11.1.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 9/29

—

poudarja, da je uspeh nove evropske industrijske politike odvisen od učinkovitosti politik na področjih, kot so gospodarski okvirni pogoji in upravljanje, konkurenčnost, naložbe in finančna arhitektura, inovacije in raziskave, energija in viri, digitalna agenda, nova znanja in zaposlitve itd;

—

poudarja, da je treba pri preobrazbi evropske industrije podjetjem omogočiti večjo prožnost pri zaposlitvenih strategijah v zameno za ustrezno varstvo, ki zagotavlja varnost dohodka delavcev v potencialno ogroženih panogah, ter delavcem ponuditi možnosti prerazporeditve, prekvalifikacije in pomoči pri samozaposlitvi. Vseživljenjsko učenje med zaposlitvijo je ključnega pomena, da se zagotovi visoka stopnja zaposljivosti in skrajšajo obdobja brezposelnosti, hkrati pa se podjetjem zagotovi nov nabor sposobnosti in spretnosti za hitro prilagajanje spremembam na trgu. Lokalne in regionalne oblasti imajo pomembno vlogo pri usklajevanju teh dejavnosti. S tega vidika bi bilo treba poleg tega bolje izkoristiti Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji;

—

zahteva, naj se lokalnim in regionalnim oblastem Evropske unije podeli večja vloga pri zasnovi in izvajanju strategije Evropa 2020 ter uresničevanju ciljev iz sporočila. Poudarja pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti Evropske unije pri spodbujanju industrijske politike in gospodarskega razvoja, saj so državljanom blizu in poznajo položaj na terenu, ko gre za strukturo industrije in težave, s katerimi se spopadajo podjetja;

—

poziva države članice ter lokalne in regionalne oblasti, naj sklepajo teritorialne pakte na nacionalni ravni za skupno pripravo in izvedbo nacionalnih programov reform ter naj skupaj ocenjujejo doseženi napredek, da bi tako uskladile svoja prizadevanja in politične programe in se osredotočile na cilje strategije Evropa 2020, kar bo nedvomno odločilno prispevalo k uresničevanju zastavljenih ciljev;

Poročevalec

Patxi LÓPEZ (ES/PES), predsednik vlade avtonomne skupnosti Baskije

Referenčni dokument

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Celostna industrijska politika za dobo globalizacije – Konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti

COM(2010) 614 konč.

1.

pozdravlja zavezo Evropske komisije za vzpostavitev močne, konkurenčne in k trajnostni rasti usmerjene evropske industrije kot gonila gospodarskega okrevanja, kot je opredeljeno v sporočilu Celostna industrijska politika za dobo globalizacije – Konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti  (1), eni od sedmih vodilnih pobud strategije Evropa 2020;

2.

poudarja, da je uspeh nove evropske industrijske politike odvisen od učinkovitosti politik na področjih, kot so gospodarski okvirni pogoji in upravljanje, konkurenčnost, naložbe in finančna arhitektura, inovacije in raziskave, energija in viri, digitalna agenda, nova znanja in zaposlitve itd;

3.

zato poziva k večjemu vključevanju in usklajevanju vodilnih pobud iz strategije Evropa 2020;

4.

obžaluje, da je bilo teh sedem vodilnih pobud predlaganih brez upoštevanja njihovega vpliva na proračun in zahtev glede njihovega izvajanja;

5.

poudarja, da je treba izkoristiti dodano vrednost, ki jo pri spopadanju z globalnimi izzivi in uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 ponuja ukrepanje na evropski ravni, saj se tako enakomerno porazdelijo prizadevanja in sinergije v okviru usklajenega pristopa politik;

6.

opozarja, da strukturne spremembe, ki nastajajo po svetu, kažejo na obstoj globalnih problemov in izzivov, ki se hitro razraščajo ter zadevajo tako države kot lokalne in regionalne oblasti, saj današnji svet zaznamujeta vse večja odprtost in vzajemna odvisnost, kar pomeni, da je treba uporabiti instrumente, ki bodo omogočili strateško in tehnološko načrtovanje za izoblikovanje hitrih in usklajenih odgovorov;

7.

opozarja, da so novi parametri konkurenčnosti omajali vlogo gospodarstva EU v svetu in da je treba močno spodbuditi strategijo Evropa 2020, da bo lahko gospodarstvo EU ponovno doseglo svoj položaj, pri čemer mora v tem procesu odigrati ključno vlogo industrija kot nosilec rasti;

8.

