

ð novo

2. S pridržkom posebnih določb iz naslova IV drugega dela celotne pravice porabe √ proračunske obveznosti Õ zajemajo skupne stroške ustreznih posameznih pravnih obveznosti, prevzetih do 31. decembra leta n + 1.

S pridržkom člena 76(3) in člena 179(2) se posamezna pravna obveznost, ki se nanaša na posamezno ali začasno √ proračunsko obveznost Õ odobritev proračunskih sredstev, prevzame do 31. decembra leta n .

Na koncu obdobij iz prvega in drugega pododstavka odgovorni odredbodajalec √ sprosti Õ razveljavi neporabljene pravice porabe √ proračunske obveznosti Õ.

Znesek vsake posamezne pravne obveznosti, prevzete na podlagi celotnih pravic porabe √ obveznosti Õ, odgovorni odredbodajalec pred podpisom evidentira v proračunskem računovodstvu in knjiži na celotne pravice porabe √ obveznosti Õ. ð Pri ukrepih v okviru humanitarne pomoči in civilne zaščite ter pomoči za krizno upravljanje ter kadar je to upravičeno zaradi nujnosti ukrepa, se zneski lahko evidentirajo takoj po podpisu ustrezne posamezne pravne obveznosti. ï

ê 1605/2002 (prilagojeno)

3. Za evidentirane √ proračunske in Õ pravne obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kakor eno proračunsko leto, in ustrezne pravice porabe se, razen v primeru plač √ odhodkov za zaposlene Õ, končni datum za izvršitev določi v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

Deli takih √ obveznosti Õ proračunskih sredstev, ki niso bili izvršeni v šestih mesecih po tem datumu, se sprostijo v skladu s členom 11.

ê 1995/2006, člen 1.43

ð novo

Znesek proračunske obveznosti, ki ustreza pravni obveznosti, za katero v obdobju treh let po podpisu pravne obveznosti ni bilo izvršeno nobeno plačilo v smislu člena 81, se sprosti ð , razen pri zadevah, ki jih obravnavajo sodišča ali arbitražni organi ï .

ê 1605/2002 (prilagojeno)

ð novo

Člen 78

√ Preverjanja, ki se uporabljajo za prevzem obveznosti Õ

1. Pri prevzemanju obveznosti v breme proračuna odgovorni odredbodajalec zagotovi, da:

(a) izdatek bremeni pravo proračunsko postavko;

(b) so proračunska sredstva na voljo;

(c) je izdatek v skladu z določbami Pogodb, proračuna, te uredbe, izvedbenih √ pravil Õ določb in vseh aktov, sprejetih v skladu s Pogodbami in drugimi predpisi;

(d) se upošteva načelo dobrega finančnega poslovodenja. ð Možnost plačil predhodnega financiranja, njegovi zneski in časovni načrt plačil so sorazmerni z načrtovanim trajanjem ukrepa, napredkom pri njegovem izvajanju in finančnimi tveganji, povezanimi s takim predhodnim financiranjem. ï

2. Pri evidentiranju pravnih obveznosti ð s fizičnim ali elektronskim podpisom ï odgovorni odredbodajalec zagotovi, da:

(a) je obveznost pokrita z ustreznoimi √ proračunsko obveznostjo Õ pravicami porabe;

(b) je izdatek pravilen in v skladu z določbami Pogodb, proračuna, te uredbe, izvedbenihmi √ pravil Õ določbami in določbami vseh aktov, sprejetih v skladu s Pogodbami in drugimi predpisi;

(c) se upošteva načelo dobrega finančnega poslovodenja.

Oddelek 2

POTRDITEV IZDATKOV

ČLEN 79

√ Potrditev izdatkov Õ

Potrditev izdatkova je dejanje, ko s katerim odgovorni odredbodajalec:

(a) potrdi, da je upnik upravičen do zneska;

(b) določi ali preveri resničnost in znesek zahtevka;

(c) preveri pogoje, pod katerimi plačilo zapade.

Oddelek 3

ODOBRITEV IZDATK OVA

ČLEN 80

√ Odobritev izdatkov Õ

Odobritev izdatkova je dejanje, ko s katerim odgovorni odredbodajalec, ki je preveril, da so proračunska sredstva na voljo, z izdajo odredbe za plačilo da navodilo računovodji, da plača izdatek, ki ga je potrdil.

ê 1995/2006, člen 1.44

Kadar se periodična plačila izvršijo za opravljene storitve, vključno s storitvami najemanja, ali dostavljeno blago, lahko odredbodajalec ob upoštevanju analize tveganja odredi uporabo sistema trajnika.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

ð novo

ODDELEK 4

PLAčILO IZDATKOV

ČLEN 81

√ Vrste plačil Õ

1. Plačilo se izvrši na podlagi predložitve potrdila, da je ustrezni ukrep v skladu z določbami temeljnega akta ali pogodbe, in zajema enega ali več naslednjih postopkov:

(a) plačilo celotnega zneska, ki se dolguje;

(b) plačilo zneska, ki se dolguje, na katerega od naslednjih načinov:

(i) v obliki vnaprejšnjega √ predhodnega Õ financiranja, ki se lahko razdeli v več plačil ð po podpisu sporazuma o prenosu pooblastil, pogodbe ali sporazuma o donaciji oziroma po prejemu sklepa o donaciji ï;

(ii) z enim vmesnim plačilom ali več ð , ko je ukrep delno izveden ï;

(iii) v obliki plačila razlike √ preostanka Õ zneska, ki se dolguje ð , ko je ukrep v celoti izveden. ï

2. V poslovnih knjigah √ proračunskem računovodstvu Õ je treba ob plačilu razlikovati med različnimi vrstami plačila iz odstavka 1.

ò novo

3. Računovodska pravila iz člena 133 vključujejo pravila za obračun predhodnega financiranja v računovodskih izkazih in za potrditev upravičenosti stroškov.

4. Odgovorni odredbodajalec redno obračunava plačila predhodnega financiranja. V ta namen se v pogodbe, sklepe in sporazume o donacijah, kot tudi v sporazume o prenosu pooblastil, s katerimi se naloge izvrševanja prenesejo na subjekte in osebe iz točke 2(a) do (h) člena 53(1), vključijo ustrezne določbe.

5. Nadaljnji obroki, ki se upravičencem do donacij izplačajo v obliki pavšalnega zneska, se obravnavajo kot vmesna plačila.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Člen 82

√ Omejitev plačila na razpoložljiva sredstva Õ

Plačilo izdatkova izvrši računovodja v okviru razpoložljivih sredstev.

Oddelek 5

ROKI ZA IZVRšITEV IZDATKOV

ČLEN 83

√ Roki za izdatke Õ

Potrjevanje, odobravanje in plačilo izdatkov morajo biti izvedeni v rokih, določenih v izvedbenih določbah √ pravilih Õ, ki tudi določajo okoliščine, v katerih so upniki, ki prejmejo plačilo z zamudo, upravičeni do zamudnih obresti v breme proračunske postavke, s katere je bila plačana glavnica.

POGLAVJE 7

INFORMACIJSKI SISTEMI

ČLEN 84

√ Elektronsko vodenje prihodkov in odhodkov Õ

Kadar se prihodki in odhodki vodijo z računalniškimi sistemi, se dokumenti lahko podpisujejo z računalniškim ali elektronskim postopkom.

ò novo

Člen 84a

Na podlagi predhodnega dogovora med zadevnimi institucijami se pošiljanje dokumentov med institucijami lahko opravi z elektronskimi sredstvi.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

POGLAVJE 8

NOTRANJI REVIZOR

ČLEN 85

√ Imenovanje notranjega revizorja Õ

Vsaka institucija vzpostavi funkcijo notranjega revizorja, ki se mora izvajati v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi. Notranji revizor, ki ga imenuje institucija, je tej instituciji odgovoren za preverjanje pravilnega delovanjae sistemov in postopkov za izvrševanje proračuna. Notranji revizor ne sme biti niti odredbodajalec ali računovodja.

Člen 86

√ Pooblastila in naloge notranjega revizorja Õ

1. Notranji revizor svoji instituciji svetuje glede obvladovanja tveganj z neodvisnimi mnenji o kakovosti sistemov poslovodenja in kontrol ter s priporočili za izboljšanje pogojev izvajanja postopkov in spodbujanje dobrega finančnega poslovodenja.

Odgovoren je zlasti za:

(a) ocenjevanje ustreznosti in učinkovitosti notranjih sistemov za poslovodenje in dela služb pri izvajanju politik, programov in ukrepov glede na tveganja, povezana z njimi;

ê 1995/2006, člen 1.45

(b) ocenjevanje učinkovitosti in uspešnosti sistemov notranje kontrole in revizije, ki se uporabljajo za vsako operacijo izvrševanja proračuna.

⎢ 1605/2002

2. Notranji revizor opravlja te naloge za vse dejavnosti in službe institucije. Notranji revizor ima popoln in neomejen dostop do vseh informacij, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog, po potrebi na kraju samem in tudi v državah članicah ter v tretjih državah.

ê 1605/2002, drugi stavek drugega pododstavka člena 60(7), 2nd subparagraph, 2nd sentence (prilagojeno)

Notranji revizor se seznani z letnim poročilom √ odredbodajalcev Õ in vsemi drugimi ugotovljenimi informacijami.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

3. Notranji revizor poroča instituciji o svojih ugotovitvah in priporočilih. Institucija zagotovi, da se sprejmejo ukrepi na podlagi priporočil, izdanih pri revizijah. Notranji revizor instituciji tudi predloži letno notranje revizijsko poročilo, v katerem navede število in vrsto opravljenih notranjih revizij, √ dana Õ priporočila in sprejete ukrepe na podlagi teh priporočil.

4. Institucija vsako leto organu, ki da za razrešnico, pošlje √ povzetek Õ poročilo, v katerem navede število in vrsto opravljenih notranjih revizij, √ dana Õ priporočila in sprejete ukrepe na podlagi teh priporočil.

Člen 87

√ Neodvisnost notranjega revizorja Õ

Institucija določi posebna pravila za notranjega revizorja, ki morajo biti taka, da zagotavljajo popolno neodvisnost notranjega revizorja pri opravljanju njegovih nalog in ki določajo njegovo odgovornost.

ê 1995/2006, člen 1.46 (prilagojeno)

Če je notranji revizor član osebja, prevzame odgovornost v skladu s kadrovskimi predpisi in izvedbenimi √ pravili Õ določbami.

⎢ 1605/2002

NASLOV V

JAVNA NAROČILA

POGLAVJE 1

SPLOšNE DOLOčBE

ODDELEK 1

PODROčJE UPORABE IN NAčELA ZA ODDAJO JAVNIH NAROčIL

ê 1995/2006, člen 1.47 (prilagojeno)

ð novo

Člen 88

√ Opredelitev javnih naročil Õ

1. Javna naročila so √ proti plačilu pisno sklenjene Õ pogodbe za finančno udeležbo, ki jih pisno sklenejo eden √ med enim Õ ali več gospodarskihmi subjektiov in eden ter enim ali več naročnikiov v smislu členov 104 in 167, da bi proti plačilu cene, ki se v celoti ali delno plača iz proračuna, pridobili premičnine ali nepremičnine, opravili gradbena dela ali storitve.

Te pogodbe obsegajo:

(a) pogodbe za nakup ali najem stavbe;

(b) pogodbe za nakup blaga;

(c) pogodbe za gradbena dela;

(d) in pogodbe za izvajanje storitev.

2. Okvirne pogodbe so pogodbe med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, katerih namen je določitev pogojev, s katerimi se urejajo naročila, ki jih je treba oddati v določenem obdobju, zlasti glede cene in po potrebi glede predvidene količine. Urejajo se na podlagi določb iz tega naslova, ki zadevajo postopek za oddajo naročila, vključno z oglaševanjem.

3. Ta naslov se ne nanaša na √ uporablja za Õ donacije, brez poseganja v člene 93 do 96 ð , ali pogodbe za izvajanje storitev, sklenjene med Komisijo na eni strani ter Evropsko investicijsko banko, Evropskim investicijskim skladom ali katero koli drugo hčerinsko družbo Evropske investicijske banke na drugi strani ï.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Člen 89

√ Načela, ki se uporabljajo za javna naročila Õ

1. Vsa javna naročila, ki se v celoti ali delno financirajo iz proračuna, morajo biti izvedena se izvajajo v skladu z načeli preglednosti, sorazmernosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije.

2. Za vsa javna naročila je treba se zagotoviti zbiranje ponudb iz najširšega možnega kroga ponudnikov, razen če se ne uporabi postopek s pogajanji iz člena 91(1)(d).

ê 1995/2006, člen 1.48

Naročniki ne smejo uporabljati okvirnih pogodb neustrezno ali tako, da je njihov namen ali učinek preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Oddelek 2

OBJAVA

ČLEN 90

√ Objava razpisov za javna naročila Õ

ê 1995/2006, člen 1.49(a)

1. Vsi razpisi za javna naročila, ki presegajo mejne vrednosti iz člena 105 ali člena 167, se objavijo v Uradnem listu Evropske unije .

ê 1995/2006, člen 1.49(a) (prilagojeno)

Obvestilo o javnem naročilu se objavi vnaprej, razen v primerih iz člena 91(2) te uredbe, kakor je določeno v izvedbenih določbah √ pravilih Õ, in za pogodbe o opravljanju √ naročila Õ storitev iz Priloge IIB Direktive Evropskega parlamenta in Sveta št. 2004/18/ES z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev[29].

⎢ 1605/2002

Objava nekaterih informacij po oddaji javnega naročila se lahko opusti, če bi ovirala uporabo prava, bila v nasprotju z javnim interesom ali škodovala zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih podjetij ali bi lahko izkrivljala pošteno konkurenco med njimi.

ê 1995/2006, člen 1.49(b) (prilagojeno)

2. Pogodbe z vrednostjo, nižjo od mejnih vrednosti iz člena 105 ali člena 167, in pogodbe za izvajanje √ naročila Õ storitev iz Priloge IIB Direktive 2004/18/ES se objavijo na ustrezen način, kakor je določeno v izvedbenih √ pravilih Õ določbah.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Oddelek 3

POSTOPKI ODDAJE JAVNEGA NAROčILA

ČLEN 91

√ Postopki oddaje javnega naročila Õ

ê 1995/2006, člen 1.50(a) (prilagojeno)

ð novo

1. Postopki za oddajo naročil imajo eno od naslednjih oblik:

(a) odprt postopek;

(b) omejen postopek;

(c) natečaji;

(d) postopek s pogajanji;

(e) in konkurenčni dialog.

Kadar javno naročilo ali okvirna pogodba zanima dve ali več institucij, izvajalskih agencij ali organov iz členova 185 ð in 185a ï, in kadar koli se lahko doseže večja učinkovitost, zadevni naročniki poskušajo izvesti postopek za oddajo naročil na medinstitucionalni ravni.

Kadar sta javno naročilo ali okvirna pogodba potrebna za izvajanje skupnega ukrepa med institucijo in naročnikom iz države članice, lahko postopek za oddajo naročila skupno izvedeta institucija in ta naročnik, kakor je določeno v izvedbenih √ pravilih Õ določbah.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

2. Za javna naročila, pri katerih vrednost presega mejne vrednosti iz členaov 105 ali člena 167, se uporaba postopka s pogajanji dovoli samo v primerih, ki so predvideni v izvedbenih √ pravilih Õ določbah.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

3. Mejne vrednosti, pod katerimi lahko naročnik uporabi postopek s pogajanji ali, z odstopanjem od prvega pododstavka člena 88(1), enostavno plača stroške na podlagi računa, se določijo v izvedbenih √ pravilih Õ določbah.

ê 1995/2006, člen 1.50(c) (prilagojeno)

4. Izvedbenae √ pravila Õ določbe opredeljujejo postopek za oddajo naročila iz odstavka 1 za javna naročila storitev iz Priloge IIB Direktive 2004/18/ES in za javna naročila, ki so označena kot tajna, njihovo izvedbo pa morajo spremljati posebni varnostni ukrepi ali kadar tako zahteva zaščita temeljnih interesov Skupnosti ali Evropske uUnije.

ê 1995/2006, člen 1.51 (prilagojeno)

Člen 92

√ Vsebina razpisne dokumentacije Õ

V razpisni dokumentaciji je predmet naročila opisan v celoti, jasno in natančno; določena so merila za izključitev, izbor in dodelitev, ki se uporabljajo za naročilo.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

è1 1995/2006, člen 1.52(a)

ð novo

Člen 93

√ Merila za izključitev, ki se uporabljajo za sodelovanje v razpisih Õ

1. è1 Kandidati ali ponudniki so je izključeni iz sodelovanja v postopkih za oddajo naročila: ⎜

(a) če je proti ponudniku √ njemu Õ uveden stečajni ali likvidacijski postopek ali postopek prisilne poravnave, če je sklenil dogovor z upniki, prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe ali je proti njemu uveden postopek, ki se nanaša na te postopke, ali je v kakršnih koli podobnih okoliščinah, ki nastanejo iz podobnega postopka, predvidenega v nacionalni zakonodaji ali drugih predpisih;

(b) če je bil ð sam ali so bile osebe, ki so pooblaščene za njegovo zastopanje, odločanje o njem ali imajo nadzor nad njim, ï pravnomočno obsojene za kaznivo dejanje v zvezi s svojim z njegovim poslovanjem ð s strani pristojnega organa države članice ï;

(c) če mu lahko naročnik na kakršni koli upravičeni podlagi ð , vključno s sklepi EIB in mednarodnih organizacij, ï dokaže hujšo kršitev poklicnih pravil;

(d) če ni poravnal ð če ne izpolnjuje svojih ï obveznosti v zvezi s plačilom prispevkov za socialno varnost ali davkov v skladu s zakonitimi √ pravnimi Õ predpisi države, v kateri ima sedež, ali države, v kateri ima sedež naročnik, ali države, v kateri naj bi se pogodba izvajala;

(e) če je bil ð sam ali so bile osebe, ki so pooblaščene za njegovo zastopanje, odločanje o njem ali imajo nadzor nad njim, ï pravnomočno obsojene zaradi goljufije, korupcije, sodelovanja v kriminalni združbi ð , pranja denarja ï ali druge nezakonite dejavnosti, ki škodi finančnim interesom Skupnosti;

ê 1995/2006, člen 1.52(a)

(f) če zanj njih trenutno velja upravna kazen iz člena 96(1).

