EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52010AE1179

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o Zeleni knjigi o varstvu gozdov in informacijah o stanju gozdov v EU: Kako pripraviti gozdove na podnebne spremembe (COM(2010) 66 konč.)

UL C 48, 15.2.2011, p. 155–159 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

15.2.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 48/155


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o Zeleni knjigi o varstvu gozdov in informacijah o stanju gozdov v EU: Kako pripraviti gozdove na podnebne spremembe

(COM(2010) 66 konč.)

2011/C 48/27

Poročevalec: Seppo KALLIO

Soporočevalec: Brendan BURNS

Evropska komisija je 17. maja 2010 sklenila, da v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske Unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Zelena knjiga o varstvu gozdov in informacijah o stanju gozdov v EU: Kako pripraviti gozdove na podnebne spremembe

COM(2010) 66 konč.

Strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 31. avgusta 2010.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 465. plenarnem zasedanju 15. in 16. septembra 2010 (seja z dne 15. septembra) s 121 glasovi za, 2 glasovoma proti in 4 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EESO ugotavlja naslednje:

pomen gozdov kot obnovljivega naravnega vira z različnimi ekosistemskimi storitvami in predpogoja za dobrobit ljudi se bo po pričakovanjih v prihodnjih desetletjih povečeval;

pričakovati je, da bodo podnebne spremembe prizadele osnovne funkcije ekosistema, s tem pa tudi ekološke storitve gozdov;

pričakovati je, da bodo podnebne spremembe povečale negotovost ter nevarnost različnih oblik vpliva na okolje, ki presegajo nacionalne meje, kot so škodljivci, bolezni, suša, poplave, nevihte in gozdni požari;

vloga posodobljenih informacij o stanju gozdov pri prilagajanju upravljanja gozdov in raziskav v okviru sprejemanja odločitev, povezanih z gozdovi, postaja čedalje pomembnejša.

1.2

EESO poudarja naslednje:

treba je uporabiti uravnotežen pristop pri zagotavljanju različnih funkcij gozdov; pozornost ne more biti posvečena zgolj varstvu gozdov;

ohranjanje ekosistema in ekoloških storitev gozdov, ki temeljijo na njih, ter zagotavljanje drugih javnih dobrin zahtevata finančne spodbude in zagotavljanje informacij lastnikom gozdov in drugim akterjem, kot so gozdarska podjetja in uporabniki gozdov, ki so v praksi odgovorni za sprejemanje odločitev glede gozdov;

verižni in pomnoževalni učinek podnebnih sprememb je mogoče ublažiti s preprečevanjem tveganj in vnaprejšnjo pripravo na krizne situacije;

sodelovanje med državami in akterji je pomemben način nadzorovanja čezmejnih pojavov in izboljšanja priprave informacij o stanju gozdov.

1.3

EESO predlaga, naj se poglavitna vloga gozdov in sektorja, ki temelji na gozdarstvu, v zelenem gospodarstvu v skladu s strategijo Evropa 2020 upošteva na različnih področjih politik EU:

politike EU, povezane z gozdovi, vključno z gozdarsko strategijo in akcijskim načrtom, bi morale podpirati aktivno upravljanje in rabo gozdov, pa tudi konkurenčnost trajnostne in okolju prijazne rabe lesa in lesnih proizvodov;

v procesu odločanja EU v zvezi z gozdovi bi bilo vprašanja, povezana z gozdarstvom, z drugimi sektorji in politikami, ki imajo vpliv nanje, med drugim treba usklajevati s krepitvijo vloge stalnega odbora za gozdarstvo in drugih svetovalnih skupin in odborov, (1) povezanih z gozdovi;

politika razvoja podeželja EU mora upoštevati določanje cen različnih ekosistemskih storitev in javnih dobrin.

1.4

Odbor priporoča Komisiji, da:

da zgled državam članicam pri usklajevanju vprašanj, povezanih z gozdarstvom, z drugimi panogami, politikami, sosednjimi državami in drugimi akterji, glede napovedovanja prihodnjega razvoja ter obvladovanja tveganja in kriznega upravljanja;

podpira pripravo objektivnih informacij o gozdarskem sektorju, na primer v okviru mednarodnega leta gozdov 2011, da se izboljša sprejemanje gozdarstva med lastniki gozdov, potrošniki in širšo javnostjo;

podpira pripravo informacij o značilnostih lesa in lesnih proizvodov, na primer njihovih podnebnih koristih, ter tako spodbuja trajnostno potrošnjo in proizvodnjo;

naroči študijo o različnih akterjih, vključenih v zbiranje informacij o gozdovih, in o informacijah, ki jih zbirajo;

razvija informacije o gozdovih in načrtovanje sistemov, pa tudi dobre prakse, ki temeljijo na teh sistemih, in sicer v partnerstvu s tehnološko platformo gozdarskega sektorja, nacionalnimi organizacijami in različnimi akterji v gozdarstvu, da bi tako lahko opredelili hitre spremembe, kot so katastrofe, in se odzvali nanje;

bolj podpre države članice in druge akterje pri izvajanju in spremljanju trajnostnega gozdarstva ter pri pripravi informacij, ki so za to potrebne, pa tudi pri poenotenju priprave informacij.