se zavzema za koncept celovite trajnosti, ki uravnoteženo vključuje gospodarske, družbene in okoljske spremenljivke. Varstvo in obnovo okolja, energijo, učinkovito gospodarjenje z viri ter družbene potrebe, povezane s staranjem prebivalstva in skrbjo za odvisne osebe, je mogoče izkoristiti kot potencialno močan vzvod za oživitev gospodarstva. Spodbujanje industrije, ki je konkurenčna na svetovni ravni, mora biti v skladu z gospodarskim in družbenim razvojem ter okolju prijazno;

9.

poziva Evropsko komisijo, naj nameni večji poudarek različnim stopnjam razvoja in odpravljanju neravnovesij, ki še vedno obstajajo v EU; v tem pogledu/smislu je industrijska politika eden od instrumentov, ki jih je treba uporabiti. Stališča držav članic kot tudi lokalnih in regionalnih oblasti glede na pet ciljev strategije Evropa 2020 se precej razlikujejo in gospodarska kriza jih prizadeva v različni meri;

10.

poudarja, da je treba pri preobrazbi evropske industrije podjetjem omogočiti večjo prožnost pri zaposlitvenih strategijah v zameno za ustrezno varstvo, ki zagotavlja varnost dohodka delavcev v potencialno ogroženih panogah, ter delavcem ponuditi možnosti prerazporeditve, prekvalifikacije in pomoči pri samozaposlitvi. Vseživljenjsko učenje med zaposlitvijo je ključnega pomena, da se zagotovi visoka stopnja zaposljivosti in skrajšajo obdobja brezposelnosti, hkrati pa se podjetjem zagotovi nov nabor sposobnosti in spretnosti za hitro prilagajanje spremembam na trgu. Lokalne in regionalne oblasti imajo pomembno vlogo pri usklajevanju teh dejavnosti. S tega vidika bi bilo treba poleg tega bolje izkoristiti Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji;

11.

zahteva, naj se lokalnim in regionalnim oblastem Evropske unije podeli večja vloga pri zasnovi in izvajanju strategije Evropa 2020 ter uresničevanju ciljev iz sporočila. Veliko teh oblasti ima namreč široka pooblastila, hkrati pa tudi dokazane izkušnje s področja gospodarskega in industrijskega razvoja ter drugih političnih področij, neposredno povezanih s konkurenčnostjo. Ker so blizu nosilcem odločanja in glavnim gospodarskim akterjem, so še toliko učinkovitejše pri izvajanju javnih ukrepov;

12.

glede tega podpira sklepanje teritorialnih paktov med regijami in državami članicami, da bi se tako zavezali k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020. Uskladitev ciljev, skupnih strategij in financiranja na področju industrijske politike bo prispevala k gospodarski rasti;

13.

priznava pomen akterjev, ki spodbujajo gospodarstvo na osnovni ravni (2) ter so povezani z regijami in mesti, kot dejavnikov oživljanja industrije. Njihovo delovanje je bistveno za boljše povezovanje podjetij, družbenih akterjev ter državljanov z industrijsko politiko EU;

14.

poziva Evropsko komisijo, naj pripravi poseben časovni razpored za vsako od prednostnih nalog iz sporočila, da bi tako olajšali nadzor nad izvajanjem nove industrijske politike;

15.

predlaga, naj Evropska komisija v sodelovanju z Odborom regij redno spremlja in ocenjuje napredek pri izvajanju industrijske politike, da bi tako ustvarili sinergije in porazdelili sredstva za uresničevanje istega cilja, ter glede tega poziva, naj se predvidijo postopki kvalitativnega in kvantitativnega merjenja razvoja industrijske politike, ki naj vključujejo vidike, kot so ustvarjanje delovnih mest, konkurenčnost, trajnostni razvoj in napredek na področju inovativnosti.

16.

z zadovoljstvom pozdravlja ključno vlogo, ki jo pobuda v novem evropskem modelu rasti podeljuje industriji kot odločilni gospodarski panogi, ki lahko pomembno vpliva na preostale gospodarske dejavnosti;

17.

ugotavlja, da se je sam koncept industrije razvil in dosegel gospodarsko fazo, v kateri prevladuje tako imenovana „razpršena“ ali „nova“ industrija, za razvoj katere so potrebne storitve z visoko dodano vrednostjo;

18.

opozarja, da mora industrijska politika preseči panožni pristop in se preoblikovati v politiko konkurenčnosti, ki bo vključevala razširjen pristop dejavne podpore podjetjem, kot se to zahteva v novem okviru sprememb v industriji;

19.

poudarja, da bi morala EU vlagati na področja z večjim družbenim in gospodarskim potencialom, in poziva k odločnejši usmeritvi k pametnemu razvoju gospodarstva v EU, ki bo temeljilo na znanju, ter med drugim k strateškim naložbam v raziskave in razvoj, izobraževanju, osredotočenemu na znanost in tehnologijo, ter netehnološki inovativnosti;