ê 1995/2006, člen 1.52(a) (prilagojeno)

Točke (a) do (d) prvega pododstavka se ne uporabljajo za nakupe blaga pod posebno ugodnimi pogoji bodisi od dobavitelja blaga, ki končuje poslovne dejavnosti, ki gre v dokončno likvidacijo ali od stečajnega upravitelja, če se s tem strinjajo upniki, ali v skladu s po podobneim postopkuom po nacionalni zakonodaji.

Točki (b) in (e) se ne uporabljata, kadar lahko kandidat ali ponudnik dokaže, da je ustrezno ukrepal zoper osebe, ki so pooblaščene za njegovo zastopanje, odločanje o njem ali imajo nadzor nad njim, ki so bile pravnomočno obsojene zaradi razlogov iz točk (b) ali (e).

ò novo

2. Pri postopkih s pogajanji, pri katerih se zaradi tehničnih ali umetniških razlogov ali razlogov, povezanih z zaščito izključnih pravic, naročilo lahko odda samo določenemu gospodarskemu subjektu, se institucija lahko odloči, da ne bo izključila zadevnega gospodarskega subjekta iz razlogov iz točk (a), (c) in (d) odstavka 1, če je to nujno zaradi neprekinjenega dela institucije. V tem primeru svojo odločitev utemelji.

ê 1995/2006, člen 1.52(b) (prilagojeno)

ð novo

23. Kandidati ali ponudniki potrdijo morajo predložiti potrdilo, da niso v kateri od situacij iz odstavka 1. Vendar se lahko naročnik √ lahko odpove Õ vzdrži zahtevie po predložitvi takšnega potrdila za pogodbe zelo nizkih vrednosti, kakor so določene v izvedbenih √ pravilih Õ določbah.

Za namen pravilne uporabe odstavka 1 mora kandidat ali ponudnik, kadar koli naročnik to zahteva:

(a) predložiti informacije o lastništvu oziroma upravljanju, nadzoru in pooblastilu za zastopanje pravne osebe, če je kandidat ali ponudnik pravna oseba ð , ter potrditi, da ni v kateri od situacij iz odstavka 1 ï;

(b) potrditi, da podizvajalec ni v kateri od situacij iz odstavka 1, če se predvideva oddaja naročil podizvajalcem.

ê 1995/2006, člen 1.52(c) (prilagojeno)

34. Izvedbenae √ pravila Õ določbe opredeljujejo najdaljše obdobje, v katerem situacije iz odstavka 1 privedejo do izključitve kandidatov ali ponudnikov iz postopka javnega naročila. Najdaljše obdobje ne presega desetih let.

ê 1995/2006, člen 1.53 (prilagojeno)

Člen 94

√ Merila za izključitev, ki se uporabljajo med postopkom za oddajo naročila Õ

Naročilo se ne odda kandidatom ali ponudnikom, pri katerih se med postopkom za oddajo naročila za to naročilo ugotovi:

(a) navzkrižje interesov;

(b) da so predložili zavajajoče informacije glede na zahteve naročnika, ki so pogoj za udeležbo v razpisnem postopku, ali pa teh informacij sploh niso predložili;

(c) da so se znašli v eni od situacij za izključitev iz člena 93(1) za določen ta postopek oddaje naročila.

Člen 95

√ Centralna baza podatkov o izključitvah Õ

1. Komisija vzpostavi in vodi centralno bazo podatkov v skladu s pravili Skupnosti o varovanju osebnih podatkov. Baza podatkov vsebuje podatke o kandidatih in ponudnikih, ki so se znašli v kateri od situacij iz členaov 93, 94 ter ter člena 96(1)(b) in (2)(a). Baza podatkov je skupna za institucije, izvajalske agencije in organe iz člena 185.

2. Pristojni organi držav članic in tretjih držav, kakor tudi telesa, razen tistih iz odstavka 1, ki sodelujejo pri izvrševanju proračuna v skladu s členomai 53 in 54, sporočijo pristojnemu odredbodajalcu podatke o kandidatih in ponudnikih, ki so v eni od situacij iz člena 93(1)(e), kadar je dejanje izvajalca škodilo finančnim interesom Unije. Odredbodajalec prejeme te podatke in od računovodje zahteva, da jih vnese v bazo podatkov.

Organi in telesa iz prejšnjega √ prvega Õ pododstavka imajo dostop do informacij iz baze podatkov in jih lahko upoštevajo, kakor je ustrezno in na svojo lastno odgovornost, pri oddaji naročil, ki so povezana z izvrševanjem proračuna.

ò novo

3. Evropska centralna banka, Evropska investicijska banka in Evropski investicijski sklad imajo dostop do informacij iz baze podatkov zaradi zaščite svojih lastnih sredstev in jih lahko pri oddaji naročil upoštevajo, kakor je ustrezno in na svojo odgovornost v skladu s svojimi pravili za oddajo naročil.

Komisiji sporočijo podatke o kandidatih in ponudnikih, ki so v eni od situacij iz člena 93(1)(c), kadar je ravnanje zadevnih izvajalcev škodilo finančnim interesom Unije.

ê 1995/2006, člen 1.53 (prilagojeno)

34. Pregledna in skladna merila za zagotovitev sorazmerne uporabe meril izključitve se √ določijo Õ opredelijo v izvedbenih √ pravilih Õ določbah. Komisija opredeli standardizirane postopke in tehnične specifikacije za vodenje baze podatkov.

ê 1995/2006, člen 1.53 (prilagojeno)

ð novo

Člen 96

√ Upravne in denarne kazni Õ

1. Naročnik lahko izreče upravne ali denarne kazni:

(a) ð izvajalcem, ï kandidatom ali naročnikom √ ponudnikom Õ v primerih iz točke (b) člena 94;

(b) izvajalcem, za katere je bila ugotovljena resna kršitev obveznosti v zvezi z naročili, ki se financirajo iz proračuna.

Vendar pa mora naročnik v vseh primerih zadevni osebi √ najprej Õ dati možnost, da izrazi svoje stališče.

2. Kazni iz odstavka 1 so sorazmerne s pomembnostjo pogodbe in resnostjo kršitve ter lahko vključujejo:

(a) izključitev zadevnega kandidata ali ponudnika ali izvajalca za največ deset let iz naročil ali donacij, ki se financirajo iz proračuna; in/ali

(b) plačilo denarne kazni, ki jo plača kandidat, ponudnik ali izvajalec, ki pa ne preseže vrednosti zadevnega naročila.

ò novo

3. Institucija lahko objavi sklep ali njegov povzetek, v katerem navede naziv gospodarskega subjekta, kratek opis dejstev ter trajanje izključitve ali znesek denarnih kazni.

ê 1995/2006, člen 1.54 (prilagojeno)

Člen 97

√ Merila za dodelitev naročil Õ

1. Naročila se oddajo na podlagi meril za dodelitev, ki se uporabljajo za vsebino ponudbe, potem ko se preveri sposobnost gospodarskih subjektov, ki niso izključeni na podlagi členaov 93, člena 94 in člena 96(2)(a), v skladu z merili za izbor iz razpisne dokumentacije.

2. Naročilo se odda v avtomatskem postopku ali v postopku za ugotavljanje najugodnejše ponudbe.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Člen 98

√ Predložitev ponudb Õ

ê 1995/2006, člen 1.55(a) (prilagojeno)

1. Ureditev postopka za predložitev ponudb je taka, da zagotavlja resnično konkurenco in zaupnost vsebine ponudb, dokler se ponudbe hkrati ne odprejo.

2. Kadar je ustrezno in sorazmerno, lahko naročnik zahteva, da ponudnik v skladu z izvedbenimi določbami √ pravili Õ vnaprej položi varščino kot jamstvo, da ne bo umaknil ponudbe.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

3. Razen pri naročilih √ nizkih vrednosti Õ za majhne zneske iz člena 91(3), vloge in ponudbe odpira komisija za odpiranje, imenovana v ta namen. Vsaka ponudba ali vloga, za katero komisija ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev, se √ zavrne Õ zavrže.

ê 1995/2006, člen 1.55(b)

4. Vse prijave za sodelovanje ali ponudbe, za katere komisija za odpiranje ugotovi, da izpolnjujejo pogoje, se ocenijo na podlagi meril, določenih v razpisni dokumentaciji, z namenom, da se naročniku predlaga, da naročilo odda, ali pa začne elektronsko dražbo.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

ð novo

Člen 99

√ Načeli enakega obravnavanja in preglednosti Õ

Med postopkom za oddajo javnega naročila morajo vsi stiki med naročnikom in kandidati ali ponudniki potekati tako, da je zagotovljena sta zagotovljeni preglednost in enakoa obravnavanje. Ne smejo pripeljati do spremembe pogojev pogodbe ali pogojev razpisa.

Člen 100

√ Sklep o oddaji naročila Õ

1. Odredbodajalec sprejme odločitev o oddaji javnega naročila v skladu z merili za √ izbor in dodelitev Õ ocenitev sposobnosti in za ocenitev vsebine ponudbe, določenimi vnaprej v razpisni dokumentaciji in v pravilih za oddajo javnega naročila.

2. Naročnik uradno obvesti vse kandidate ali ponudnike, katerih vloge ali ponudbe so bile zavržene √ zavrnjene Õ, o razlogih za zavrženje √ zavrnitev Õ in vse ponudnike, katerih ponudbe so sprejemljive ð ki izpolnjujejo merila za izključitev in izbor ï in ki pošljejo pisno zahtevo, o značilnostih in relativnih prednosti izbrane ponudbe inter o imenu ponudnika, kateremu ki mu je bilo naročilo oddano.

Razkritje določenih informacij pa se lahko opusti, če bi oviralo uporabo prava, če bi bilo v nasprotju z javnim interesom ali bi škodovalo zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih podjetij ali bi lahko povzročilo izkrivljanje poštene konkurence med njimi.

Člen 101

√ Preklic postopka za oddajo javnega naročila Õ

Naročnik lahko pred podpisom pogodbe bodisi odstopi od razpisa bodisi prekliče razpis za oddajo naročila, ne da bi bili kandidati ali ponudniki upravičeni zahtevati odškodnino.

Odločitev mora biti utemeljena in jo je treba sporočiti kandidatom ali ponudnikom.

Oddelek 4

GARANCIJE √ JAMSTVA Õ IN NADZOR

ê 1995/2006, člen 1.56 (prilagojeno)

ð novo

Člen 102

√ Jamstva Õ

1. Naročnik zahteva, da izvajalci vnaprej položijo varščino √ zagotovijo jamstvo Õ v primerih, ki so določeni v izvedbenih √ pravilih Õ določbah.

2. Naročnik lahko, kadar √ meni, da Õ je to ustrezno in sorazmerno, zahteva, da izvajalci položijo varščino √ zagotovijo jamstvo Õ, da se:

(a) zagotovi celovitao izvedbao pogodbe; ? ali ï

(b) zmanjša finančno tveganje, povezano s predfinanciranjem √ predhodnim financiranjem Õ.

Člen 103

√ Napake, nepravilnosti in goljufije v postopku Õ

Kadar v postopku za oddajo naročila pride do resnih napak, nepravilnosti ali goljufij, institucije ð naročnik ï prekinejo postopek in lahko uvedejo kakršne koli potrebne ukrepe, vključno s prenehanjem √ preklicem Õ postopka.

Kadar se po oddaji naročila izkaže, da je v postopku za oddajo naročila prišlo do resnih napake, nepravilnosti ali goljufij, institucije ð naročnik ï lahko, glede na to, v kateri fazi je postopek, ne sklenejo pogodbe, prekinejo njeno izvedbo ali jo po potrebi odpovejo.

Če se takšne napake, nepravilnosti ali goljufije lahko pripišejo izvajalcu, lahko institucije ð naročnik ï tudi zavrnejo izvršitev plačila, izterjajo že plačane zneske ali odpovejo vse pogodbe, sklenjene s tem izvajalcem, sorazmerno z resnostjo napak, nepravilnosti ali goljufij.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

è1 1995/2006, člen 1.57

POGLAVJE 2

DOLOčBE, KI SE UPORABLJAJO ZA NAROčILA, KI JIH ODDAJO INSTITUCIJE SKUPNOSTI V LASTNEM IMENU √ ZA SVOJ RAčUN Õ

ČLEN 104

√ Naročnik Õ

Institucije Skupnosti se štejejo za naročnike pri naročilih, ki jih oddajo za svoj račun. è1 Institucije v skladu s členom 59 prenesejo potrebna pooblastila za izvajanje nalog naročnika. ⎜

ê 1995/2006, člen 1.58 (prilagojeno)

Člen 105

√ Mejne vrednosti, ki se uporabljajo Õ

1. Ob upoštevanju naslova IV drugega dela te uredbe Direktiva 2004/18/ES predpisuje mejne vrednosti, ki določajo:

(a) način objave iz člena 90;

(b) izbiro postopkov iz člena 91(1);

(c) in s tem povezane roke.

2. Naročnik glede na izjeme in pogoje, določene v izvedbenih √ pravilih Õ določbah, v primeru naročil, ki jih zajema Direktiva 2004/18/ES, ne podpiše pogodbe ali okvirne pogodbe z uspešnimi ponudniki do izteka obdobja mirovanja.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Člen 106

√ Pravila za sodelovanje v razpisih Õ

Sodelovanje v razpisnih postopkih je odprto pod enakimi pogoji za vse fizične in pravne osebe, ki spadajo v področje uporabe Pogodb, in za vse fizične in pravne osebe iz tretjih držav, ki imajo poseben sporazum z Evropsko unijo na področju oddaje javnih naročil, pod pogoji, določenimi v tem sporazumu.

Člen 107

√ Pravila za oddajo naročil v okviru STO Õ

Če se uporablja večstranski Sporazum o vladnih naročilih, sklenjen v okviru Svetovne trgovinske organizacije, so pogodbe odprte tudi za državljane držav, ki so ratificirale ta sporazum, pod pogoji, določenimi v tem sporazumu.

NASLOV VI

DONACIJE

ê 1995/2006, člen 1.59

POGLAVJE 1

PODROčJE UPORABE IN OBLIKA DONACIJ

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Člen 108

√ Področje uporabe donacij Õ

1. Donacije so neposredni finančni prispevki v obliki nepovratnih sredstev iz proračuna za financiranje:

(a) ukrepa, namenjenega kot pomoč za dosego ciljev, ki so del politike Evropske unije;

(b) ali za delovanje organa, ki si prizadeva za cilj v splošnem evropskem interesu ali ima cilj, ki je del politike Evropske unije √ (donacije za poslovanje) Õ.

ê 1995/2006, člen 1.60(a) (prilagojeno)

O donacijah se sklene pisni sporazum ali sprejme odločba √ sklep Õ Komisije, o kateremi se uradno obvesti uspešniega vlagatelja.

ê 1995/2006, člen 1.60(b) (prilagojeno)

ð novo

2. Za donacije v smislu tega naslova se ne štejejo:

(a) odhodki za člane in osebje institucij in prispevki evropskim šolam;

(b) posojila, instrumenti Skupnosti, povezani s tveganjem, ali finančni prispevki Skupnosti za take instrumente, javna naročila iz člena 88 in pomoč, ki se plača kot makrofinančna pomoč in proračunska podpora;

(c) kapitalske naložbe v skladu z načelom zasebnega vlagatelja, financiranje v obliki nepravega lastniškega kapitala ð finančni instrumenti iz naslova VIb prvega dela ï ter poslovni lastništvo deleževi ali kapitalska udeležba v mednarodnih finančnih institucijah, kot sta Evropska banka za obnovo in razvoj (EBOR) ali specializirani organi Skupnosti, kot je Evropski investicijski sklad (EIS);

(d) prispevki Unije, namenjeni plačilu članarin za organe, katerih članica je;

(e) odhodki, ki se izvršujejo kot del deljenega, decentraliziranega ali skupnega ð v okviru posrednega ï upravljanja v smislu členov 53 do 53d √ c Õ;

(f) plačila organom, na katere se v skladu s členom 54(2) prenesejo naloge izvrševanja, in prispevki organom, ki jih ustanovi zakonodajni organ ð ustanovljenim v skladu s členom 55 ï, na podlagi njihovega temeljnega akta;

(g) odhodki v zvezi s trgi z ribiškimi proizvodi iz točke (f) člena 3(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike[30];

(h) povračilo potnih stroškov in dnevnic ali, po potrebi, kakršnih koli drugih nadomestil, za osebe, ki so jih povabile ali pooblastile institucije.

ð (i) nagrade, dodeljene na podlagi natečajev, za katere se uporablja naslov VIa prvega dela. ï

ê 1995/2006, člen 1.60(c)

3. Z donacijami so izenačene in zanje ustrezno velja ta naslov:

(a) koristi iz subvencioniranja obresti za določena posojila;

(b) druge kapitalske naložbe ali udeležbe, razen tistih iz točke (c) odstavka 2.

43. Vsaka institucija lahko dodeli donacije za dejavnosti na področju komunikacij, kadar zaradi ustrezno upravičenih razlogov uporaba postopkov javnih naročil ni primerna.

ê 1995/2006, člen 1.61 (prilagojeno)

ð novo

Člen 108a

√ Oblike donacij Õ

1. Donacije so lahko v kateri koli od naslednjih oblik:

(a) povračilo določenega deleža upravičenih stroškov, ki so dejansko nastali;

(b) pavšalni zneski;

? (bb) standardni stroški na enoto; ï

(c) pavšalno financiranje;

(d) kombinacija oblik iz točk (a), (b), ð (bb) ï in (c).

2. Donacije ne smejo preseči skupne zgornje meje, ki je izražena v obliki absolutne vrednosti.

ê 1995/2006, člen 1.62

POGLAVJE 2

NAčELA

ê 1995/2006, člen 1.63 (prilagojeno)

Člen 109

√ Splošna načela, ki se uporabljajo za donacije Õ

1. Za donacije veljata načeli preglednosti in enakega obravnavanja.

√ 2. Donacije se ne smejo kopičiti ali dodeljevati za nazaj Õ in zahteva se sofinanciranje.