20.

ugotavlja, da je industrija EU zelo odvisna od vse dražjih in redkejših surovin in energetskih virov, ki so odvisni od mednarodnih političnih razmer;

21.

opozarja, da bi bilo treba med glavne cilje postaviti ločitev gospodarske rasti od vse večje porabe virov;

22.

meni, da je treba zato med strateške prednostne naloge industrijske politike EU uvrstiti razvoj postopkov za učinkovitejše upravljanje teh virov, nadomeščanje surovin ter napredek pri razvoju in uporabi obnovljivih virov energije;

23.

opozarja, da bodo demografski razvoj spremljali novi modeli potrošnje. Staranje prebivalstva v razvitih državah bo ustvarjalo nove potrebe po socialnih storitvah, vendar bo tudi vir priložnosti za industrijo in storitve. Nove priložnosti za razvoj in inovativnost bo lahko ponujala tudi rast srednjega razreda v državah v vzponu;

24.

priznava vlogo držav v vzponu na novem geoekonomskem zemljevidu. Države v vzponu stopajo v ospredje kot privlačni in hitro rastoči trgi, a tudi kot akterji v okviru novih tokov neposrednih naložb in povečanega povpraševanja po tehnologiji ter raziskavah in razvoju;

25.

zato deli mnenje, da je treba nujno izpeljati strukturne reforme, da bi lahko odgovorili na radikalne spremembe, ki zadevajo poslovno okolje podjetij in zahtevajo sprejetje novega globalnega konkurenčnega vzorca, v katerem hkrati z rastjo novih držav v vzponu dobivajo odločilen pomen tehnologija, znanje, povezano z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami (IKT), ter prehod na nizkoogljično gospodarstvo;

26.

poziva k odpravi ovir, ki omejujejo rast podjetij, in priporoča, da se poiščejo rešitve in oblike za sodelovanje in partnerstvo med njimi. Z izzivi, povezanimi z internacionalizacijo, inovativnostjo ali trajnostjo, se ne more spopadati vsakdo sam, brez povezave z drugimi;

27.

vztraja pri tem, da bi bilo treba ustvariti priložnosti za podjetja v nekaterih nišah, da dosežejo določeno učinkovito velikost. Tako bi EU lahko imela multinacionalna nišna mala in srednje velika podjetja (MSP). Specializacija je dejansko eden od strateških vidikov, ki bodo odločali o konkurenčnosti podjetij. Ta bodo morala nujno razvijati bolj zahtevne izdelke in storitve z večjo dodano vrednostjo, natančneje namenjene določenim tržnim segmentom;

28.

poudarja, da je za to, da se spodbudi delo v industriji znanja, nujno treba izobraževati in usposabljati ljudi ter ustvarjati ugodne in privlačne pogoje, saj je težko najti delovno silo za zaposlovanje v strateških sektorjih prihodnosti, kot so raziskave in znanost, inženirstvo, zdravje in matematika. Prav tako je treba nenehno posodabljati sposobnosti, spretnosti in znanja delavcev ter jih usmerjati k potrebam novih sektorjev in tehnologij ne samo v korist industrije, temveč tudi delavcev, ki izgubijo delovno mesto, da bi se lahko hitro prilagodili novim panogam in novim tehnologijam;

29.

opozarja tudi, da je potreben napredek pri večstranskosti in večdisciplinarnosti, pri čemer se je treba osredotočati na osebne sposobnosti, kot so delo v ekipi ali dovzetnost za spremembe, da bi se lahko bolje prilagodili potrebam industrijske panoge;

30.

meni, da mora naša industrija razviti „globalizacijski refleks“ ter se tako prilagoditi novemu konkurenčnemu okviru, ki je že mednaroden in že po naravi spremenljiv. Z globalizacijo se je okrepila konkurenca, saj so se trgi odprli novim konkurentom, ki izkoriščajo nove možnosti potovanj in pridobivanja informacij;

31.

opozarja, da je internacionalizacija skupen izziv celotne družbe, in ne le podjetij. Da bi evropska podjetja odločno stavila na internacionalizacijo in da bi bila konkurenčna na mednarodni ravni, morajo tudi posamezniki, univerze, izobraževalna središča in znanstveno-tehnološki sektor v svojih strategijah upoštevati kulturo in mednarodno razsežnost;

32.

poudarja, da so se z razdrobitvijo vrednostne verige pokazale prednosti posameznih lokacij na posameznih območjih za proizvodnjo določenega izdelka ali zagotavljanje določene storitve;

33.

se zavzema za izboljšanje dostopa do posojil in njihove razpoložljivosti, podpira vzpostavitev foruma o financiranju MSP ter hkrati poudarja pomembno vlogo bank in finančnih ustanov kot posrednikov, ki morajo delovati odgovorno in pregledno, da se tako zagotovi večja povezanost finančnega in realnega gospodarstva;

34.

poleg tega poziva k izboljšanju delovanja finančnih trgov, in sicer z učinkovitimi ukrepi in predpisi, ter k nadaljevanju prizadevanj EU za ustrezno regulacijo finančnih trgov ter tako za preprečevanje špekulacij in ranljivosti bančnega sistema, da bi se izognili sistemskim tveganjem, kar bi ustvarilo večjo uravnoteženost in stabilnost ter prineslo več zaupanja ter pripomoglo k stabilnemu poslovnemu okolju;

35.

se zavzema za tesnejše sodelovanje Evropske investicijske banke in teritorialnih skupnosti Evropske unije, da bi tako izboljšali podporo naložbam v raziskave in razvoj ter inovativnost na lokalni in regionalni ravni.

36.

predlaga, naj se opredeli in začne izvajati načrt za zagotovitev konkurenčnosti na ravni EU, v katerem bodo opredeljeni okvirni pogoji EU na področju industrijske politike;

37.

opozarja, da konkurenčnost ni izziv le za podjetja, ampak tudi za celotno družbo in vse sisteme, ki vzajemno delujejo pri gospodarskem razvoju. Konkurenčnost zadeva posameznike, univerze, tehnološka središča, zdravstvene storitve itd., pa tudi vse proizvodne sektorje in dejavnosti;

38.

je zato naklonjen oblikovanju sistematičnega pristopa industrijske politike, v katerega so vključeni različni ukrepi, ki prispevajo h konkurenčnosti, pri čemer je treba ta pristop prenesti tudi na nacionalno, regionalno in lokalno raven. Če želimo izboljšati učinkovitost in produktivnost industrije v EU, je treba izboljšati položaj EU na področjih, kot so promet, socialno varstvo in varstvo potrošnikov, finančno posredništvo, energija, okolje, enotni trg in trgovinska politika, ter te različne sklope uskladiti kot člene „verige konkurenčnosti“;

39.

zato meni, da je treba z novo industrijsko politiko spodbujati medsektorski pristop. V zadnjih letih so bili razviti številni pristopi za spodbujanje sodelovanja med podjetji prek projektov podjetniških grozdov. Za enega glavnih ciljev so si zadali združiti in uskladiti vse funkcije vrednostne verige v istovrstne pobude, t.j. kot učinkovit okvir, ki bo zajel celotno vrednostno verigo in ne bo posegal v poslovne odločitve. Ker so poleg tega grozdi neposredno povezani z ozemljem, ki mu pripadajo, je treba pri opredelitvi nove industrijske politike upoštevati njihovo izrazito regionalno razsežnost;

40.

opozarja, da bosta okrevanje gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest v veliki meri odvisna od izboljšanja produktivnosti tako v predelovalnih dejavnostih kot tudi v storitvah, povezanih s podjetji;

41.

poudarja pomembno vlogo MSP v EU, ki zagotavljajo dve tretjini vseh zaposlitev v industriji. Zato je treba k javnim ukrepom v EU pristopiti z vidika načela prednostne obravnave malih podjetij („Najprej pomisli na male“), da bi tako posebej upoštevali potrebe malih in srednje velikih podjetij kot bistvenih gospodarskih akterjev pri ustvarjanju delovnih mest in zagotavljanju gospodarske rasti. EU bo konkurenčna le, če bodo konkurenčna njena mala in srednje velika podjetja;

42.

zato zahteva, naj se v sporočilu bolj upošteva ključna vloga akterjev za spodbujanje gospodarske dejavnosti, povezanih z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, ki zagotavljajo bistvene podporne storitve, da lahko MSP ohranjajo konkurenčnost;

43.

priporoča, naj se uporabijo sredstva, potrebna za zagotavljanje učinkovitega izvajanja Akta za mala podjetja, in poudarja, da je v zadnji reviziji te pobude upravičeno poudarjeno, da je treba dati prednost pametnim predpisom in dostopu MSP do financiranja;

44.

deli mnenje, da je treba ustvariti pogoje, ki bodo podjetjem omogočili dostop do najboljših možnih storitev, saj ta možnost precej vpliva na kakovost njihovih izdelkov in storitev ter s tem tudi na njihovo konkurenčnost. Treba je spodbujati ukrepe, ki bodo pripomogli h krepitvi zmogljivosti in konkurenci med ponudniki storitev za podjetja;

45.