V nobenem primeru se ne smejo preseči skupni upravičeni stroški za financiranje, kakor so določeni v izvedbenih določbah.

√ 3. Donacije vključujejo sofinanciranje, kar pa ne posega v posebna pravila iz naslova IV drugega dela. Õ

√ Donacije ne smejo preseči skupne zgornje meje, ki je izražena v obliki absolutne vrednosti, določene na podlagi ocene upravičenih stroškov. Õ

√ V nobenem primeru d D onacija ne sme preseči upravičenih stroškov. Õ

23a. Z donacijo si upravičenec √ v okviru svojega ukrepa ali delovnega programa Õ ne sme prizadevati za dobiček ali ga ustvariti.

3. Odstavek 2 √ Prvi pododstavek Õ se ne uporablja za naslednje:

√ (a) ukrepe, katerih cilj je okrepitev finančne sposobnosti upravičenca ali ustvarjanje prihodkov; Õ

(ab) štipendije za študij, raziskovanje ali usposabljanje, plačane fizičnim osebam;

(b) nagrade, dodeljene na podlagi natečajev;

(c) ukrepe na zunanjem področju, katerih cilj je okrepitev finančne sposobnosti upravičenca ali ustvarjanje dohodka.

ê 1525/2007, člen 1 (prilagojeno)

4. Če prihodki politične stranke na evropski ravni na koncu finančnega leta, za kateroega je stranka prejela donacijo za poslovanje, presegajo odhodke, se z odstopanjem od pravila o neprofitnosti iz odstavka 2 del tega presežka v višini največ 25 % celotnih prihodkov tistega leta lahko prenese v naslednje leto, pod pogojem, da bo porabljen pred koncem prvega četrtletja tega leta.

Za preverjanje √ spoštovanja Õ pravila o neprofitnosti se ne upoštevajo lastna sredstva, zlasti donacije in članarine, zbrane med letnim delovanjem političnih strank na evropski ravni, ki presegajo 15 % upravičenih stroškov, ki jih krije upravičenec.

Drugi pododstavek se ne uporablja, če finančne rezerve politične stranke na evropski ravni presegajo 100 % njenega povprečnega letnega prihodka.

ò novo

5. Za pavšalne zneske, standardne stroške na enoto in pavšalno financiranje se spoštovanje pravil o neprofitnosti in sofinanciranju iz odstavkov 3 in 3a ustrezno zagotovi ob njihovi določitvi ali v fazi ocenjevanja vloge za donacijo.

6. Členi 114, 115 in 116 se ne uporabljajo za donacije, dodeljene Evropski investicijski banki, Evropskemu investicijskemu skladu ali kateri koli drugi hčerinski družbi te banke.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Člen 110

√ Preglednost Õ

ê 1995/2006, člen 1.64

ð novo

1. Donacije so zajete v letnem delovnem programu, ki se objavi na začetku leta.

Ta letni delovni program se izvaja z objavljanjem razpisov, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih nujnih primerih ali če lastnosti upravičenca ali ukrepa pri posameznem ukrepu ne dopuščajo druge možnosti ali če je upravičenec kot prejemnik donacije opredeljen v temeljnem aktu.

Prvi pododstavek se ne uporablja za pomoč za krizno upravljanje in ter ukrepe v okviru ð civilne zaščite in ï humanitarne pomoči.

⎢ 1605/2002

ð novo

2. Vse donacije, dodeljene med proračunskim letom, se objavijo enkrat letno ð v skladu s členom 30(3) in (4) ï , pri čemer je treba ustrezno upoštevati zahteve glede zaupnosti in varnosti.

ê 1995/2006, člen 1.65 (prilagojeno)

ð novo

Člen 111

√ Načelo nekumulativnega dodeljevanja Õ

Za Vvsak ukrep se za posameznega upravičenca iz proračuna lahko dodeli samo ena donacija, razen če √ ni Õ v zadevnemi temeljnemi aktu ne določa drugače √ določeno Õ.

Upravičencu se v proračunskem letu lahko iz proračuna dodeli samo ena donacija za poslovanje.

Vlagatelj nemudoma obvesti odredbodajalca o kakršnih koli večkratnih vlogah in večkratnih donacijah, ki se nanašajo na isti ukrep ali isti delovni program.

Isti stroški se iz proračuna nikoli ne financirajo dvakrat.

Člen 112

√ Dodeljevanje za nazaj Õ

1. Donacija se lahko dodeli za ukrep, ki se je že začel izvajati, samo če vlagatelj lahko dokaže, da je bilo nujno začeti ukrep pred dodelitvijo donacije.

V takih primerih upravičeni stroški za financiranje ne smejo nastati pred datumom predložitve √ vložitve Õ vloge za donacijo, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih, kot so določeni v temeljnem aktu, ali v primeru ð skrajne nuje po ï izdatkov, ki so nujni za pravilno izvajanje pomoči za krizno upravljanje ali ter ukrepihov v okviru ð civilne zaščite in ï humanitarne pomoči v skladu z izvedbenimi določbami.

Nobene donacije ni mogoče dodeliti za nazaj za ukrepe, ki so že končani.

2. Donacija za poslovanje se dodeli v šestih mesecih po začetku proračunskega leta upravičenca. Upravičeni stroški za financiranje ne smejo nastati niti preden je bila vložena vloga za donacijo niti pred začetkom proračunskega leta upravičenca.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Člen 113

√ Načelo degresivnega dodeljevanja Õ

1. Z donacijo se ne morejo financirati celotni stroški ukrepa, s pridržkom naslova IV drugega dela.

Z donacijo se ne smejo financirati celotni poslovni izdatki upravičenca.

ê 1995/2006, člen 1.66 (prilagojeno)

ð novo

2. Razen Čče √ ni Õ v temeljnemi aktu ð ali sklepu o financiranju za donacije, dodeljene v skladu s točko (d) člena 49(6), ï za organe, ki si prizadevajo za cilj v splošnem evropskem interesu, ne določa drugače √ določeno Õ, se pri ponovno dodeljenih donacijah za poslovanje √ , ki se obnovijo Õ za več kot štiri leta, njihov znesek po četrtem letu postopoma znižuje. se ne uporablja za donacije v eni od oblik iz točk (b) in (c) člena 108a(1).

⎢ 1605/2002

POGLAVJE 3

POSTOPEK DODELJEVANJA

ê 1995/2006, člen 1.67 (prilagojeno)

ð novo

Člen 114

√ Vloge za donacijo Õ

1. Vloge za donacijo se vložijo pisno.

2. Vloge za donacijo so upravičene, če jih predložijo:

(a) pravne osebe; vloge za donacijo so lahko upravičene, če jih vložijo subjekti, ki niso pravne osebe po veljavni nacionalni zakonodaji, pod pogojem, da imajo njihovi predstavniki pooblastilo, da v imenu subjekta prevzamejo pravne obveznosti in prevzamejo finančno odgovornost ð zagotavljajo enako jamstvo za zaščito finančnih interesov Unije kot pravne osebe ï;

(b) fizične osebe, v kolikor to zahtevajo vrsta ali značilnosti ukrepa ali cilj vlagatelja.

3. Donacij ni mogoče dodeliti Za vlagateljem ð vlog za donacije se smiselno uporabljajo členi 93 do 96. ï , ki so v času izvajanja postopka za dodelitev donacije v kateri od situacij iz člena 93(1), člena 94 ali člena 96(2)(a).

Vlagatelji morajo potrditi, da niso v kateri od situacij iz prvega pododstavka. Vendar se odredbodajalec lahko odpove zahtevi po predložitvi takšnega potrdila za pogodbe zelo nizkih vrednosti, kakor je določeno v izvedbenih določbah √ pravilih Õ., √ v naslednjih primerih: Õ

ò novo

(a) za pogodbe zelo nizkih vrednosti ali

(b) kadar je bilo takšno potrdilo pred kratkim predloženo v drugem postopku dodeljevanja ali

(c) kadar takšnega potrdila ni mogoče predložiti.

ê 1995/2006, člen 1.67 (prilagojeno)

4. Odredbodajalec lahko vlagateljem v skladu s členom 96 izreče upravne in denarne kazni, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračalne.

Takšne kazni se lahko izrečejo tudi upravičencem, ki so ob predložitvi √ vložitvi Õ vloge ali v času izvršitve donacije dali lažne izjave v zvezi z informacijami, ki jih zahteva odredbodajalec, ali pa teh informacij sploh niso dali.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Člen 115

√ Merila za izbor in dodelitev Õ

1. Merila za ocenitev sposobnosti √ izbor Õ so takšna, da omogočajo oceno sposobnosti vlagatelja za končanje predlaganega ukrepa ali delovnega programa.

2. Merila za ocenitev vsebine vloge √ dodelitev Õ, ki se objavijo vnaprej v razpisu, so takšna, da omogočajo oceno kakovosti predloženih predlogov glede na cilje in prednostne naloge.

Člen 116

√ Postopek ovrednotenja Õ

ê 1995/2006, člen 1.68

1. Predlogi se ovrednotijo na podlagi vnaprej objavljenih meril za izbor in dodelitev, da se določi, kateri predlogi se lahko financirajo.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

2. Odgovorni odredbodajalec nato na podlagi ocene iz odstavka 1 pripravi seznam upravičencev in odobrenih zneskov.

3. Odgovorni odredbodajalec pisno obvesti vlagatelje o odločitvi glede njihove vloge. Če zaprošena donacija ni odobrena, institucija navede razloge za zavrnitev vloge, zlasti glede na merila za ocenitev sposobnosti in za ocenitev vsebine vloge √ izbor in dodelitev Õ, ki so bila predhodno objavljena.

POGLAVJE 4

PLAčILO IN NADZOR

Člen 117

Hitrost plačil se določi glede na finančno tveganje, trajanje in napredek ukrepa ali stroške upravičenca.

ê 1995/2006, člen 1.69 (prilagojeno)

Člen 118

√ Jamstvo za predhodno financiranje Õ

1. Odgovorni odredbodajalec lahko, če meni, da je ustrezno in sorazmerno, zahteva, da upravičenec vnaprej predloži garancijo √ jamstvo Õ, da zmanjša finančno tveganje, povezanoim s predhodnim financiranjem.

2. Odredbodajalec od upravičenca zahteva, da v primerih, ki so določeni v izvedbenih določbah, predloži takšno garancijo vnaprej.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

ð novo

Člen 119

√ Plačilo donacij in kontrole Õ

1. Znesek donacije ni dokončen, dokler institucija ð odgovorni odredbodajalec ï ne sprejme končnih poročil in zaključnega računa, brez poseganja v poznejše kontrole institucije.

ê 1995/2006, člen 1.70

ð novo

2. Če upravičenec ne ravna v skladu s svojimi obveznostmi, se v primerih, ki so določeni v izvedbenih določbah, ð Kadar v postopku dodeljevanja ali v času izvršitve donacije pride do resnih napak, nepravilnosti ali goljufij, lahko odgovorni odredbodajalec, ï potem ko se upravičencu da možnost, da izrazi svoje stališče, donacija ustavi ali zniža ali prekine ð , uvede katerega koli od ukrepov iz člena 103 ï.

ò novo

3. Če kontrole ali revizije pokažejo, da se pri enem od upravičencev ponavljajo napake, ki vplivajo tudi na nerevidirane projekte, v katerih sodeluje ali je sodeloval ta upravičenec, lahko odredbodajalec razširi ugotovitve na navedene nerevidirane projekte, ki pa še vedno lahko revidirajo v skladu s sporazumom o donaciji, in zahteva povračilo zadevnih zneskov.

Upravičenec lahko v kontradiktornem postopku izpodbija uporabljene popravke, če dokaže, da so bili izračunani napačno, in predloži nove izračune.

⎢ 1605/2002

POGLAVJE 5

IZVAJANJE

ê 1995/2006, člen 1.71 (prilagojeno)

ð novo

Člen 120

√ Podupravičenci in prerazdelitev donacij Õ

1. Če mora upravičenec za izvedbo ukrepa ð ali – v primeru donacije za poslovanje – delovnega programa ï razpisati postopek za oddajo naročil, so zadevni postopki taki, kot so določeni v izvedbenih določbah √ pravilih Õ.

2. Če je treba za izvedbo ukrepa ð ali delovnega programa ï zagotoviti finančno podporo tretjim osebam, lahko upravičenec do donacije Skupnosti dodeli takšno finančno podporo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) finančna podpora ni primarni cilj ukrepa;

ò novo

(a) pred dodelitvijo donacije odgovorni odredbodajalec preveri, da upravičenec zagotavlja ustrezna jamstva v zvezi z izterjavo Komisiji dolgovanih zneskov;

ê 1995/2006, člen 1.71 (prilagojeno)

ð novo

(b) pogoji za zagotovitev takšne podpore so strogo določeni v odločbi √ sklepu Õ ali sporazumu o donaciji med upravičencem in Komisijo √ , tako da upravičencu Õ in ne dopuščajo prostega preudarka;

(c) zadevni zneski so majhni √ , kakor je opredeljeno v izvedbenih pravilih Õ .

Za namen točke (c) se najvišji znesek finančne podpore, ki ga lahko upravičenec plača tretji stranki, določi v izvedbenih določbah.

3. Vsaka odločba √ sklep Õ ali sporazum o donaciji izrecno določa, da imata Komisija in Računsko sodišče pooblastila za nadzor dokumentacije in prostorov ð ter informacij, tudi takih, shranjenih na elektronskih medijih, ï pri vseh izvajalcih in podizvajalcih √ tretjih osebah Õ , ki so prejelei sredstva Skupnosti √ Unije Õ.

ò novo

NASLOV VIa

NAGRADE

Člen 120a

Opredelitev

V tej uredbi „nagrade“ pomenijo finančne prispevke, dodeljene na podlagi natečajev.

Člen 120a-i

Splošna pravila

1. Za nagrade veljata načeli preglednosti in enakega obravnavanja.

2. Nagrade so del delovnega programa iz člena 110, ki ga sprejme Komisija. Uporabljajo se določbe člena 110(2).

Pravila natečaja določajo vsaj pogoje in merila za dodelitev, znesek nagrade ter način plačila.

Nagrad ni mogoče dodeliti neposredno brez natečaja, ki ga je treba objaviti na enak način kot razpise.

3. Nagrade dodeli odgovorni odredbodajalec ali žirija. Ta svobodno odloča, ali bo dodelil oz. dodelila nagrade, glede na oceno kakovosti prispevkov na podlagi pravil natečaja.

4. Znesek nagrade ni povezan s stroški, ki jih je imel prejemnik.

5. Če upravičenec do donacije ali izvajalec dodeljuje nagrade nad 500 000 EUR, Komisija odobri pogoje in merila za njihovo dodelitev.

NASLOV VIb

FINANČNI INSTRUMENTI

ČLEN 120B

Opredelitev in področje uporabe

1. V tej uredbi „finančni instrumenti“ pomenijo ukrepe EU v obliki finančne podpore iz proračuna Unije za uresničevanje posameznih ciljev politik s posojili, jamstvi, naložbami v kapital ali navidezni lastniški kapital ali soudeležbo v kapitalu ali navideznem lastniškem kapitalu ali drugimi instrumenti, povezanimi s tveganjem, po možnosti v kombinaciji z donacijami.

2. Določbe tega naslova se uporabljajo tudi za elemente, neposredno povezane s finančnimi instrumenti, vključno s tehnično pomočjo.

3. Komisija lahko uporablja finančne instrumente pri neposrednem upravljanju ali pri posrednem upravljanju, pri katerem so za izvajanje nalog pooblaščeni subjekti iz točke 2(c) in (d) člena 53(1).

Člen 120c

Načela, ki se uporabljajo za finančne instrumente

1. Finančni instrumenti so na razpolago končnim prejemnikom sredstev Unije v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in enakega obravnavanja ter v skladu s cilji, določenimi v temeljnih aktih, ki se uporabljajo za te finančne instrumente.

2. Brez poseganja v točki 4 in 5 člena 46(1) se proračunski odhodki, povezani s posameznim finančnim instrumentom, ohranjajo v okvirih ustreznih proračunskih obveznosti, prevzetih zanj.

3. Finančni posredniki, udeleženi pri izvrševanju finančnih poslov za finančni instrument, upoštevajo ustrezne standarde za preprečevanje pranja denarja in boj proti terorizmu. Ne smejo imeti sedeža na ozemljih, katerih pristojni organi ne sodelujejo z Unijo v zvezi z uporabo mednarodno dogovorjenih davčnih standardov.

4. Vsak sporazum med subjektom iz točke 2(c) in (d) člena 53(1) ter finančnim posrednikom iz odstavka 3 izrecno določa, da imata Komisija in Računsko sodišče pooblastila za nadzor dokumentacije in prostorov ter informacij, tudi takih, shranjenih na elektronskih medijih, pri vseh tretjih osebah, ki so prejele sredstva Unije.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

NASLOV VII

PRIPRAVA ZAKLJUČNEGA RAČUNA IN RAČUNOVODSTVO

POGLAVJE 1

PRIPRAVA ZAKLJUčNEGA RAčUNA

ČLEN 121

√ Struktura zaključnega računa Skupnosti Õ

Zaključni račun Skupnosti zajema:

ê 1995/2006, člen 1.72(a) (prilagojeno)

ð novo

(a) ð konsolidirane računovodske izkaze, v katerih so predstavljene konsolidirane finančne informacije iz ï finančn ihe √ računovodskih Õ izkazove institucij iz člena 126 in ð , ki se financirajo iz proračuna Unije, ï organov iz člena 185 ter in drugih organov, katerih zaključni račun mora biti konsolidiran v skladu z računovodskimi pravili Skupnosti √ Unije Õ;

⎢ 1605/2002

ð novo

(b) konsolidirane finančne izkaze, ki v agregatni obliki predstavljajo finančne informacije iz finančnih izkazov institucij in organov iz točke (a)ð zbirni proračunski izkaz, v katerem so predstavljene informacije iz proračunskega računovodstva institucij, ki se financirajo iz proračuna Unije ï;

(c) poročila o izvrševanju proračuna institucij in proračunov organov iz člena 185;

ê 1995/2006, člen 1.72(b)

(d) zbirna poročila o izvrševanju proračuna z informacijami iz poročil iz točke (c).