je naklonjen ukrepom, ki bodo olajšali razvoj inovacij in poenostavili upravljanje podjetij, zlasti MSP, in sicer tako, da se zmanjšajo upravne in zakonske ovire, ki vplivajo na njihovo konkurenčnost, ter da se na primer razširijo „ocene ustreznosti“ predpisov na področju industrijske politike, uporaba te prakse pa razširi in posploši na druga povezana področja;

46.

poudarja pomen vpliva in ozemeljske razsežnosti evropske industrijske politike pri prilagajanju njenih ciljev različnim izhodiščnim pogojem, kar je bistveno za uravnotežen in skladen razvoj; poziva, naj se zagotovi potrebna skladnost med sporočilom ter smernicami iz sporočil o prispevku regionalne politike k pametni rasti v okviru strategije Evropa 2020 (3) in o prispevku regionalne politike k trajnostni rasti v okviru strategije Evropa 2020 (4);

47.

deli mnenje, da je potreben napredek na področju pametne specializacije, da bi tako okrepili konkurenčnost industrijskega tkiva; opredeljuje se za to, da bi morale lokalne in regionalne skupnosti spodbujati lastne inovacijske niše. Pametna specializacija je vezni člen med sporočilom o industrijski politiki in vodilno pobudo Unija inovacij;

48.

meni, da je treba spodbujati vključevanje instrumentov za krepitev grozdov v Evropski uniji in razviti enoten pristop, ki bo osredotočen na rast in konkurenčnost ter s katerim bo mogoče poleg izmenjave izkušenj spodbuditi tudi konkretne skupne projekte ali projekte sodelovanja. S tega vidika je Evropska unija temeljni okvir za krepitev čezmejnega sodelovanja, kar bo olajšalo razvoj grozdov v svetovnem merilu;

49.

meni, da je treba še naprej izvajati strateške projekte na ravni EU, kot so na primer industrijski razvoj „ekoloških vozil“, „energetsko učinkovite stavbe“ in „tovarne prihodnosti“, saj ti zadevajo konkretne vidike in lahko učinkujejo kot pomemben vzvod z vidika tehnološkega prenosa in ustvarjanja sinergij. Treba je nadaljevati take pobude, pri čemer je treba poudarjati dodano vrednost Evropske unije in jih poglabljati z dolgoročno vizijo;

50.

meni, da lahko tudi javne uprave z inovativnimi javnimi naročili delujejo kot močan vzvod pri zagotavljanju konkurenčnosti podjetij. Z merili javnih razpisov lahko namreč spodbudijo podjetja, s katerimi sklepajo pogodbe, k inovativnosti, tako da dajejo prednost inovativnim in trajnim izdelkom ali storitvam, s čimer se bosta izboljšali kakovost in dostopnost javnih storitev. Pri tem je treba vsekakor preprečiti dodatne upravne stroške, saj bi to zmanjšalo zanimanje MSP za sodelovanje pri javnih naročilih;

51.

poziva države članice ter pristojne lokalne in regionalne skupnosti, naj bolj spodbujajo podjetniško kulturo v evropski družbi in zlasti med mladimi. V izobraževalne sisteme je treba uvrstiti programe usposabljanja, ki bodo med bistvene sposobnosti posameznikov vključili spodbujanje podjetniškega duha, prevzemanje tveganj, vodstvene sposobnosti in ustvarjalnost;

52.

poudarja, da je zelo pomembno spodbujati razvoj profilov, povezanih z globalizacijo, pri katerih igrajo bistveno vlogo poznavanje jezikov, pripravljenost na mednarodno poklicno mobilnost in odprtost v stikih s pripadniki drugih kultur;

53.

predlaga, naj se v sporočilu v večji meri upoštevajo strategije, povezane s tehnologijo in internacionalizacijo. Inovativnost, tehnologija in internacionalizacija so namreč trije koncepti, ki že po definiciji vzajemno učinkujejo in so medsebojno povezani, zato bi si bilo treba prizadevati za opredelitev skupnih ukrepov na tem področju;

54.

zahteva zadostno ambicioznost in usmerjenost k cilju pri pripravi prihodnje strategije za podporo internacionalizaciji MSP. Pri tej strategiji bi bilo treba posebno pozornost nameniti spodbujanju sodelovanja med podjetji, razvoju odnosov med njimi in vzpostavljanju medsektorskih povezav;

55.

nujno poziva Evropsko komisijo, naj učinkovito izvede ukrepe iz sporočila Trgovina, rast in svetovne zadeve – Trgovinska politika je temeljna sestavina strategije EU 2020  (5), še zlasti v zvezi z načrtom za pogajanja v mednarodnih institucijah in krepitvijo strateških partnerstev. Pri tem je delovanje na ravni Evropske unije bistveno za povečanje vpliva evropske industrije v svetu;

56.