ê 1995/2006, člen 1.73 (prilagojeno)

Člen 122

√ Poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju Õ

1. Zaključnim računom √ Vsaka Õ institucija in organov in iz člena 121 je priloženo √ pripravi Õ poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju v proračunskem letu.

ò novo

Pošlje ga proračunskemu organu in Računskemu sodišču, in sicer do 31. marca po zadevnem proračunskem letu.

ê 1995/2006, člen 1.73 (prilagojeno)

2. Poročilo iz odstavka 1 med drugim poroča √ vsaj Õ o obsegu izvrševanja odobrenih proračunskih sredstev in vsebuje povzetek o prerazporeditvi odobrenih proračunskih sredstev med različnimi proračunskimi postavkami.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Člen 123

√ Pravila za zaključni račun Õ

ò novo

Računovodski izkazi iz člena 121 so v skladu z računovodskimi pravili Unije, ki jih je sprejel računovodja Komisije, ter predstavljajo resnično in pošteno sliko sredstev in obveznosti do virov, izdatkov in prejemkov ter denarnega toka.

Proračunski izkaz iz člena 121 je v skladu s proračunskimi načeli iz te uredbe. Predstavlja resnično in pošteno sliko proračunskih prihodkov in odhodkov.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

ð novo

Zaključni račun mora biti pripravljen v skladu s pravili, biti točen in izčrpen ter predstavljati resnično in pošteno sliko:

(a) v zvezi s finančnimi izkazi sredstev in obveznosti do virov, izdatkov in prejemkov, upravičenosti in obveznosti, ki niso prikazane kot sredstva ali obveznosti, ter denarnega toka;

(b) v zvezi s poročili o izvrševanju proračuna, prihodkov in odhodkov.

Člen 124

√ Računovodska načela Õ

Finančni √ Računovodski Õ izkazi ð iz člena 121 predstavljajo informacije, tudi računovodske usmeritve, na način, ki daje ustrezne, zanesljive, primerljive in razumljive informacije. ï se pPripravijo se v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli, kakor so opisana v računovodskih pravilih Unije:.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

ð novo

Člen 125

1. V skladu z načelom računovodskega evidentiranja na podlagi nastanka poslovnih dogodkov finančni izkazi prikazujejo odhodke in prihodke za proračunsko leto ne glede na datum plačila ali izterjave.

2. Vrednost sredstev in obveznosti se določi v skladu s pravili vrednotenja iz člena 133.

Člen 126

√ Računovodski izkazi Õ

1. Finančni √ Računovodski Õ izkazi se pripravijo v milijonih evrov √ eurov Õ in zajemajo:

(a) bilanco stanja in izkaz poslovnega izida ð izkaz finančnega uspeha ï, ki predstavljata sredstva in obveznosti ter finančni položaj in ð poslovni ï izid poslovanja na dan 31. decembra preteklega leta; predstavljena sta v obliki, določeni z direktivami Evropskega parlamenta in Sveta o zaključnih računih nekaterih vrst družb, pri čemer se upošteva posebna narava dejavnosti Skupnosti ð v skladu z ustreznimi računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije ï;

(b) izkaz denarnihega tokova, ki prikazuje zneske, pobrane in plačane med letom ter končno stanje denarja zakladnice;

(c) izkaz gibanja kapitala ð sprememb čistih sredstev ï, ki podrobno prikazuje povečanja in zmanjšanja vsake postavke kapitala med letom ð pregled gibanj rezerv med letom in končni izid ï.

2. Priloga ð Pojasnila ï k finančnim √ računovodskim Õ izkazom dopolnjujejo in pojasnjujejo informacije, predstavljene v izkazih iz odstavka 1, in ter dajejo vse dodatne informacije, predpisane z mednarodno sprejeto računovodsko prakso, kadar so take informacije pomembne za dejavnosti Skupnosti ð z ustreznimi računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije ï.

Člen 127

√ Poročila o izvrševanju proračuna Õ

Poročila o izvrševanju proračuna se pripravijo v milijonih evrov √ eurov Õ. Obsegajo √ Zajemajo Õ:

(a) izkaz realizacije proračuna ð poročila o izvrševanju proračuna ï, ki navaja ð združujejo ï vse proračunske operacije za √ zadevno Õ leto kot glede prihodkove in odhodkove; struktura predstavitve je enaka kot za sam proračun;

(b) prilogo ð pojasnila ï k izkazu realizacije ð poročilom o izvrševanju ï proračuna, ki dopolnjujejo in pojasnjujejo informacije v izkazu ð poročilih ï.

ò novo

Struktura predstavitve poročil o izvrševanju proračuna je enaka kot za sam proračun.

ê 1995/2006, člen 1.74 (prilagojeno)

Člen 128

√ Začasni zaključni računi Õ

Računovodje drugih institucij in organov iz člena 121 računovodji Komisije in Računskemu sodišču najpozneje do 1. marca naslednjega leta pošljejo svoje začasne zaključne račune, skupaj s poročilom o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju med letom.

ò novo

Računovodje drugih institucij in organov iz člena 121 računovodji Komisije najpozneje do 1. marca naslednjega leta pošljejo tudi sveženj poročil v standardizirani obliki, ki jo za konsolidacijo določi računovodja Komisije.

ê 1995/2006, člen 1.74

ð novo

Računovodja Komisije konsolidira te začasne zaključne račune z začasnim zaključnim računom Komisije in Računskemu sodišču najpozneje do 31. marca naslednjega leta pošlje začasni zaključni račun Komisije ð in začasni konsolidirani zaključni račun Unije ï , čemur priloži poročilo Komisije o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju med letom, skupaj z začasnim konsolidiranim zaključnim računom.

Računovodja vsake institucije in organa iz člena 121 do datuma iz drugega odstavka, Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje tudi poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

è1 1995/2006, člen 1.75(a)

ð novo

Člen 129

√ Potrditev končnega zaključnega računa Õ

1. Računsko sodišče najpozneje do 15. ð 1. ï junija da Ö izrazi Õ svoje pripombe Ö ugotovitve Õ o začasnem zaključnem računu vsake institucije √ drugih institucij Õ in vsakega organa iz è1 člena 121 ⎜ ð , najpozneje do 15. junija pa svoje ugotovitve o začasnem zaključnem računu Komisije in začasnem konsolidiranem zaključnem računu Unije ï.

ê 1995/2006, člen 1.75(b)

ð novo

2. Vse institucije razen Komisije in vsak organ iz člena 121 pripravijo svoj končni zaključni račun ter ga pošljejo računovodji Komisije, in Računskemu sodišču ð , Evropskemu parlamentu in Svetu ï najpozneje do 1. julija naslednjega leta za pripravo končnega konsolidiranega zaključnega računa.

ò novo

Računovodje drugih institucij in organov iz člena 121 računovodji Komisije najpozneje do 1. julija naslednjega leta pošljejo tudi sveženj poročil v standardizirani obliki, ki jo za konsolidacijo določi računovodja Komisije.

2a. Računovodja vsake institucije in organa iz člena 121 pošlje Računskemu sodišču in v vednost računovodji Komisije na isti dan, ko pošlje končni zaključni račun, tudi spremni dopis z dodatnimi obrazložitvami k temu končnemu zaključnemu računu.

Končnemu zaključnemu računu se priloži izjava računovodje, s katero potrjuje, da je bil pripravljen v skladu s tem naslovom ter ustreznimi računovodskimi načeli, pravili in postopki.

ê 1995/2006, člen 1.75(c) (prilagojeno)

ð novo

2ab. Računovodja Komisije pripravi končni konsolidirani zaključni račun na podlagi podatkov drugih institucij ð in organov iz člena 121 ï, predloženih v skladu z odstavkom 2. Končnemu konsolidiranemu zaključnemu računu se priloži izjava računovodje Komisije, s katero potrjuje, da je bil pripravljen v skladu z naslovom VII ter načeli, pravili in metodami √ postopki Õ iz priloge k računovodskim izkazom.

ê 1995/2006, člen 1.75(d)

3. Po potrditvi končnega konsolidiranega zaključnega računa in svojega končnega zaključnega računa ju Komisija do 31. julija naslednjega proračunskega leta pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

ò novo

Računovodja Komisije bi moral poslati Računskemu sodišču do istega dne tudi spremni dopis z dodatnimi obrazložitvami h končnemu konsolidiranemu zaključnemu računu.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

è1 1995/2006, člen 1.75(e)

è2 1995/2006, člen 1.76(a)

è3 1995/2006, člen 1.76(b)

è4 1995/2006, člen 1.77

è5 1995/2006, člen 1.78

è6 1995/2006, člen 1.79

ð novo

4. Končni konsolidirani zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropske unije skupaj z izjavo o zanesljivosti, ki jo da Računsko sodišče, v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 160c Pogodbe Euratom do è1 15. novembra ⎜ naslednjega proračunskega leta.

POGLAVJE 2

INFORMACIJE O IZVRšEVANJU PRORAčUNA

ČLEN 130

√ Poročilo o proračunskih jamstvih in tveganjih Õ

Poleg izkazov iz členov 126 in 127 Komisija dvakrat ð enkrat ï letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o proračunskih poroštvih √ jamstvih iz člena 46(4) Õ in tveganjih, povezanimi z njimi.

Te informacije hkrati pošlje Računskemu sodišču.

Člen 131

√ Poročilo o izvrševanju proračuna Õ

1. Poleg izkazov iz členov 126 in 127 è2 računovodja Komisije ⎜ enkrat mesečno pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu zbirne podatke o izvrševanju proračuna najmanj na ravni programa √ poglavij Õ za prihodke, pa tudi za odhodke glede na celotna odobrena proračunska sredstva.

Ti zneski tudi √ podatki prav tako Õ vsebujejo podatke o porabi prenesenih proračunskih sredstev.

Računovodja Komisije podatke pošlje v 10 √ delovnih Õ dneh po koncu vsakega meseca.

2. Trikrat letno v 30 delovnih dneh po 31. maju, 31. avgustu in 31. decembru è3 računovodja Komisije ⎜ pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvrševanju proračuna, ki zajema prihodke in odhodke, razčlenjene na programe √ poglavja Õ, člene in postavke.

To poročilo prav tako vsebuje podatke o porabi proračunskih sredstev, prenesenih iz preteklih proračunskih let.

3. Zneske √ Podatke Õ in poročilo o izvrševanju proračuna hkrati pošlje tudi Računskemu sodišču.

POGLAVJE 3

RAčUNOVODSTVO

ODDELEK 1

SKUPNE DOLOčBE

ČLEN 132

√ Računovodski sistem Õ

1. Računovodski sistem institucij je sistem, ki omogoča tako organizacijo proračunskih in finančnih informacij, da se lahko številke √ podatki Õ knjižijo, arhivirajo in evidentirajo.

2. Računovodstvo se deli na splošno računovodstvo in proračunsko računovodstvo. Računovodske evidence se vodijo v evrih √ eurih Õ na osnovi koledarskega leta.

3. Vrednosti v splošnem in proračunskem knjigovodstvu se zaključijo ob koncu proračunskega leta, tako da se lahko pripravi zaključni račun iz poglavja I.

43. Ne glede na odstavka √ odstavek Õ 2 in 3 odredbodajalec na podlagi prenosa nalog lahko vodi tudi analitične konte.

Člen 133

√ Skupna določba o računovodskem sistemu institucij Õ

1. Računovodja Komisije po posvetovanju z računovodji drugih institucij in organov iz è4 člena 121 ⎜ sprejme računovodska pravila in metode ter usklajeni kontni okvir, ki ga uporabljajo √ vse Õ institucije √ , ki se financirajo iz proračuna Unije Õ, uradi iz naslova V drugega dela in vsi organi iz è4 člena 121 ⎜.

2. Pri sprejemanju računovodskih pravil in metod √ postopkov Õ iz odstavka 1 računovodja Komisije ravna po mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor, če pa je to upravičeno zaradi posebne narave dejavnosti Unije, pa lahko ravna tudi v nasprotju z njimi √ od njih tudi odstopa Õ.

Oddelek 2

SPLOšNO RAčUNOVODSTVO

ČLEN 134

√ Splošno računovodstvo Õ

Splošno računovodstvo v kronološkem vrstnem redu in na podlagi dvostavnega knjigovodstva evidentira vse poslovne dogodke in aktivnosti, ki vplivajo na gospodarski in finančni položaj ter na sredstva in obveznosti institucij in organov iz è5 člena 121 ⎜.

Člen 135

√ Vknjižbe v računovodskih knjigah Õ

1. Promet na računih in stanja se evidentirajo v računovodskih knjigah.

2. Vse vknjižbe, vključno s popravki na kontih, morajo biti utemeljene z listinami, na katere se nanašajo.

3. Računovodski sistem mora biti takšen, da zagotavlja sledenje vseh vknjižb.

Člen 136

√ Računovodski popravki Õ

Ob √ Po Õ zaključku proračunskega leta in do datuma priprave zaključnega računa računovodja izvede vse popravke, ki nimajo za posledico plačil ali izterjave sredstev za navedeno leto, vendar so potrebni za resnično in pošteno predstavitev zaključnega računa v skladu z računovodskimi pravili Unije.

Oddelek 3

PRORAčUNSKO RAčUNOVODSTVO

ČLEN 137

√ Proračunsko računovodstvo Õ

1. Proračunsko računovodstvo omogoča natančen zapis izvrševanja proračuna.

2. Za namene uporabe odstavka 1 proračunsko računovodstvo evidentira √ vse Õ proračunske prihodke in odhodke iz naslova IV prvega dela.

POGLAVJE 4

VODENJE EVIDENCE PREMOžENJA

ČLEN 138

√ Evidenca premoženja Õ

1. Vsaka institucija in vsak organ iz è6 člena 121 ⎜ vodi evidenco premoženja, ki prikazuje količino in vrednost vseh opredmetenih, neopredmetenih in finančnih sredstev Unije v skladu z vzorcem, ki ga pripravi računovodja Komisije.

Vsaka institucija in vsak organ iz è6 člena 121 ⎜ preveri, da vknjižbe v evidenco ustrezajo dejanskemu stanju.

2. Prodaja premičnin ð premoženja ï se ustrezno objavi.

NASLOV VIII

ZUNANJA REVIZIJA IN RAZREŠNICA

POGLAVJE 1

ZUNANJA REVIZIJA

ČLEN 139

√ Zunanja revizija, ki jo opravi Računsko sodišče Õ

1. Evropski parlament, Svet in Komisija čim prej obvestijo Računsko sodišče o vseh odločitvah in pravilih, sprejetih v skladu s členi 9, 13, 18, 22, 23, 26 in 36.

ê 1995/2006, člen 1.80

2. Vsaka institucija obvesti Računsko sodišče in proračunski organ o vseh notranjih pravilih, ki jih sprejme v zvezi s finančnimi zadevami.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

è1 1995/2006, člen 1.81(a)

ð novo

3. Računsko sodišče se obvesti o vseh imenovanjih odredbodajalcev, notranjih revizorjev, računovodij in vodij blagajn predplačil ter o odločitvah o prenosu nalog na podlagi členov 51, 61, 62, 63 in 85.

Člen 140

√ Revizijska pravila in postopek Õ

1. Računsko sodišče pri pregledovanju, ali so bili vsi prihodki prejeti in ali so vsi izdatkinastali izdatki √ odhodki Õ nastali na zakonit in pravilen način, upošteva določbe Pogodb, proračuna, te uredbe, izvedbenih določb √ pravil Õ in vseh drugih aktov, sprejetih na podlagi Pogodb.

2. Pri izvajanju svoje naloge ima Računsko sodišče pravico, da na način iz člena 142 pregleda vso dokumentacijo in informacije v zvezi s finančnim poslovodenjem služb ali organov za operacije, ki jih financira ali sofinancira Unija. Računsko sodišče ima pooblastilo, da lahko zasliši vsakega uradnika, ki je odgovoren za prihodke in odhodke, in ter uporabi vse revizijske postopke, ki so primerni za navedene službe ali organe. V državah članicah opravlja revizijo skupaj z nacionalnimi revizijskimi organi ali, če ti nimajo potrebnih pooblastil, s pristojnimi nacionalnimi službami. Računsko sodišče in revizijski organi držav članic sodelujejo v duhu zaupanja, pri čemer ohranjajo svojo neodvisnost.

Računsko sodišče, da bi pridobilo vse potrebne informacije za opravljanje naloge, ki mu je zaupana s Pogodbami ali akti, sprejetimi na njihovi podlagi, lahko na lastno pobudo sodeluje √ prisostvuje Õ pri vsemh revizijamh, ki jih v okviru izvrševanja proračuna izvede institucija Skupnosti ali se izvajajo v njenem imenu.

Na zahtevo Računskega sodišča vsaka institucija finančnim institucijam, pri katerih ima Skupnost depozite, dovoli, da Računskemu sodišču omogočijo preveritev, če se zunanji podatki skladajo s poslovnimi knjigami.

3. Računsko sodišče, da bi lahko izvajalo svojo nalogo, institucijam in organom, za katere se uporablja ta uredba, uradno sporoči imena svojih revizorjev, ki imajo pooblastilo za njihovo revidiranje.

Člen 141

√ Kontrole vrednostnih papirjev in gotovine Õ

Računsko sodišče zagotovi, da se vsi vrednostni papirji in gotovina na vpogled ali v blagajni preverijo s knjigovodskimi listinami, ki jih podpišejo depozitarji, ali z uradnimi zapisniki o gotovini in vrednostnih papirjih v blagajni. Te preverbe lahko opravi tudi samo.

Člen 142

√ Pravica Računskega sodišča do dostopa Õ

1. Komisija, druge institucije, organi, ki vodijo prihodke ali odhodke v imenu Unije, in končni upravičenci do plačil iz proračuna, dajo Računskemu sodišču na voljo vsa sredstva in vse informacije, za katere Računsko sodišče meni, da so potrebni za izvajanje njegove naloge. Računskemu sodišču dajo na voljo vso dokumentacijo v zvezi z odobravanjem √ oddajo naročil Õ in izvajanjem pogodb, ki se financirajo iz proračuna Skupnosti, in vse poslovne knjige gotovine ali materiala, vse računovodske evidence ali dokazila in tudi upravne dokumente v zvezi z njimi, vse dokumente v zvezi s prihodki in odhodki, vse evidence premoženja, vse organigrame služb, za katere Računsko sodišče meni, da so potrebni za revidiranje izkaza realizacije proračuna in izkaza finančnega izida na podlagi evidenc ali na kraju samem, ter √ za isti namen tudi Õ vse dokumente in podatke, pripravljene ali arhivirane na magnetnih medijih.

Druge službe in notranje revizijske službe zadevnih nacionalnih uprav dajo Računskemu sodišču na voljo vsa sredstva, za katera slednje meni, da so potrebna za izvajanje njegove naloge.

Prvi pododstavek se uporablja tudi za fizične ali pravne osebe, ki prejemajo plačila iz proračuna Skupnosti.

2. Uradniki, katerih delo preverja Računsko sodišče:

(a) pokažejo √ dajo na vpogled Õ svoje evidence gotovine v blagajni, druge gotovine, vrednostnih papirjev in materiala vseh vrst, pa tudi dokazila v zvezi z upravljanjem sredstev, za katerega so zadolženi √ ki so jim zaupana Õ, in tudi vse knjige, evidence in druge dokumente v zvezi s tem;

(b) predložijo korespondenco in vse druge dokumente, ki so potrebni za celovito izvedbo revizije iz člena 140(1).

Informacije iz točke (b) prvega pododstavka lahko zahteva samo Računsko sodišče.

3. Računsko sodišče ima pooblastilo za revidiranje dokumentacije v zvezi s prihodki in odhodki Unije, ki jih jo hranijo službe institucij in zlasti službe, odgovorne za odločanje v zvezi s takimi prihodki in odhodki, organi, ki vodijo prihodke in odhodke v imenu Unije, ter fizične in pravne osebe, ki prejemajo plačila iz proračuna.

4. Pri nalogi ugotavljanja, ali so bili prihodki prejeti in ali so odhodki nastali na zakonit in primeren √ pravilen Õ način ter ali je bilo finančno poslovodenje dobro, se ugotavlja tudi, kako organi zunaj institucij uporabljajo sredstva, ki jih prejmejo v obliki donacij.

5. Za finančna sredstva Skupnosti, ki se plačajo upravičencem zunaj institucij, upravičenci √ pisno izrazijo strinjanje, da Računsko sodišče revidira uporabo odobrenih sredstev, če tega ne storijo, pa tako strinjanje izrazijo Õ ali njihovi izvajalci ali podizvajalci, če se izvajalci ne strinjajo, da Računsko sodišče revidira uporabo odobrenih sredstev, sklenejo pisne sporazume.

6. Komisija da Računskemu sodišču na njegovo zahtevo vse informacije o poslih zadolževanja in posojanja √ najemanju in dajanju posojil Õ.

7. Uporaba integriranih računalniških sistemov ne sme poslabšati možnosti dostopa Računskega sodišča do dokazil.

Člen 143

√ Letno poročilo Računskega sodišča Õ

1. Letno poročilo Računskega sodišča urejajo določbe odstavkov 2 do 6 tega člena.

21. Računsko sodišče pošlje Komisiji in zadevnim institucijam najpozneje do è1 30. ð 15. ï junija ⎜ ð , drugim institucijam in organom iz člena 121 pa najpozneje do 1. junija ï vse ugotovitve, ki bi po njegovem mnenju morale biti vključene v letno poročilo. Te ugotovitve morajo ostati zaupne ð in se obravnavajo v kontradiktornem postopku ï. Vsaka institucija pošlje svoj odgovor Računskemu sodišču najpozneje do è1 15. oktobra ⎜. Odgovori institucij, razen Komisije, se pošljejo hkrati tudi Komisiji.

ò novo

2. Po koncu kontradiktornega postopka vsaka zadevna institucija ali organ pošlje svoj odgovor Računskemu sodišču najpozneje do 15. oktobra. Odgovori institucij, razen Komisije, in organov se pošljejo hkrati tudi Komisiji.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

ð novo

3. Letno poročilo vsebuje oceno urejenosti finančnega poslovodenja.

4. Letno poročilo vsebuje poseben del √ oddelek Õ za vsako institucijo. Računsko sodišče lahko po lastni presoji doda povzetek poročila ali splošne ugotovitve.

Računsko sodišče ukrene vse potrebno, da se odgovori vsake institucije na njegove ugotovitve objavijo takoj po ð poleg ï √ vsake Õ ugotovitveah, na kateroe se nanašajo√ , ali pod njo Õ .

ê 1995/2006, člen 1.81(b)

5. Računsko sodišče najpozneje do 15. novembra organom, odgovornim za razrešnico, in drugim institucijam pošlje svoje letno poročilo, ki mu priloži odgovore institucij, ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije .

ê 1605/2002 (prilagojeno)

è1 1995/2006, člen 1.81(c)

ð novo

6. Ko Računsko sodišče pošlje letno poročilo, Komisija takoj obvesti zadevne države članice o vsebini tega poročila ð ugotovitvah Sodišča ï, ki se nanašajo na upravljanje sredstev, za katerao so odgovorne po veljavnih pravilih.

Države članice odgovorijo Komisiji v 60 ð 100 ï dneh po prejemu takih informacij √ obvestijo Õ Komisijo ð o ukrepih, sprejetih zaradi upoštevanja navedenih ugotovitev Sodišča, ki se nanašajo nanje ï. Komisija pošlje povzetek ð sporoči te informacije ï Računskemu sodišču, Svetu in Evropskemu parlamentu do è1 28. februarja ⎜.

Člen 144

√ Posebna poročila Računskega sodišča Õ

1. Računsko sodišče √ pošlje Õ zadevnime institucijame ð ali organom ï uradno obvesti o vseh ugotovitveah, ki so √ bi Õ po njegovem mnenju take, da bi morale biti vključene v posebno poročilo. Te ugotovitve morajo ostati zaupne ð in se obravnavajo v kontradiktornem postopku ï.

Zadevna institucija ð ali organ ï mora v roku dveh mesecihev in pol sporočiti Računskemu sodišču svoje pripombe √ odgovore Õ, ki jih želi dati na te ugotovitve.

Računsko sodišče sprejme dokončno različico posebnega poročila v sledečem √ naslednjem Õ mesecu ð po prejemu odgovorov zadevnih institucij in organov ï.

Posebna poročila se skupaj z odgovori zadevnih institucij ð ali organov ï nemudoma pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu, od katerih vsak odloči, kjer √ kadar Õ je primerno skupaj s Komisijo, kakšne ukrepe je treba sprejeti na podlagi tehga poročila.

ê 1995/2006, člen 1.82(a)

Če se Računsko sodišče odloči katero od posebnih poročil objaviti v Uradnem listu Evropske unije , mu priloži tudi odgovore zadevnih institucij.

ò novo

Računsko sodišče ukrene vse potrebno, da se odgovori vsake zadevne institucije ali organa na njegove ugotovitve objavijo poleg vsake ugotovitve, na katero se nanašajo, ali pod njo.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

è1 1995/2006, člen 1.82(b)

2. ⎝1 Mnenja iz člena 248 √ 287 Õ (4) Pogodbe ES √ o delovanju Evropske unije Õ in člena 160c(4) Pogodbe Euratom, ki se ne nanašajo na predloge ali osnutke, za katere se uporablja zakonodajni postopek posvetovanja, lahko Računsko sodišče objavi v Uradnem listu Evropske unije . ⎜ Računsko sodišče sprejme odločitev o objavi po posvetovanju z institucijo, ki je zahtevala mnenje ali na katero se mnenje nanaša. Skupaj z mnenji se objavijo vse pripombe zadevne institucije.

ò novo

Člen 144a

Izjave s predhodnimi ugotovitvami

1. Računsko sodišče pošlje zadevnim institucijam, organom in državam članicam izjave s predhodnimi ugotovitvami, ki izhajajo iz njegovih revizij. Izjave s predhodnimi ugotovitvami, ki bi po njegovem mnenju morale biti vključene v letno poročilo, se pošljejo najpozneje do 1. junija proračunskega leta po letu, na katero se nanašajo. Izjave s predhodnimi ugotovitvami morajo ostati zaupne.

2. Zadevna institucija, organ ali država članica v dveh mesecih in pol sporoči Računskemu sodišču svoje pripombe, ki jih želi dati na te izjave s predhodnimi ugotovitvami.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

è1 1995/2006, člen 1.83

POGLAVJE 2

RAZREšNICA

ČLEN 145

√ Roki za postopek razrešnice Õ

1. Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament Komisiji da razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto n do è1 15. maja ⎜ leta n +2.

2. Če datuma iz odstavka 1 ni mogoče spoštovati, Evropski parlament ali Svet obvesti Komisijo o razlogih za odložitev sprejetja odločitve o razrešnici.

3. Če Evropski parlament odloži sprejetje odločitve o razrešnici, Komisija stori vse potrebno, da čim prej sprejme ukrepe za odpravo ali za hitrejšo √ lažjo Õ odpravo ovir za sprejem √ sprejetje Õ te odločitve.

Člen 146

√ Postopek razrešnice Õ

1. Odločitev o razrešnici zajema obračune vseh prihodkov in odhodkov Unije, končno bilanco √ stanje Õ ter sredstva in obveznosti Unije, prikazane v bilanci stanja.

2. Za sprejetje odločitve o razrešnici Evropski parlament, potem ko je to storil tudi Svet, pregleda poročil oa √ zaključni račun Õ in √ računovodske Õ izkaze stanja iz člena 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 179a Pogodbe Euratom. Pregleda tudi letno poročilo Računskega sodišča skupaj z odgovori institucij, v katerih je bila opravljena revizija,, √ ustrezna Õ posebna poročila Računskega sodišča za zadevno proračunsko leto ter izjavo Računskega sodišča o zanesljivosti poslovnih knjig √ računovodskih izkazov Õ ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov √ z njimi povezanih transakcij Õ.

3. Komisija predloži Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo vse potrebne informacije za nemoteno uporabo postopka za razrešniceo za zadevno proračunsko leto v skladu s členom 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 147

√ Nadaljnji ukrepi Õ

1. V skladu s členom 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 180b Pogodbe Euratom Komisija in druge institucije sprejmejo potrebne ukrepe na podlagi ugotovitev, izraženih v odločitvi o razrešnici Evropskega parlamenta, ter pripomb, priloženih priporočiluom Sveta, ki se nanašajo na √ o podelitvi Õ razrešniceo.

2. Institucije na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta poročajo o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi navedenih ugotovitev in pojasnil √ pripomb Õ, zlasti pa o navodilih, ki so jih dale službam, odgovornim za izvrševanje proračuna. Države članice sodelujejo s Komisijo in jo obveščajo o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi teh ugotovitev, tako da jih Komisija lahko upošteva pri pripravi svojega lastnega poročila. Tudi poročila institucij se pošljejo Računskemu sodišču.

DRUGI DEL

POSEBNE DOLOČBE

ê 1995/2006, člen 1.84

NASLOV I

EVROPSKI KMETIJSKI JAMSTVENI SKLAD

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Člen 148

√ Posebne določbe o Evropskem kmetijskem jamstvenem skladu Õ

ê 1995/2006, člen 1.85 (prilagojeno)

1. Prvi in tretji del te uredbe se uporabljata za odhodke organov in teles, navedenih v iz pravilih za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS), in za √ njihove Õ prihodke, razen če √ ni Õ v tem naslovu ni določeno drugače √ določeno Õ.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

2. Aktivnosti, ki jih neposredno izvaja Komisija, se izvajajo v skladu s pravili, določenimi v prvem in tretjem delu.

Člen 149

√ Obveznosti za sredstva EKJS Õ

ê 1995/2006, člen 1.86(a)

1. Za vsako proračunsko leto EKJS vključuje nediferencirana odobrena proračunska sredstva razen odhodkov, povezanih z ukrepi iz člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1290/2005, ki se pokrijejo iz diferenciranih odobrenih proračunskih sredstev.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

2. Odobritve za plačila, ki se prenesejo v naslednje leto in niso porabljene do konca proračunskega leta, zapadejo.

ê 1995/2006, člen 1.86(b) (prilagojeno)

3. Odobrena proračunska sredstva, ki niso razdeljena √ za katera obveznosti niso prevzete Õ, v zvezi z ukrepi iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1290/2005 se lahko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto.

Takšen prenos ne sme presegati niti 2 % začetnih odobrenih proračunskih sredstev iz prvega pododstavka niti zneska prilagoditev neposrednih plačil iz člena 11 Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete[31], ki je bil uporabljen v zadnjem proračunskem letu.

Prenesena odobrena proračunska sredstva se vrnejo izključno v proračunske vrstice, ki zajemajo ukrepe iz člena 3(1)(c) Uredbe (ES) št. 1290/2005.

Takšen prenos se lahko uporabi samo za dodatna plačila tistim končnim upravičencem, za katere je v zadnjem proračunskem letu veljala prilagoditev neposrednih plačil v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 73/2009.

Komisija sprejme odločitev o prenosu najpozneje do 15. februarja v letu, na v kateroega se sredstva prenesejo, in o tem obvesti proračunski organ.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Člen 150

√ Celotne začasne obveznosti za proračunska sredstva EKJS Õ

1. Komisija povrne izdatke, ki jih imajo države članice.

ê 1995/2006, člen 1.87 (prilagojeno)

2. Odločitve Komisije, s katerimi so določijo zneski teh plačil, predstavljajo √ celotne Õ začasne celotne proračunske obveznosti, ki pa ne smejo preseči skupnih proračunskih sredstev, odobrenih za EKJS.

3. Od 15. novembra dalje se lahko vnaprej prevzemajo obveznosti za kritje rutinskih odhodkov za upravljanje EKJS v breme odobrenih proračunskih sredstev za naslednje proračunsko leto. Takšnea obveznosti pa ne smejo presegati treh četrtin ustreznih skupnih odobrenih proračunskih sredstev za tekoče proračunsko leto. Lahko se uporabljajo samo za odhodke, za katere je načelo določeno v obstoječem temeljnem aktu.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

è1 1995/2006, člen 1.88

Člen 151

√ Časovni načrt in roki za proračunske obveznosti za sredstva EKJS Õ

1. è1 √ Za Õ Oodhodkei, ki jih imajo organovi in subjekt ovi √ teles Õ iz pravil za EKJS, se odobrijo √ prevzamejo obveznosti Õ za √ po Õ poglavjihe, členih in postavkaho v dveh mesecih po prejetju poročil držav članic. Tea odobritev √ obveznosti Õ se lahko izvede √ prevzamejo Õ po poteku navedenega obdobja dveh mesecev, kadar je potreben postopek za prerazporeditev odobrenih proračunskih sredstev glede zadevnih proračunskih vrstic. Zneski se obračunajo kot plačila v istem dvomesečnem obdobju, razen če države članice še niso izvršile plačila ali kadar obstaja dvom glede upravičenosti. ⎜

Te proračunske obveznosti se odštejejo od √ celotnih Õ začasnih celotnih proračunskih obveznosti iz člena 150.

2. √ Celotne Õ Zzačasne celotne proračunske obveznosti za določeno proračunsko leto, za katere niso bile prevzete obveznosti na specifičnih postavkah v proračunski nomenklaturi do 1. februarja naslednjega proračunskega leta, zapadejo glede na proračunsko leto, v katerem so bile določene.

3. Odstavka 1 in 2 se uporabljata s pridržkom potrditve obračuna.

ê 1995/2006, člen 1.89 (prilagojeno)

Člen 152

√ Knjiženje sredstev EKJS Õ

Pri proračunskem računovodstvu se odhodki za proračunsko leto knjižijo na podlagi vračil Komisije državam članicam do najpozneje do 31. decembra zadevnega leta, pod pogojem, da je računovodja prejel odredbo za plačilo najpozneje do 31. januarja naslednjega proračunskega leta.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Člen 153

√ Prerazporeditve proračunskih sredstev EKJS Õ

ê 1995/2006, člen 1.90

1. Če Komisija lahko prerazporedi odobrena proračunska sredstva v skladu s členom 23(1), sprejme odločitev najpozneje do 31. januarja naslednjega proračunskega leta in obvesti proračunski organ, kakor je določeno v členu 23(1).

ê 1605/2002 (prilagojeno)

2. Razen v primerih iz odstavka 1 Komisija pošlje predloge za prenos √ prerazporeditev Õ proračunskemu organu najpozneje do 10. januarja naslednjega proračunskega leta.

Proračunski organ sprejme odločitve o takih prenosih √ prerazporeditvah Õ po postopku iz člena 24 najpozneje v roku treh tednihov.

ê 1995/2006, člen 1.91 (prilagojeno)

Člen 154

√ Namenski prejemki v sredstvih EKJS Õ

1. Namenski prejemki pod tem naslovom se razporedijo √ namensko dodelijo Õ glede na izvor v skladu s členom 18(24).

2. Rezultat odločitev o potrditvi obračuna iz člena 30 Uredbe (ES) št. 1290/2005 se vpiše v skupni člen.

ê 1995/2006, člen 1.92

NASLOV II

STRUKTURNA SKLADA, KOHEZIJSKI SKLAD, EVROPSKI SKLAD ZA RIBIŠTVO, EVROPSKI KMETIJSKI SKLAD ZA RAZVOJ PODEŽELJA TER SKLADI NA PODROČJU SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICE, KI SPADAJO POD DELJENO UPRAVLJANJE

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Člen 155

√ Področje uporabe posebnih določb o drugih skladih Unije Õ

ê 1995/2006, člen 1.93(a) (prilagojeno)

1. Prvi in tretji del te uredbe se uporabljata za odhodke, ki jih imajo organi in subjekti √ telesa Õ iz uredb o Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja (EKSRP)[32], Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR)[33], Evropskem socialnem skladu (ESS)[34], Kohezijskem skladu[35], Evropskem skladu za ribištvo (ESR)[36] ter skladih na področju svobode, varnosti in pravice, ki spadajo pod deljeno upravljanje v skladu s členom 53a, (v nadaljnjem besedilu: „skladi“), ter za njihove prihodke, razen če √ ni Õ v tem naslovu ni določeno drugače √ določeno Õ.