se strinja z Evropsko komisijo, da je konkurenčna politika strateško pomembna za zagotovitev konkurenčnosti industrije v EU in konkurence brez izkrivljanj na notranjem trgu. Pravično konkurenčno okolje, ki podpira enake pogoje, podjetja spodbuja k izboljšavam za zagotovitev konkurenčnosti in razvija zasebno pobudo. Bistveno je, da tako države kot tudi lokalne in regionalne oblasti zagotovijo ustrezno delovanje in izvajanje take konkurence;

57.

vseeno opozarja, da mora javni sektor odigrati novo vlogo, ki mora najti oblike javno-zasebnih partnerstev za financiranje strateških infrastruktur in širokopoteznih produktivnih naložb. Na javno-zasebno partnerstvo bi se morali opreti tudi pri razvoju industrijske politike, pri čemer je treba usklajevati interese in uresničevati konkretne projekte evropskih razsežnosti, da bi tako povečali učinkovitost javnih izdatkov. K večji usklajenosti ukrepov in zmanjšanju neučinkovitosti bodo prispevale tudi oblike javno-javnih partnerstev med različnimi ravnmi upravljanja in javnimi institucijami.

58.

je naklonjen viziji inovativnosti kot osrednjega elementa strategije Evropa 2020 in strateško umestitev, ki ga inovativnosti podeljuje vodilna pobuda Unija inovacij. Prioriteta pametne rasti je upravičeno usmerjena k rasti na podlagi znanja in inovativnosti kot enemu od treh podpornih stebrov prihodnje gospodarske rasti Evropske unije;

59.

ugotavlja, da je treba razširiti in poglobiti pojem inovativnosti, pri čemer je treba poudariti potrebo po tem, da se v okviru industrije združi inovativnost na podlagi lastnih izkušenj – to je pristop DUI (Doing, Using and Interacting) – „delovanje, uporaba in interakcija“ s pristopom STI (Science, Technology and Innovation) – „znanost, tehnologija in inovativnost“, ki temelji na eksplicitnem znanstvenem in tehnološkem znanju;

60.

obžaluje, da sporočilo ne namenja več pozornosti netehnološki inovativnosti kot viru konkurenčnih prednosti. Resnične spremembe, ki vplivajo na podjetja, pogosto temeljijo na inovativnem upravljanju in organizaciji na področjih, kot so strategija, postopki, trženje, industrijska organizacija ali odnosi z dobavitelji. Številne regije in ozemlja so postali veliko konkurenčnejši, ker so stavili na netehnološko inovativnost;

61.

zato predlaga, naj se v ocene industrijske politike vključijo kazalniki netehnološke inovativnosti;

62.

meni, da sta znanje in ustvarjalnost temelja inovativnosti, zato bi ju morala podjetja sistematično upoštevati in uporabljati pri vseh svojih dejavnostih;

63.

obžaluje, da v sporočilu ni dovolj upoštevana odločilna vloga ljudi v novi industrijski politiki, če naj bi z njo postavili temelje za zagotovitev dolgoročne uravnotežene rasti. V industriji, ki temelji na znanju, so prav ljudje glavni nosilci sprememb in konkurenčnih prednosti podjetij;

64.

meni, da se mora raziskovalna dejavnost na univerzah ter v tehnoloških in raziskovalnih središčih poleg teoretičnih raziskav odpreti ter bolj usmeriti k potrebam trga in praktični uporabi rezultatov raziskav;

65.

meni, da je treba bolje uskladiti raziskave in industrijo, da bi lahko napredovali pri pametni specializaciji ozemelj na področju ključnih tehnologij – kot so nanotehnologija, mikro- in nanoelektronika, industrijska biotehnologija, fotonika, napredni materiali in napredne proizvodne tehnologije – ter spodbudili ustvarjanje nadnacionalnih mrež in utrdili sodelovanje na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni;

66.

poudarja, da mora razvoj evropske industrije, ki bo temeljila na inovativnosti in znanju, nujno vključevati povečanje števila patentov, podeljenih evropskim podjetjem. V zvezi s tem je še posebej pomembno, da se podjetjem in ustvarjalcem zagotovi učinkovit sistem varstva pravic do intelektualne lastnine, prek katerega se bodo znižali stroški dostopa in ki bo zagotavljal večje pravno varstvo pri spopadanju s ponarejanjem in piratstvom. Zato je treba nujno poenostaviti postopek pridobivanja patentov, znižati s tem povezane stroške in uskladiti samodejno potrditev veljavnosti patentov v vseh državah članicah v skladu s predlogom o enotnem evropskem patentu;

67.