⎢ 1605/2002

2. Aktivnosti, ki jih neposredno izvaja Komisija, se izvajajo v skladu s pravili, določenimi v prvem in tretjem delu te uredbe.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Člen 156

√ Plačila prispevkov, vmesna plačila in vračila v zvezi z drugimi skladi Unije Õ

1. Plačila finančnih prispevkov iz skladov Komisija izvede v skladu s pravili, navedenimi v členu 155.

2. Rok za vmesna plačila Komisije se določi v skladu s pravili, navedenimi v členu 155.

3. Obravnavo vračil držav članic in posledice za višino prispevka iz skladov urejajo pravila, navedena v členu 155.

ò novo

4. Z odstopanjem od člena 10 se odobritve za prevzem obveznosti iz vračil predplačil, ki 31. decembra ostanejo neporabljene, lahko prenesejo v naslednje obdobje do zaključka programa ter se lahko uporabijo po potrebi, če druge odobritve za prevzem obveznosti niso več na voljo.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Člen 157

√ Sprostitev proračunskih sredstev drugih skladov Unije Õ

Komisija avtomatično sprosti proračunska sredstva, ki so bila odobrena √ za katere so bile obveznosti prevzete Õ v skladu s pravili, navedenimi v členu 155.

ê 1995/2006, člen 1.94

Sproščena proračunska sredstva se lahko znova dajo na voljo v primeru očitne napake, ki jo je mogoče pripisati izključno Komisiji.

⎢ 1605/2002

V ta namen Komisija preveri sproščena proračunska sredstva v iz prejšnjegam proračunskegam letau in se do 15. februarja tekočega leta na podlagi zahtev odloči, ali je treba ta sredstva treba spet znova dati na voljo.

ê 1995/2006, člen 1.95 (prilagojeno)

Člen 158

√ Prerazporeditve proračunskih sredstev med drugimi skladi Unije Õ

V zvezi z odhodki iz poslovanja iz tega naslova lahko Komisija z izjemo za EKSRP prerazporedi sredstva z enega področja √ naslova Õ na drugega, pod pogojem, da se zadevna proračunska sredstva odobrijo za isti namen v smislu uredb o skladih iz člena 155 ali za odhodke za tehnično pomoč.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Člen 159

√ Vodenje in izbira projektov ter revizija za druge sklade Unije Õ

Vidike v zvezi z vodenjem in izbiro projektov ter revizijo urejajo pravila, navedena v členu 155.

NASLOV III

RAZISKAVE

ČLEN 160

√ Sredstva za raziskave Õ

1. Prvi in tretji del se uporabljata za proračunska sredstva za raziskave in tehnološki razvoj, razen če √ ni Õ v tem naslovu ni določeno drugače √ določeno Õ.

Ta sredstva se vnesejo bodisi v enega od proračunskih področij porabe √ naslovov Õ za raziskovalne politike za neposredne ali posredne ukrepe bodisi v program √ poglavje Õ za raziskave v drugem področju porabe √ naslovu Õ.

Uporabljajo se za izvajanje ukrepov, naštetih v izvedbenih določbah √ pravilih Õ.

ê 1995/2006, člen 1.96 (prilagojeno)

1a. Odobrena proračunska sredstva v zvezi s prihodki iz Raziskovalnega sklada za premog in jeklo, ustanovljenega s protokolom, priloženim √ ki je priloga Õ k Pogodbi o delovanju Evropske unije, o finančnih posledicah izteka veljavnosti Pogodbe o ESPJ in √ ter Õ o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo, se obravnavajo kot namenski prejemki v smislu člena 18. Odobritve za prevzem obveznosti na podlagi teh prejemkov √ prihodkov Õ so na voljo takoj, ko se terjatve ocenijo, odobritve plačil pa takoj, ko so prihodki prejeti.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

2. V zvezi z izdatki √ odhodki Õ za √ iz Õ poslovanjae iz tega naslova lahko Komisija sredstva prerazporedi z enega področja porabe √ naslova Õ na drugega, pod pogojem, da se zadevna proračunska sredstva odobrijo za isti namen.

3. Strokovnjaki, ki se plačajo iz proračunskih sredstev za raziskave in tehnološki razvoj, se zaposlijo po postopku, ki ga določi Svet ob sprejetju posameznega okvirnega raziskovalnega programa.

ê 1995/2006, člen 1.97 (prilagojeno)

Člen 160a

√ Obveznosti za Raziskovalni sklad Õ

1. Odobritve za prevzem obveznosti v višini zneska sproščenih obveznosti, ki so posledica √ bila sproščena zaradi Õ celotne ali delne neizvedbe projektov, povezanih z raziskavami, za katere so bile namenjene, so √ se Õ lahko izjemoma in v ustrezno utemeljenih primerih znova √ dajo Õ na voljo, če je bistvenega pomena, da se izvede sprva √ prvotno Õ načrtovan program, razen če proračun za tekoče proračunsko leto že vsebuje sredstva za ta namen.

2. Za namene odstavka 1 Komisija na začetku vsakega proračunskega leta preveri sproščene obveznosti iz prejšnjega proračunskega leta in na podlagi zahtev oceni, ali je treba ta sredstva znova dati na voljo.

Na podlagi te ocene Komisija proračunskemu organu do 15. februarja vsakega proračunskega leta lahko predloži ustrezne predloge, v katerih za vsako proračunsko postavko navede razloge za to, da so √ se Õ ta odobrena proračunska sredstva znova √ dajo Õ na voljo.

3. Proračunski organ o predlogih Komisije odloči v šestih tednih. Če v tem roku ne sprejme nobene odločitve, se šteje, da so predlogi odobreni.

Znesek odobritev za prevzem obveznosti, ki so √ se Õ znova √ dajo Õ na voljo v letu n , v nobenem primeru ne presega 25 % celotnega zneska sproščenih sredstev iz iste proračunske vrstice v letu n-–1 .

4. Odobritve za prevzem obveznosti, ki so √ se Õ znova √ dajo Õ na voljo, se ne prenesejo.

Pravne obveznosti, ki so povezane z odobritvami za prevzem obveznosti, ki so √ se Õ znova √ dajo Õ na voljo, se prevzamejo do 31. decembra leta n .

Ob koncu leta n odgovorni odredbodajalec dokončno sprosti neporabljeni znesek odobritev za prevzem obveznosti, ki je bil znova dan na voljo.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

ð novo

Člen 161

√ Sodelovanje Skupnega raziskovalnega središča v dejavnostih zunaj Raziskovalnega sklada Õ

1. Skupno raziskovalno središče lahko prejme financiranje v breme proračunskih sredstev zunaj področij porabe √ naslovov Õ in programov √ poglavij Õ iz člena 160(1), če na podlagi konkurenčnih postopkov ali postopkov pogajanj sodeluje v aktivnostih Skupnosti ð postopkih za oddajo naročil in dodelitev donacij v skladu z naslovoma V in VI prvega dela ï, ki se v celoti ali delno financirajo iz skupnega √ splošnega Õ proračuna.

ò novo

Za namene sodelovanja v postopkih za oddajo naročil in dodelitev donacij se Skupno raziskovalno središče šteje za pravno osebo s sedežem v državi članici.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

2. Proračunska sredstva za aktivnosti, v katerih skupno raziskovalno središče sodeluje na podlagi konkurenčnih postopkov, se obravnavajo kot Kot namenski prejemki v smislu člena 18(2). se obravnavajo √ proračunska sredstva v zvezi s: Õ

ò novo

(a) postopki za dodelitev donacij in oddajo naročil, v katerih sodeluje Skupno raziskovalno središče; ali

(b) dejavnostmi Skupnega raziskovalnega središča v imenu tretjih oseb; ali

(c) dejavnostmi v okviru upravnih dogovorov z drugimi institucijami ali drugimi službami Komisije za zagotavljanje znanstveno-tehničnih storitev.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Pravice √ Odobritve Õ za prevzem obveznosti na podlagi teh prejemkov iz točk (a) in (c) so na voljo takoj, ko se terjatve ocenijo.

ò novo

Pri dejavnostih iz točke (c) proračunska sredstva, ki se ne porabijo v petih letih, zapadejo.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Uporaba teh proračunskih sredstev se prikazuje na analitičnih kontih v izkazu proračunskega izida za vsako kategorijo ukrepov, na katere se √ sredstva Õ nanašajo; prikazana morajo biti ločeno od prihodkov od tretjih oseb (javnih ali zasebnih) iz financiranja in od prihodkov iz drugih storitev, ki jih opravlja Komisija za tretje osebe.

ò novo

3. Kadar Skupno raziskovalno središče sodeluje v postopkih za dodelitev donacij ali oddajo naročil v skladu z odstavkom 1 tega člena, zanj ne veljajo pogoji iz člena 93, člena 94(b) in (c), člena 95, člena 96 ter člena 114(3) in (4) glede izključitve in sankcij v zvezi z naročili in donacijami.

Za Skupno raziskovalno središče se poleg tega šteje, da izpolnjuje zahteve glede poslovne in finančne sposobnosti.

Skupno raziskovalno središče je izvzeto iz predložitve jamstev iz členov 102 in 118.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

è1 1995/2006, člen 1.98

ð novo

34. Pravila za oddajo naročil iz naslova V prvega dela se ne uporabljajo za dejavnosti sSkupnega raziskovalnega središča v imenu tretjih oseb.

45. Z odstopanjem od člena 23 lahko Komisija v okviru področja porabe √ naslova Õ proračuna, ki se nanaša na politiko √ področje Õ „raziskave – neposredni ukrepi“, prerazporedi med programi √ poglavji Õ do 15 % proračunskih sredstev na postavki, s katere se prerazporedijo.

NASLOV IV

ZUNANJI UKREPI

POGLAVJE I

SPLOšNE DOLOčBE

ČLEN 162

√ Zunanji ukrepi Õ

1. Prvi in tretji del se uporabljata za zunanje ukrepe, ki se financirajo iz proračuna, razen če √ ni Õ v tem naslovu ni določeno drugače √ določeno Õ.

2. Proračunska sredstva za ukrepe iz odstavka 1 Komisija uporablja:

(a) v okviru pomoči, ki jo lahko odobri samostojno;

(b) ali ð v partnerstvu s tretjo državo iz točke 2(a) člena 53(1) na podlagi podpisa sporazuma o financiranju ï v okviru sporazumov, ki jih sklene z eno tretjo državo upravičenko ali več;.

(c) ali v okviru sporazumov z mednarodnimi organizacijami iz člena 53.

POGLAVJE 2

IZVAJANJE UKREPOV

ČLEN 163

√ Izvajanje zunanjih ukrepov Õ

è1 Ukrepe iz tega naslova lahko izvaja √ neposredno Õ Komisija centralizirano, ali z deljenim upravljanjem, ali tretja država upravičenka ali države upravičenke decentralizirano ali skupaj z mednarodnimi organizacijami ð ali posredno kateri koli subjekti ali osebe iz točke 2(a) do (h) člena 53(1) ï v skladu z ustreznimi določbami iz členov 53 do 57 ⎜. Proračunska sredstva za zunanje ukrepe se za doseganje skupnega cilja lahko kombinirajo s sredstvi iz drugih virov.

ò novo

Člen 164

Skrbniški skladi za zunanje ukrepe

Za ukrepe v izrednih razmerah, ukrepe po izrednih razmerah in tematske ukrepe lahko Komisija ustanavlja skrbniške sklade na podlagi sporazumov, sklenjenih z drugimi donatorji. V aktu o ustanovitvi vsakega skrbniškega sklada so opredeljeni cilji skrbniškega sklada.

Prispevki Unije in donatorjev se knjižijo na poseben bančni račun. Ti prispevki niso vključeni v proračun Unije in jih upravlja Komisija na odgovornost odredbodajalca na podlagi prenosa. Subjekti in osebe iz točke 2(a) do (h) člena 53(1) so lahko pooblaščeni za opravljanje nalog izvrševanja proračuna v skladu z ustreznimi pravili za posredno upravljanje.

Računovodja skrbniškega sklada je računovodja Komisije. Odgovoren je za določitev računovodskih postopkov in kontnega okvira.

Notranji revizor Komisije in Računsko sodišče imata v zvezi s skrbniškim skladom enaka pooblastila kakor v zvezi z drugimi ukrepi, ki jih izvaja Komisija.

Posebni bančni račun odpre in zapre računovodja.

Komisija zagotavlja strogo ločevanje nalog med računovodjo in odredbodajalcem.

Za vsak skrbniški sklad se za zagotovitev zastopstva donatorjev in odločanje o uporabi sredstev ustanovi upravni odbor, ki mu predseduje Komisija.

Sredstva, združena v skrbniških skladih, se upravljajo v skladu z načeloma dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti. Za ta sredstva prevzemajo obveznosti in jih izplačujejo finančni posredniki Komisije.

Za kritje svojih stroškov upravljanja lahko Komisija uporabi največ 7 % zneskov, združenih v skrbniškem skladu,. Med trajanjem skrbniškega sklada so te provizije za upravljanje namenski prejemki v smislu člena 18(2)(b) finančne uredbe.

Računovodja ukrepa na podlagi nalogov za izterjavo v zvezi z ukrepi, ki se financirajo iz skrbniškega sklada. Prihodki, ki izhajajo iz plačil teh nalogov za izterjavo, se vrnejo na posebni bančni račun skrbniškega sklada. Za razveljavitev naloga za izterjavo in odpoved izterjave veljajo pravila iz člena 73 finančne uredbe.

Skrbniški skladi se ustanovijo za omejeno obdobje, določeno v aktu o njihovi ustanovitvi. To obdobje se lahko podaljša s sklepom Komisije na zahtevo upravnega odbora.

Komisija po izteku obdobja trajanja skrbniškega sklada odloči o njegovi likvidaciji.

Podrobnosti o upravljanju in vodenju teh skrbniških skladov ter poročanju o njih so navedene v izvedbenih pravilih.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

ð novo

Člen 165

√ Izvajanje zunanjih ukrepov v okviru posrednega upravljanja Õ

Ukrepe, ki jih izvajajo tretje države upravičenke ali mednarodne organizacije ð se izvajajo posredno ï, nadzira Komisija. Takšen nadzor se izvaja na podlagi predhodnega odobritvev, naknadnih pregledov ali kombiniranega postopka.

Člen 166

√ Sporazumi o izvajanju zunanjih ukrepov Õ

1. Za izvajanje ukrepov se sklene √ eden ali več naslednjih instrumentov Õ:

ê 1995/2006, člen 1.100(a) (prilagojeno)

ð novo

(a) sporazum o financiranju med Komisijo v imenu Skupnosti in tretjo državo upravičenko ali državami upravičenkami ali organi, ki jih pooblastijo, v nadaljnjem besedilu: „upravičenci“ ð subjektom iz člena 163 ï;

(b) pogodba ali sporazum o donaciji med Komisijo in nacionalnimi ali mednarodnimi javnimi organi ali med Komisijo in fizičnimi ali pravnimi osebami, ki so odgovorne za izvedbo ukrepov.

ê 1995/2006, člen 1.100(b) (prilagojeno)

Pogoji, pod katerimi se dodeljuje zunanja pomoč, se določijo v instrumentu, s katerim se upravljajo finančni sporazumi ali pogodbe ali donacije iz točk (a) in (b).

ê 1995/2006, člen 1.100(c) (prilagojeno)

ð novo

2. Finančni sSporazumi s tretjimi državami upravičenkami ð subjekti ï iz odstavka 1(a) se sklenejo najpozneje do 31. decembra leta n +1, pri čemer je leto n leto, v katerem se prevzame obveznosti v breme proračuna.

ðV sporazumih se določi obdobje, v katerem subjekti iz odstavka 1(a) sklenejo vse ï Pposamezne pogodbe, odločbe o donacijah in sporazumi √ in dodelijo posamezne donacije Õ za izvajanje ð ukrepa. Razen v primeru ukrepov z več donatorji to obdobje ï takih finančnih sporazumov se ne smejo sprejeti ali skleniti pozneje kakor v √ ni daljše od Õ treh letih po datumu sklenitve finančnega sporazuma. √ , razen: Õ

√(a) za Õ Pposamezne pogodbe in sporazumi v zvezi z revizijo in ovrednotenjem se lahko sklenejo tudi pozneje.;

ò novo

(b) v izjemnih okoliščinah v naslednjih primerih:

- aneksi k že sklenjenim pogodbam;

- (ii) posamezne pogodbe, ki naj bi se sklenile po predčasni prekinitvi obstoječe pogodbe;

- (iii) spremembe subjekta, odgovornega za naloge, za katere je pooblaščen.

ê 1995/2006, člen 1.100(d) (prilagojeno)

ð novo

3. Določba iz oOdstaveka 2 se ne uporablja za večletne programe ð , ki se izvajajo z razdeljenimi obveznostmi, ï v naslednjih primerih:

- v delih √ pri komponentah Õ predpristopne pomoči, ki se nanašajo na ð pomoč pri prehodu in vzpostavljanje institucij, ï čezmejno sodelovanje, regionalni razvoj, razvoj človeških virov in razvoj podeželja,;

- v delu √ pri komponenti Õ politike evropskega sosedstva in partnerstva, ki se nanaša na čezmejno sodelovanje.

V teh primerih ð Komisija avtomatsko sprosti proračunska sredstva v skladu s ï uporabljajo naslednja pravilia ð posameznih sektorjev ï:.

(a) vsak del proračunske obveznosti za takšen večletni program se avtomatično sprosti, če do 31. decembra tretjega leta po letu n , če je leto n tisto, v katerem so bile prevzete proračunske obveznosti:

(i) ni bil porabljen za namen predhodnega financiranja; ali

(ii) ni bil porabljen za vmesna izplačila; ali

(iii) ni bila v zvezi z njim predložena nobena izjava o odhodkih;

(b) tisti del proračunskih obveznosti, ki je 31. decembra 2017 še vedno odprt, za katerega se ne predloži izjave o odhodkih do 31. decembra 2018, se avtomatično sprosti.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

POGLAVJE 3

JAVNA NAROčILA

ČLEN 167

√ Javna naročila za zunanje ukrepe Õ

1. Za pogodbe, ki jih zajema ta naslov, in se s pridržkom posebnih določb o mejnih vrednostih in načinih oddaje javnih naročil, določenih v izvedbenih določbah √ pravilih Õ, se uporabljajo določbe člena 56 in poglavja I naslova V prvega dela o splošnih določbah o oddaji javnih naročil. Naročniki za namene tega poglavja so:

(a) Komisija v imenu in za račun enega upravičenca ali več √ tretjih držav Õ;

(b) upravičenec ali upravičenci;

ê 1995/2006, člen 1.101(a)

ð novo

(c) nacionalni ali mednarodni javni organi ali fizične ali pravne osebe, ki so upravičenci donacije za izvedbo zunanjih ukrepov ð subjekti iz člena 163, pooblaščeni za opravljanje ustreznih nalog izvrševanja proračuna ï.

ê 1995/2006, člen 1.101(b) (prilagojeno)

2. Postopki za oddajo javnih naročil morajo biti določeni v finančnih sporazumih ali sporazumu ali odločbi o donaciji iz člena 166.

ò novo

3. Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za ukrepe iz temeljnih aktov posameznih sektorjev o pomoči za krizno upravljanje ter ukrepe v okviru civilne zaščite in humanitarne pomoči v smislu člena 110.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

ð novo

Člen 168

√ Pravila za sodelovanje v razpisnih postopkih Õ

1. Sodelovanje v razpisnih postopkih je odprto pod enakimi pogoji za vse osebe, ki spadajo v okvir Pogodb, in √ za vse druge fizične ali pravne osebe Õ v skladu s posebnimi določbami temeljnih instrumentov, ki urejajo sodelovanje zadevnega sektorja, za vse fizične in pravne osebe, ki so državljani tretjih držav upravičenk, ali za druge tretje države, ki so izrecno navedene v teh instrumentih.

2. V ustrezno utemeljenih izjemnih primerih ð primerih iz člena 49 ï se lahko na podlagi posebnih pogojev, določenih v temeljnih aktih o sodelovanju, ð v izjemnih okoliščinah, ki jih odredbodajalec ustrezno utemelji, ï v javnih razpisih dovoli sodelovati tudi drugim državljanom tretjih držav poleg tistih iz odstavka 1.

3. Kadar se uporablja sporazum o razširitvi trga za javna naročila blaga ali storitev, katerega pogodbenica je Skupnost, so pogodbe za naročila, ki se financirajo iz proračuna, odprte za druge državljane tretjih držav, poleg tistih iz odstavkov 1 in 2, pod pogoji iz tega sporazuma.

ê 1995/2006, člen 1.102

POGLAVJE 4

DONACIJE

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Člen 169

√ Financiranje zunanjega ukrepa v celoti Õ

Ukrep se lahko v celoti financira iz proračuna samo, če se dokaže, da je njegova izvedba nujno potrebna.

ê 1995/2006, člen 1.103 (prilagojeno)

ð novo

Člen 169a

√ Pravila, ki se uporabljajo za donacije za zunanje ukrepe Õ

Postopki za dodelitev donacij, ki jih v okviru decentraliziranega √ posrednega Õ upravljanja uporabljajo tretje države upravičenke ð subjekti iz člena 163 ï, so določeni v finančnih sporazumih iz člena 166 √ , sklenjenih med Komisijo in temi subjekti Õ.

ò novo

Člen 169b

Prihodki iz ukrepa

Odgovorni odredbodajalec lahko odbije prihodke iz ukrepa od dobička iz člena 109(4), kadar je ustvarjanje prihodkov vključeno v sporazum o donaciji in se ta prihodek reinvestira v ukep za zagotovitev trajnostnosti ukrepa.

⎢ 1605/2002

POGLAVJE 5

REVIDIRANJE RAčUNOVODSKIH IZKAZOV

ê 1995/2006, člen 1.104 (prilagojeno)

Člen 170

√ Revizija EU pri donacijah za zunanje ukrepe Õ

Vsak sporazum med Komisijo in subjektom iz člena 163 ali sporazum ali odločba √ sklep Õ o donaciji mora izrecno določati, da sta Komisija in Računsko sodišče pristojna za revizijo na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Skupnosti √ Unije Õ.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

NASLOV V

EVROPSKI URADI

ČLEN 171

√ Evropski uradi Õ

1. „Evropski uradi“ so za namene uporabe tega naslova upravne strukture, ki jih ustanovi ena ali več institucij za izvajanje specifičnih horizontalnih nalog.

ê 1995/2006, člen 1.105

2. Ta naslov se uporablja za delovanje Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), razen členova 174, člena 174a in člena 175(2).

ê 1605/2002 (prilagojeno)

3. Prvi in tretji del se uporabljata za delovanje evropskih uradov, razen če √ ni Õ v tem naslovu ni določeno drugače √ določeno Õ.

Člen 172

√ Proračunska sredstva za urade Õ

1. Proračunska sredstva za vsak evropski urad, katerih skupni znesek se vpiše v posebno proračunsko postavko v delu √ oddelku Õ proračuna za Komisijo, se natančneje določijo v prilogi k temu delu √ oddelku Õ proračuna.

Priloga ima obliko izkaza prihodkov in odhodkov, razdeljenegaih na enak način kakor področja √ oddelki Õ proračuna.

Proračunska sredstva, vpisana v Pprilogi, pokrivajo vse finančne potrebe vsakega evropskega urada pri opravljanju nalog v imenu institucij.

2. Načrt delovnih mest vsakega evropskega urada se priloži k načrtu delovnih mest Komisije.

3. Direktor vsakega evropskega urada sprejema odločitve o prerazporeditvah znotraj priloge iz odstavka 1. Komisija o takih prerazporeditvah obvesti proračunski organ.

4. Zaključni račun vsakega evropskega organa je sestavni del zaključnega računa Unije iz člena 121.

ê 1995/2006, člen 1.106 (prilagojeno)

Člen 173

√ Odredbodajalec medinstitucionalnih uradov Õ

Komisija v zvezi z odobrenimi proračunskimi sredstvi, ki so navedena v Prilogi navedena za vsak evropski urad posebej, v skladu s členom 59 prenese pooblastila odredbodajalca na direktorja zadevnega evropskega urada.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

è1 1995/2006, člen 1.107

Člen 174

√ Konti medinstitucionalnih uradov Õ

1. Vsak medinstitucionalni evropski urad pripravi analitično evidenco svojih izdatkov, ki omogočajo, da se določi delež storitev, opravljen za vsako od institucij. è1 Direktor zadevnega evropskega urada po odobritvi upravnega odbora sprejme merila, na katerih temelji računovodski sistem. ⎜

2. Pojasnila k proračunski postavki, v kateri so vpisana skupna proračunska sredstva za vsak medinstitucionalni evropski urad, prikazujejo oceno stroškov storitev, ki jih urad opravi za vsako od institucij. Ta temelji na analitičnem računovodstvu iz odstavka 1.

3. Vsak medinstitucionalni evropski urad uradno obvesti zadevne institucije o rezultatih analitičnega računovodstva.

ê 1995/2006, člen 1.108 (prilagojeno)

Člen 174a

√ Prenos pooblastil na medinstitucionalne urade Õ

1. Vsaka institucija lahko prenese pooblastila odredbodajalca na direktorja med-institucionalnega evropskega urada za upravljanje odobrenih proračunskih sredstev, ki spadajo v njen del √ oddelek Õ proračuna, ter določi omejitve in pogoje tega prenosa pooblastil.

2. Notranji revizor Komisije izvaja vse naloge iz poglavja 8 naslova IV, poglavja 8 prvega dela.

ê 1995/2006, člen 1.109 (prilagojeno)

Člen 175

√ Storitve za tretje osebe Õ

Če pristojnost evropskega urada vključuje opravljanje storitev za tretje osebe za finančno udeležbo, njegov direktor po odobritvi upravnega odbora določi posebne določbe za izvajanje teh storitev in za vodenje knjigovodstva.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

è1 1995/2006, člen 1.111(a)

è2 1995/2006, člen 1.111(b)

ð novo

NASLOV VI

PRORAČUNSKA SREDSTVA ZA UPRAVO

ČLEN 177

√ Splošne določbe Õ

Prvi in tretji del se uporabljata za proračunska sredstva za upravo, razen če √ ni Õ v tem naslovu ni določeno drugače √ določeno Õ.

Člen 178

√ Obveznosti Õ

1. Vsako leto od 15. novembra ð oktobra ï dalje se lahko √ vnaprej Õ prevzemajo obveznosti za √ kritje Õ rutinskihe upravnihe stroške √ odhodkov Õ v breme proračunskih sredstev za naslednjeo proračunsko leto. è1 Take obveznosti pa ne smejo presegati ene četrtine proračunskih sredstev √, ki jih je odobril proračunski organ, Õ na ustrezni proračunski postavki za tekoče proračunsko leto. ⎜ Ne morejo se uporabljati za nove stroške, ki niso bili vnaprej √ načeloma Õ odobreni v zadnjem proračunu, ki je bil pravilno sprejet.

2. Izdatki, ki jih je treba plačati vnaprej v skladu s pravnimi ali pogodbenimi določbami, na primer najemnine, se lahko od 1. decembra dalje plačujejo v breme proračunskih sredstev za naslednje proračunsko leto. ⎝2 V tem primeru se rok iz odstavka 1 ne uporablja. ⎜

Člen 179

Ö Posebne določbe za proračunska sredstva za upravo Õ

ê Popravek, UL L 25, 30.1.2003, str. 43

1. Proračunska sredstva za upravo so nediferencirana proračunska sredstva.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

è1 Popravek, UL L 99, 14.4.2007, str. 18

è1 2. Izdatki iz poslovanja √ Upravni odhodki Õ na podlagi pogodb ⎜, ki zajemajo daljše obdobje od proračunskega leta bodisi v skladu z lokalno prakso bodisi se nanašajo na dobavo opreme, se plačajo v breme proračuna za proračunsko leto, v katerem nastanejo.

3. Institucije čim prej obvestijo obe veji proračunskega organa o vsakem projektu gradnje, ki bi lahko imel večje finančne posledice za proračun.

ê 1995/2006, člen 1.112

(a) Če namerava katera koli od obeh vej proračunskega organa izdati mnenje, o tem v dveh tednih po prejemu obvestila o projektu gradnje obvestita zadevno institucijo. Če odgovora ni, lahko zadevna institucija nadaljuje načrtovane ukrepe v okviru svoje upravne samostojnosti s pridržkom člena 335 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 185 Pogodbe Euratom o zastopanju Unije.

To mnenje se zadevni instituciji pošlje v dveh tednih po prejemu takega obvestila.

ò novo

(b) Institucije za nakup nepremičnin ali druge projekte gradnje, ki se financirajo s posojili, prosijo za odobritev proračunskega organa.

ê 1995/2006, člen 1.113 (prilagojeno)

ð novo

NASLOV VII

STROKOVNJAKI

ČLEN 179A

√ Strokovnjaki Õ

Izvedbenae določbe √ pravila Õ vključujejo poseben postopek za izbiro ð fizičnih oseb kot ï strokovnjakov, ki se plačajo na podlagi fiksnega zneska, za pomoč institucijam zlasti pri ocenjevanju predlogov in vlog za donacije √ , projektov in Õ ali javnih naročil ter za tehnično pomoč v nadaljevanju postopka in končno oceno projektov, ki se financirajo iz proračuna ð dajanje mnenj in svetovanje v posameznih zadevah ï . √ Te osebe se plačajo na podlagi fiksnega, vnaprej napovedanega zneska Õ ð in se izberejo na podlagi svoje strokovne usposobljenosti. Izberejo se na podlagi meril za izbor, ki spoštujejo načela nediskriminacije, enakega obravnavanja in odsotnosti navzkrižja interesov. ï

⎢ 1605/2002

TRETJI DEL

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

NASLOV I

PREHODNE DOLOČBE

ê 1995/2006, člen 1.115 (prilagojeno)

Člen 181

√ Prehodne določbe Õ

1. Kar zadeva sklade iz člena 155(1), za katerea so bili temeljni akti razveljavljeni pred dnevom začetka uporabe te uredbe, se odobrena proračunska sredstva, ki so bila sproščena na podlagi uporabe člena 157(1), lahko znova √ dajo Õ na voljo v primeru očitne napake, ki jo je mogoče pripisati izključno Komisiji, ali v primeru višje sile, ki ima resne posledice za izvajanje ukrepov, ki dobivajo pomoč iz teh skladov.

2. Centralna baza podatkov iz člena 95 se vzpostavi do 1. januarja 2009.

32. Za prerazporeditvev odobrenih proračunskih sredstev, ki zadevajo izdatke za poslovanje √ odhodke iz poslovanja Õ iz uredb, ki urejajo Sstrukturnae skladae in Kohezijski sklad za programsko obdobje 2000–2006, in za katera je še treba izvršiti plačila Skupnosti, da se do zaključka pomoči poravnajo neporavnane obveznosti Skupnosti, Komisija lahko prerazporedi sredstva iz enega naslova v drugega, če so zadevna odobrena proračunska sredstva:

- namenjena za isti cilj, ali

- povezana s pobudami Skupnosti ali tehnično pomočjo in inovativnimi ukrepi ter se prerazporedijo na istovrstne ukrepe.

4. Člen 30(3) se prvič uporablja za sklad iz člena 148(1) za plačila, ki gredo v breme proračuna za leto 2008.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

ð novo

NASLOV II

KONČNE DOLOČBE

ČLEN 182

√Zahteve proračunskega organa za informacije Õ

Evropski parlament in Svet sta pooblaščena √ , da Õ lahko zahtevatai vse informacije ali pojasnila glede proračunskih zadev v njuni √ svoji Õ pristojnosti.

Člen 183

√ Sprejetje izvedbenih pravil Õ

ð V skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije ï Komisija sprejme ð delegirano uredbo o ï določbe √ pravilih Õ za izvajanje te uredbe.

ò novo

Člen 183aa

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejetje delegiranega akta iz člena 183 se podeli Komisiji za nedoločen čas.

2. Takoj ko Komisija sprejme ta delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

3. Pooblastilo za sprejetje delegiranega akta se podeli Komisiji pod pogoji iz členov 183ab in 183ac.

ò novo

Člen 183ab

Preklic pooblastila

1. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče pooblastilo iz člena 183.

2. Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastila, o tem obvesti drugo institucijo in Komisijo v razumnem času pred sprejetjem končne odločitve, pri čemer navede pooblastilo, ki bi lahko bilo preklicano, ter razloge za preklic.

3. Z odločitvijo o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo, določeno v navedeni odločitvi. Odločitev začne veljati nemudoma ali na dan, določen v navedeni odločitvi. Ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije .

ò novo

Člen 183ac

Nasprotovanje delegiranim aktom

1. Evropski parlament in Svet lahko nasprotujeta delegiranemu aktu v dveh mesecih od dne uradnega obvestila o njem. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša za en mesec.

2. Če do konca navedenega obdobja ne Evropski parlament ne Svet ne nasprotujeta delegiranemu aktu, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, določen v delegiranem aktu.

Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred koncem navedenega obdobja, če Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne nameravata nasprotovati.

3. Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje delegiranemu aktu, ta akt ne začne veljati. Institucija, ki nasprotuje delegiranemu aktu, navede razloge za nasprotovanje.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Člen 184

√ Pregled Õ

Vsaka tri leta ali Ta uredba se pregleda, kadar se izkaže za potrebno, se ta uredba pregleda in sicer po postopku iz člena 279 322 Pogodbe ES o delovanju Evropske unije in člena 183 Pogodbe Euratom o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, ob uporabi spravnega postopka, če tako zahteva Evropski parlament.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

è1 1995/2006, člen 1.116(a)

ð novo

Člen 185

√ Okvirna finančna uredba za agencije in organe, ustanovljene na podlagi Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo Õ

1. ð V skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije ï è1 Komisija sprejme okvirno finančno uredbo za organe, ki √ so ustanovljeni na podlagi te pogodbe in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ter Õ jih ustanovijo Skupnosti in so pravne osebe, ki dejansko √ in Õ prejemajo prispevke v breme proračuna √ Unije Õ. ⎜

ð Okvirna finančna uredba temelji na načelih in pravilih iz te uredbe. ï

Finančna pravila teh organov ne smejo odstopati od okvirne uredbe, razen če tako ne zahtevajo posebni operativni razlogi in s predhodnim soglasjem Komisije. ð Take izjeme se ne smejo nanašati na proračunska načela iz naslova II prvega dela, načelo enakega obravnavanja subjektov ali posebne določbe iz temeljnih aktov o ustanovitvi teh organov. ï

2. Razrešnico za izvrševanje proračunov organov iz odstavka 1 da Evropski parlament na priporočilo Sveta.

3. Notranji revizor Komisije ima ista pooblastila v zvezi z organi iz odstavka 1 √ enaka pooblastila Õ kakor v zvezi s službami Komisije.

ð 4. Če ni v temeljnem aktu o ustanovitvi organa iz odstavka 1 drugače določeno, Računsko sodišče preveri zakonitost in pravilnost prihodkov in odhodkov tega organa, preden se njegov zaključni račun konsolidira z zaključnim računom Komisije. To preverjanje temelji na revizijskem poročilu neodvisnega zunanjega revizorja, ki ga določi organ in katerega naloga je preverjanje skladnosti zaključnega računa organa s členom 123 te uredbe. ï

ð 5. Za ta člen se smiselno uporabljajo določbe členov 183aa, 183ab in 183ac. ï

ò novo

Člen 185a

Vzorčna finančna uredba za organe, pooblaščene za izvajanje javno-zasebnega partnerstva

Organi, ki so pravne osebe, ustanovljene s temeljnim aktom in pooblaščene za izvajanje javno-zasebnega partnerstva v skladu s točko 2(e) člena 53(1), sprejmejo svoja finančna pravila.