opozarja, da so IKT postale odločilni dejavnik pri povečevanju produktivnosti podjetij, zato je bistveno spodbujati njihovo uporabo v MSP. Prilagajanje in vključevanje IKT bosta določala konkurenčnost evropskih podjetij v primerjavi s konkurenti iz tretjih držav. Te tehnologije spodbujajo sodelovanje, obdelavo in izmenjavo informacij in zamisli ter neposrednejši dostop do trga in strank;

68.

opozarja, da je temeljnega pomena izboljšati odnose med različnimi akterji in da je treba v strategije regionalnega razvoja uvesti koncept „regionalnih inovativnih ekosistemov“. Za take ekosisteme je treba razviti mreže in tokove za izmenjavo znanj, potrebne pa so tudi ustanove, ki so dobro zasidrane na lokalni in regionalni ravni, ter prožni organizacijski modeli;

69.

priporoča, naj se razvije pristop, s katerim bodo pri opredelitvi smernic naslednjega okvirnega programa Evropske unije za raziskave in tehnološki razvoj bolje upoštevane potrebe MSP, kar bi ugodno vplivalo na njihovo udeležbo v skupnih evropskih projektih;

70.

poziva Evropsko komisijo, naj pri pripravi skupnega strateškega okvira za raziskave in razvoj, ki bo vključeval okvirni program in program za konkurenčnost in inovacije, bolj upošteva regionalno razsežnost ter naj hkrati nadaljuje pilotni ukrep Regije znanja, da bi se tako okrepil raziskovalni potencial evropskih regij prek mednarodnih grozdov;

71.

opozarja, da je treba vzpostaviti ugoden okvir za večjo udeležbo zasebnega kapitala v produktivnih naložbah, povezanih z inovativnostjo ter raziskavami in razvojem, za kar je potreben razvoj finančnih pristopov, ki vključujejo na primer tvegani kapital ali „poslovne angele“;

72.

vendar hkrati zahteva natančnejši sistem kazalnikov in ciljev, s katerimi bo mogoče poleg deleža izdatkov podjetij za raziskave in razvoj zajeti tudi vidike, povezane z izboljšanjem konkurenčnosti in produktivnosti – tj. sistem, usmerjen k merjenju rezultatov raziskav in razvoja.

73.

meni, da mora EU izkoristiti prednosti, ki jih je razvila, za izboljšanje konkurenčnosti evropske industrije: imamo trdno tehnološko in znanstveno osnovo, izvrstne univerze ter kvalificirano in specializirano delovno silo; zgradili smo enoten trg brez ovir za trgovino in omogočili prost pretok delavcev; poleg tega so se razvili tudi pomembni grozdi in mreže za sodelovanje, EU pa je odigrala pionirsko vlogo pri izoblikovanju okolju prijaznih rešitev;

74.

opozarja, da je bil po vzpostavitvi enotnega trga sicer res dosežen napredek, vendar še niso bile v celoti izkoriščene vse njegove možnosti za trajnostno in vključujočo rast. Enotni trg je gospodarsko gonilo EU, njegova popolna uresničitev pa je bistvena za spodbuditev rasti in konkurenčnosti evropske industrije;

75.

poziva Evropsko komisijo in države članice, naj odpravijo ovire in pomanjkljivosti, ki zavirajo potencial rasti enotnega trga. Glede tega priznava, da je direktiva o storitvah omogočila odpravo nekaterih še vedno obstoječih ovir za izvajanje storitev in ustanavljanje podjetij v drugih državah članicah. Evropska komisija mora še naprej delovati v tej smeri ter v ta proces pritegniti tudi lokalne in regionalne skupnosti, saj gre za ključne akterje na trgu storitev;

76.

meni, da so trije glavni izzivi, s katerimi se bo morala v naslednjih letih spopasti Evropska unija, staranje prebivalstva, podnebne spremembe in varstvo okolja;

77.

zato opozarja, da je treba trajnost obravnavati kot ključno priložnost za prihodnost evropske industrije, saj bo nedvomno pripomogla k ustvarjanju novih in številnejših delovnih mest ter izrazito inovativnih in konkurenčnih podjetij;

78.

pozdravlja pripravljenost Evropske komisije, da spodbudi tesnejšo povezanost in večjo skladnost med okoljskimi zahtevami in cilji industrijske politike ter se tako usmeri k učinkovitejšemu gospodarjenju z viri v celotni industriji. Redkost in podražitve strateških energetskih virov in surovin industrijo silita k racionalnejši uporabi teh virov, na podlagi učinkovitosti pri porabi, recikliranja in nadomeščanja z alternativnimi materiali;

79.