Ta pravila zajemajo sklop načel, ki so potrebna za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja sredstev Unije in se zgledujejo zlasti po členu 53b te uredbe ter se določijo v poenostavljeni vzorčni finančni uredbi, ki jo sprejme Komisija v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Za ta člen se smiselno uporabljajo določbe členov 183aa, 183ab in 183ac.

ò novo

Člen 185b

Posebne določbe o Agenciji za oskrbo Euratom

Upravni odhodki v zvezi s sredstvi v proračunu Unije za Agencijo za oskrbo Euratom, ustanovljeno s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, se izvršujejo v skladu z ustreznimi določbami te uredbe in podrobnejšimi določbami iz pravil za izvajanje te uredbe.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

ð novo

Člen 186

√ Razveljavitev Õ

Finančna uredba √ Uredba Õ z dne 21. decembra 1977 √ (ES, Euratom) št. 1605/2002 Õ se razveljavi razen člena 53b, ki se uporablja za vse obveznosti, prevzete pred 31. decembrom 2013 za sredstva iz člena 155.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanjae na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno √ korelacijsko Õ tabelo v Prilogi II.

Člen 187

√ Začetek veljavnosti Õ

Ta uredba začne veljati dvajseti tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti Evropske unije .

Uporablja se od 1. januarja 2003 ð datuma začetka uporabe Uredbe Komisije o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje finančne uredbe in najpozneje od 1. januarja 2012 ï.

ò novo

Člen 53a se uporablja od datuma začetka uporabe novih pravil za strukturna sklada, Kohezijski sklad, razvoj podeželja, Evropski sklad za ribištvo ter sklade na področju svobode, varnosti in pravice, ki spadajo pod deljeno upravljanje v skladu s členom 53a v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje od 1. januarja 2014.

ê 1605/2002 (prilagojeno)

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V […], […]

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[…] […]

PRILOGA

PRIMERJALNA TABELA

iz člena 186

Finančna uredba z dne 21. decembra 1977 | Finančna uredba z dne 25. junija 2002 |

Del I — Določbe, ki se uporabljajo za splošni proračun Evropskih skupnosti | Del I — Skupne določbe |

Naslov I: Splošna načela | Naslov II: Proračunska načela |

Člen 1, 1(1) | Člen 4, 4(1) in 4(2) |

Člen 1, 1(2) | Člen 6 |

Člen 1, 1(3) | Člen 179, 179(2) |

Člen 1, 1(4) in 1(5) | Člen 7 |

Člen 1, 1(6) | Črtan |

Člen 1, 1(7) | Člen 77, 77(3) |

Člen 2 | Členi 27 in 48, 48(2) |

Člen 3 | Člen 28 |

Člen 4, 4(1) | Člen 17 |

Člen 4, 4(2) | Člena 17 in 18 |

Člen 4, 4(3) | Člen 19 |

Člen 5 | Člen 5 |

Člen 6 | Člena 6 in 8 |

Člen 7, 7(1) | Člen 9(1), 9(2), 9(4) in 9(6) |

Člen 7, 7(2) | Člen 9(1), 9(2), 9(3), 9(5) in 9(6) |

Člen 7, 7(3) | Črtan |

Člen 7, 7(4) | Člen 10 |

Člen 7, 7(5) | Člen 9(1) |

Člen 7, 7(6) | Člena 11 in 157 |

Člen 7, 7(7) | Črtan, razen člena 156, 156(3) |

Člen 7, 7(8) | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 7, 7(9) | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 8, 8(1) | Člen 12 |

Člen 8, 8(2) in 8(3) | Členi 150, 150(3) in 178 |

Člen 9 | Člen 13 |

Člen 10 | Člen 29, 29(2) |

Člen 11 | Člen 16 |

Naslov II: Določitev in sestava proračuna | Naslov III: Določitev in sestava proračuna |

Oddelek I: Določitev proračuna | Poglavje 1: Določitev proračuna |

Člen 12 | Člen 31 |

Člen 13 | Člen 33 |

Člen 14 | Člen 34 |

Člen 15, razen 15(2) | Člen 37 |

Členi 15, 15(2) in 16, 16(2) | Člen 38 |

Člen 16, 16(1) | Člen 35 |

Člen 17 | Člen 36 |

Člen 18 | Člen 39 |

Oddelek II: Sestava in priprava proračuna | Poglavje 2: Sestava in priprava proračuna |

Člen 19, 19(1) | Člena 40 in 41 |

Člen 19, 19(2) in 19(3) | Člen 41 |

Člen 19, 19(4) | Člen 43 |

Člen 19, 19(5) | Člen 44 |

Člen 19, 19(6) | Črtan |

Člen 19, 19(7) | Člen 30, 30(1) |

Člen 19, 19(8) | Člen 45 |

Člen 20, razen 20(4) | Člen 46 |

Člen 20, 20(4) | Člen 47 |

Naslov III: Izvrševanje proračuna | Naslov IV: Izvrševanje proračuna |

Oddelek I: Splošne določbe | Poglavje 1: Splošne določbe |

Člen 21 | Člen 58 |

Člen 22, 22(1) | Člena 48 in 49 |

Člen 22, 22(2) | Člen 50, 54(1) in 57(1) |

Člen 22, 22(3) | Črtan |

Člen 22, 22(4) | Členi 51, 52 in 59 |

Člen 22, 22(4a) | Člen 56 |

Člen 22, 22(5) | Člen 1(2) |

Člen 23 | Člen 84 |

Člen 24 | Črtan |

Člen 24a | Člena 85 in 86 |

Člen 25 | Člen 61 |

Člen 26, 26(1) | Člen 21 |

Člen 26, 26(2) in 26(4) | Člen 22 |

Člen 26, 26(3) | Člen 23 |

Člen 26, 26(5) | Člen 24 |

Člen 26, 26(6) in (7) | Črtan |

Člen 26, 26(8) in (9) | Člen 25 |

Člen 26, 26(10) in (11) | Člen 26 |

Člen 27, 27(1) | Člen 20, 20(1) |

Člen 27, 27(2) in (5) | Črtan |

Člen 27, 27(2a) | Člen 20, 20(2) |

Člen 27, 27(3) | Črtan |

Člen 27, 27(4) | Člen 20, 20(3) |

Oddelek II: Proračunski prihodki, upravljanje razpoložljivih sredstev | Poglavje 5: Prihodki |

Člen 28, 28(1) | Člen 70, 70(1) |

Člen 28, 28(2) | Člen 71, 71(2) |

Člen 28, 28(3) | Člen 70, 70(2) |

Člen 28a | Člen 74 |

Člen 29 | Člen 73 |

Člen 30 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 31 | Člen 69 |

Člen 32 | Člen 15 |

Člen 33 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 34 | Člen 131 |

Člen 35 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Oddelek III: Prevzem obveznosti, potrjevanje, odobravanje in plačilo izdatkov | Poglavje 6: Izdatki |

Člen 36 | Členi 77, 77(1) in (2) in 166, 166(2) |

Člen 37 | Črtan |

Člen 38 | Črtan |

Člen 39 | Črtan |

Člen 40 | Člen 79 |

Člen 41 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 42 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 43 | Člen 80 |

Člen 44 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 45 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 46 | Člen 81 |

Člen 47 | Črtan |

Člen 48 | Črtan |

Člen 49 | Člen 71, 71(4) |

Člen 50 | Črtan |

Člen 51, 51(1) | Črtan |

Člen 51, 51(2) | Člen 82 |

Člen 51, 51(3) | Črtan |

Člen 52 | Črtan |

Člen 53 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 54 | Člen 63 |

Oddelek IV: Upravljanje delovnih mest |

Člen 55 | Črtan |

Naslov IV: Sklepanje pogodb, evidence sredstev, računovodstvo | Naslov V: Javna naročila |

Oddelek I: Javna naročila blaga in storitev; pogodbe o nakupu in najemu |

Člen 56 | Člen 105 |

Člen 57 | Črtan |

Člen 58, 58(1) | Členi 88, 89, 89(2) in 91 |

Člen 58, 58(2) | Člen 90 |

Člen 58, 58(3) | Člen 97, 97(1) |

Člen 58, 58(4) | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 59 | Člen 91, 91(2) |

Člen 60 | Člen 91, 91(3) |

Člen 61 | Črtan |

Člen 62 | Člen 89, 89(1) |

Člen 63 | Črtan |

Člen 64 | Črtan |

Člen 64a | Člen 102 |

Oddelek II: Evidenca premičnin in nepremičnin | Naslov VII: Priprava zaključnega računa in računovodstvo |

Poglavje 4: Vodenje evidence premoženja |

Člen 65 | Člen 138, 138(1) |

Člen 66 | Člen 138, 138(2) |

Člen 67 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 68 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Oddelek III: Računovodstvo | Poglavje 3: Računovodstvo |

Člen 69 | Člena 132 in 133 |

Člen 70 | Členi 132, 133, 134 in 137 |

Člen 70a | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 71 | Črtan |

Člen 72 | Členi 132, 132(3) in 136 |

Naslov V: Odgovornosti odredbodajalca, finančnega kontrolorja, računovodij in upravljavca predplačil | Naslov IV: Izvrševanje proračuna Poglavje 4: Odgovornost finančnih udeležencev |

Člen 73 | Člen 66 |

Člen 74 | Črtan |

Člen 75, 75(1) | Člen 67 |

Člen 75, 75(2) | Člen 68 |

Člen 75, 75(3) | Črtan |

Člen 75, 75(4) | Črtan |

Člen 75, 75(5) | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 76 | Člen 65, 65(2) |

Člen 77 | Črtan |

Naslov VI: Priprava in revizija računovodskih izkazov | Naslov VII: Priprava zaključnega računa in računovodstvo Poglavje 1: Priprava zaključnega računa |

Člen 78 | Člen 128 |

Člen 79 | Člen 128 |

Člen 80 | Člena 122 in 127 |

Člen 81 | Člena 126 in 128 |

Člen 82 | Člen 128, 128(2) |

Člen 83, 83(1) | Člen 140, 140(3) |

Člen 83, 83(2) do (4) | Člen 139 |

Člen 84 | Črtan |

Člen 85 | Člen 140, 140(1) in (2) |

Člen 86 | Člen 141 |

Člen 87 | Člen 142, 142(1) do (5) |

Člen 88 | Člen 143 |

Člen 88a | Črtan |

Člen 89, 89(1) | Člen 145, 145(1) |

Člen 89, 89(2), (3) in (5) | Člen 146 |

Člen 89, 89(4) | Člen 145, 145(2) in (3) |

Člen 89, 89(6) | Črtan |

Člen 89, 89(7) in (8) | Člen 147 |

Člen 89, 89(9) in (10) | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 90 | Člen 144 |

Naslov VII: Posebne določbe, ki se uporabljajo za proračunska sredstva za raziskave in tehnološki razvoj | Drugi del: Posebne določbe Naslov III: Raziskave |

Člen 91 | Člen 160, 160(1) |

Člen 92, 92(1) in (2) | Člen 160, 160(1) |

Člen 92, 92(3) | Člen 161, 161(1) |

Člen 92, 92(4) | Člen 161, 161(3) |

Člen 93 | Črtan |

Člen 94 | Črtan |

Člen 95 | Člen 161, 161(4) |

Člen 96, 96(1) in (4) | Člen 161, 161(2) |

Člen 96, 96(2) in (3) | Črtan |

Člen 97 | Črtan |

Naslov VIII: Posebne določbe, ki se uporabljajo za Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, Jamstveni oddelek | Drugi del: Posebne določbe Naslov I: Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, Jamstveni oddelek |

Člen 98 | Člen 148 |

Člen 99, 99(1) | Člen 150, 150(1) in (2) |

Člen 99, 99(2) | Črtan |

Člen 100 | Člen 151, 151(1) |

Člen 101 | Člen 152 |

Člen 102 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 103 | Člen 151, 151(2) |

Člen 104 | Člen 153 |

Naslov IX: Posebne določbe, ki se uporabljajo za zunanjo pomoč | Drugi del: Posebne določbe Naslov IV: Zunanji ukrepi |

Oddelek I: Splošne določbe | Poglavje 1: Splošne določbe |

Člen 105, 105(1) in (2) | Člen 162 |

Člen 105, 105(3) | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 105, 105(4) | Črtan |

Člen 105, 105(5) | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 106, 106(1) | Člen 166 |

Člen 106, 106(2) | Črtan |

Člen 106, 106(3) | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Oddelek II: Izvajanje | Poglavje 2: Izvajanje ukrepov |

Člen 107 | Črtan |

Člen 108 | Črtan |

Člen 109 | Črtan |

Člen 110 | Črtan |

Člen 111 | Črtan |

Oddelek III: Oddaja javnih naročil | Poglavje 3: Javna naročila |

Člen 112 | Člen 167, 167(1) |

Člen 113 | Člen 167, 167(2) |

Člen 114 | Člen 168 |

Člen 115 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 116 | Črtan |

Člen 117 | Črtan |

Člen 118 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 119 | Črtan |

Oddelek IV: Revidiranje računovodskih izkazov | Poglavje 4: Revidiranje računovodskih izkazov |

Člen 120 | Člen 170 |

Naslov X: Posebne določbe, ki se uporabljajo za upravljanje proračunskih sredstev za osebje v uradih in poduradih Skupnosti in v delegacijah zunaj Skupnosti in za njihovo upravo | Črtan |

Člen 121 | Črtan |

Člen 122 (Črtan) | Črtan |

Člen 123 | Črtan |

Naslov XI: Posebne določbe, ki se uporabljajo za finančno udeležbo tretjih oseb in zunanjih organov v dejavnostih Skupnosti | Črtan |

Oddelek I: Splošne določbe |

Člen 124 do 126 | Člen 18(1)(d) |

Oddelek II: Določbe, ki se uporabljajo za sodelovanje, predvideno na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru |

Člen 127 do 132 | Člen 18(1)(d) |

Naslov XIa: Posebne določbe o sankcijah iz Oddelka 4 Uredbe (ES) št. 1467/97 |

Člen 132a | Člen 18(1)(b) |

Naslov XII: Posebne določbe o Uradu za uradne publikacije Evropskih skupnosti | Naslov V: Evropski uradi |

Člen 133 | Člen 171 do 175 |

II. del: Določbe, ki se uporabljajo za posle zadolževanja in posojanja Evropskih Skupnosti |

Člen 134 | Člen 130 |

Člen 135 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 136 | Črtan |

Člen 137 | Člen 142, 142(6) |

III. del: Prehodne in končne določbe | Tretji del: Prehodne in končne določbe |

Člen 138 | Člen 182 |

Člen 139 | Člen 183 |

Člen 140 | Člen 184 |

Člen 141 | Člen 186 |

Člen 142 | Člen 185 |

Člen 143 | Člen 187 |

⎡

PRILOGA I

Razveljavljena uredba s seznamom njenih zaporednih sprememb

Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 | (UL L 248, 16.9.2002, str. 1) |

Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1995/2006 z dne 13. decembra 2006 | (UL L 390, 30.12.2006, str. 1) |

Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1525/2007 z dne 17. decembra 2007 | (UL L 343, 27.12.2007, str. 9) |

PRILOGA V

Korelacijska tabela

Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002 | Ta uredba |

Člen 1 |

- | Priloga I |

Priloga | Priloga II |

________

[1] Uredba Sveta št. 1605/2002 z dne 26. junija 2002.

[2] Sporočilo Komisije COM(2010) 2020, točka 3.2.

[3] UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

[4] Uredba Komisije št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002.

[5] COM(2010) 85 z dne 24. marca 2010.

[6] COM(2010) 71 z dne 3. marca 2010.

[7] http://ec.europa.eu/budget/library/consultations/FRconsult2009/draft_report_en.pdf.

[8] Člen 2 finančne uredbe.

[9] Člen 310(6) PDEU.

[10] Člen 290 PDEU predvideva, da lahko zakonodajni organ na Komisijo prenese pooblastilo le za dopolnjevanje ali spreminjanje nekaterih nebistvenih elementov zadevnega zakonodajnega akta, tj. finančne uredbe.

[11] Finančno načrtovanje se dvakrat letno pošlje proračunskemu organu v skladu s točko 20 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah. Primerjaj COM(2010) 73 z dne 3. marca 2010. Ta določba ustreza točki 46 veljavnega medinstitucionalnega sporazuma.

[12] Direktiva 2004/18/ES.

[13] UL C 162, 5.6.2001, str. 1, in UL C 92, 17.4.2002, str. 1.

[14] UL C […], […], p. […].

[15] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

[16] UL L 356, 31.12.1977, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, ESPJ, Euratom) št. 762/2001 (UL L 111, 20.4.2001, str. 1).

[17] √UL L 357, 31.12.2002, str. 1. Õ

[18] UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

[19] C(2009) 4264 z dne [datum].

[20] UL L 134, 30.4.2004, str. 114.

[21] UL L 297, 15.11.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1524/2007 (glej stran 5 tega uradnega lista).

[22] √UL L 222, 14.8.1978, str. 11. Õ

[23] UL L 161, 26.6.1999, str. 1.

[24] UL L 198, 21.7.2001, str. 1.

[25] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[26] UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

[27] UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

[28] UL L 11, 16.1.2003, str. 1.

[29] UL L 134, 30.4.2004, str. 114. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2083/2005 (UL L 333, 20.12.2005, str. 28).

[30] UL L 209, 11.8.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 320/2006 (UL L 58, 28.2.2006, str. 42).

[31] UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1405/2006 (UL L 265, 26.9.2006, str. 1).

[32] Uredba (ES) št. 1290/2005.

[33] Uredba (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj (UL L 210, 31.7.2006, str. 1).

[34] Uredba (ES) št. 1081/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem socialnem skladu (UL L 210, 31.7.2006, str. 12).

[35] Uredba Sveta (ES) št. 1084/2006 z dne 11. julija 2006 o ustanovitvi Kohezijskega sklada (UL L 210, 31.7.2006, str. 79).

[36] Uredba Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo (UL L 223, 15.8.2006, str. 1).