opozarja, da krepitev „zelenega gospodarstva“ izhaja tako iz potrebe po učinkoviti uporabi energije kot še zlasti iz vse močnejše zavesti, da se je treba preusmeriti k obsežnejšim ekološkim inovacijam. Tako se bodo razvijale inovativne gospodarske dejavnosti, od obnovljivih virov energije do novih materialov, da bi tako prispevali k nizkoogljičnemu gospodarstvu;

80.

vendar meni, da morajo države članice in pristojne regionalne ali lokalne skupnosti potrošnike pozivati k odgovornemu ravnanju ter jih usmerjati k etični in selektivni potrošnji, kar pomeni večje zahteve glede kakovosti, obveščanja in preglednosti za podjetja. Torej igrajo potrošniki pomembno vlogo pri spodbujanju konkurenčnega potenciala podjetij in sprejemanju odgovornih ukrepov;

81.

pozdravlja upoštevanje družbene odgovornosti podjetij kot elementa, ki prav tako prispeva h konkurenčnosti in vodilnemu položaju industrije na mednarodni ravni, kar je poudarjeno v sporočilu;

82.

poudarja, da so lokalne in regionalne skupnosti seznanjene s posebnimi razmerami na posameznih ozemljih ter so sposobne razširjati nove vrednote in zagotavljati napredek na področju družbene odgovornosti podjetij. Evropska komisija mora še naprej spodbujati ta koncept ter se opirati na lokalne in regionalne uprave, ki so pristojne za njegovo uresničevanje na terenu. V tem smislu sta temeljnega pomena uporaba načela subsidiarnosti in upravljanje politike s tiste ravni upravljanja, ki je najbolj učinkovita in najbliže državljanom;

83.

se zavzema za uvajanje novih modelov upravljanja v podjetja, v katerih je treba okrepiti sodelovanje zaposlenih kot ključnega elementa za izboljšanje učinkovitosti vseh industrijskih procesov in s tem tudi konkurenčnosti, hkrati pa za preprečevanje negotovosti delovnih razmer zaradi sprememb v industriji;

84.

vendar opozarja, da je obenem treba napredovati pri prožnosti v industriji. Različne interesne skupine se morajo odzivati na spreminjajoče se gospodarsko okolje in se mu prilagajati, kar pomeni, da je treba proizvodnjo organizirati tako, da bo prilagojena nihanjem povpraševanja in tehnološkemu razvoju;

85.

glede tega poziva k večji prožnosti trgov dela v državah članicah na podlagi dialoga med socialnimi partnerji, ob kateri je treba zagotoviti zanesljive sisteme socialne varnosti, ki prispevajo h gospodarski rasti in socialni koheziji z več in boljšimi delovnimi mesti. Z regulacijo trgov dela je treba zagotoviti prehod med obdobji brezposelnosti in zaposlitve, tako da se zagotovijo ekonomska varnost ter možnosti za usposabljanje in poklicno usmerjanje, s čimer se poveča zaposljivost.

86.

poudarja pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti Evropske unije pri spodbujanju industrijske politike in gospodarskega razvoja, saj so državljanom blizu in poznajo položaj na terenu, ko gre za strukturo industrije in težave, s katerimi se spopadajo podjetja;

87.

poziva Evropsko komisijo in države članice, naj si skupaj z lokalnimi in regionalnimi oblastmi prizadevajo za večjo usklajenost in celosten pristop pri oblikovanju ambiciozne, h konkurenčnosti usmerjene industrijske politike, ki bo izkoriščala sinergije z drugimi vodilnimi pobudami strategije Evropa 2020;

88.

izrecno poziva Evropsko komisijo, naj izboljša pogoje in upravljanje industrijske politike, tako da nameni večji pomen vlogi lokalnih in regionalnih skupnosti pri zasnovi in izvajanju te politike. Ker so namreč blizu stvarnosti podjetij in imajo v rokah pristojnosti – tudi zakonodajne – na področju industrijske politike, so ključni akterji gospodarskega razvoja. Zato je to idealen okvir za nov korak k političnemu pristopu „od spodaj navzgor“;

89.

poziva države članice ter lokalne in regionalne uprave, naj sklepajo teritorialne pakte na nacionalni ravni za skupno pripravo in izvedbo nacionalnih programov reform ter naj skupaj ocenjujejo doseženi napredek, da bi tako uskladile svoja prizadevanja in politične programe ter se osredotočile na cilje strategije Evropa 2020, kar bo nedvomno odločilno prispevalo k uresničevanju zastavljenih ciljev;

90.

poudarja vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri nadaljnjem razvoju na področju teritorialne kohezije ter zmanjševanju gospodarskih in družbenih razlik, saj so te oblasti ključni akterji pri razvoju razvejenega pristopa, ki prispeva k strukturiranju industrijske politike na teritorialni ravni v Evropi.