2.   Ozadje in cilj mnenja

2.1

Namen te zelene knjige je spodbuditi javno razpravo po vsej EU in oblikovati stališča o prihodnjem varstvu gozdov in politiki obveščanja, obenem pa pripraviti podlago za morebitno posodobitev gozdarske strategije EU, zlasti v zvezi s podnebnimi vidiki. Vprašanja, zastavljena v zeleni knjigi, je pred tem vsebovala že Bela knjiga Prilagajanje podnebnim spremembam: evropskemu okviru za ukrepanje naproti.  (2)

2.2

Zelena knjiga zarisuje splošne razmere in pomen gozdov v EU, njihove posebne značilnosti in funkcije ter opredeljuje glavne izzive, s katerimi se soočajo. Govori tudi o grožnjah, ki jih podnebne spremembe prinašajo za delovanje gozdov, ter opisuje instrumente, ki so na voljo za varstvo gozdov, in informacijske sisteme o gozdovih.

2.3

Pristojnost za politiko gozdov je v skladu z načelom subsidiarnosti predvsem v rokah držav članic. Vloga EU je predvsem ta, da prispeva dodano vrednost za nacionalne gozdarske projekte in programe, na primer z ozaveščanjem o prihodnjih izzivih v državah članicah ter priporočili za pravočasne ukrepe na ravni EU.

2.4

Razmislek v tem mnenju se osredotoča na to, kako bodo podnebne spremembe vplivale na evropsko gozdarstvo in varstvo gozdov ter kako bi bilo treba razvijati politike EU, da bi bolje podpirale pobude držav članic na področju gozdarstva, pa tudi na to, kako bi EU lahko prispevala k reševanju prihodnjih problemov in kakšne informacije so še potrebne. V tem okviru bi moral biti cilj varstva gozdov v EU zagotoviti, da bodo gozdovi tudi v prihodnosti opravljali svoje produktivne, družbeno-gospodarske in okoljske funkcije.

3.   Ohranjanje, uravnoteženje in krepitev različnih funkcij gozdov (vprašanje 1)

3.1

Konvencije Združenih narodovo priznavajo pomen gozdov v boju s podnebnimi spremembami (3) in ohranjanju biotske raznovrstnosti. (4) Na vseevropski ravni in v skladu z gozdarsko strategijo EU so se države članice EU zavezale k uravnoteženemu pristopu, ki temelji na različnih funkcijah gozdarstva, trajnostnem upravljanju gozdov in večfunkcionalnosti. (5) Na ravni EU različne funkcije gozdov upoštevata tako gozdarska strategija EU kot akcijski načrt EU za gozdove, pa tudi sporočilo o gospodarskih panogah, ki temeljijo na gozdovih. (6) Na nacionalni in regionalni ravni se funkcije gozdov med drugim upravljajo tudi s programi za gozdove. Politični okvir gozdarskega sektorja učinkovito podpira ohranjanje, uravnoteženje in krepitev različnih funkcij gozdov. Potrebna pa so nadaljnja prizadevanja za usklajevanje dejavnosti, povezanih z gozdovi, z drugimi sektorji in politikami, ki se nanašajo nanje. Stalni odbor za gozdarstvo, druge svetovalne skupine in odbori za vprašanja, povezana z gozdarstvom, (7) in medresorska delovna skupina za gozdarstvo v okviru Komisije so na primer to zmožni uresničiti. Treba je okrepiti vlogo stalnega odbora za gozdarstvo pri odločanju o vprašanjih EU, povezanih z gozdarstvom. Tudi na nacionalni ravni je potrebno učinkovito usklajevanje med sektorji o gozdarskih vprašanjih. Komisija s svojim medsektorskim pristopom, usmerjenim v prihodnost, nacionalnim akterjem daje pomemben zgled.

3.2

Pomen gozdov kot obnovljivega naravnega vira z različnimi ekosistemskimi storitvami in predpogoja za dobrobit ljudi se bo po pričakovanjih v prihodnjih desetletjih povečeval. Delež odgovornih potrošnikov (8) je denimo v mnogih evropskih državah že velik. Gozdovi zaradi raznolike in trajnostne rabe, proizvodov, ki temeljijo na gozdarstvu, in za to potrebnih storitev in upravljanja, pomenijo vir delovnih mest, prihodka in napredka na različnih ravneh in na mnogih območjih. Gozdovi in na gozdarstvu temelječe gospodarske dejavnosti, pa tudi proizvodnja lesa, nelesni proizvodi in gozdni turizem so posebno pomembni za lokalne skupnosti. V skladu s strategijo Evropa 2020 je treba zagotavljati ustrezne delovne pogoje za lastnike gozdov, uporabnike in lesnopredelovalno industrijo, saj se povečuje konkurenca za zemljišča, ki so na voljo za proizvodnjo lesa, in za les, namenjen za predelavo in za energetske namene. Pomembna postaja tudi vloga informacijskih spretnosti. Leto 2011 kot mednarodno leto gozdov ponuja priložnost za boljše sprejemanje gozdarskega sektorja med potrošniki in širšo javnostjo ter za podporo trajnostni potrošnji in proizvodnji, in sicer tako, da se pokaže prednosti lesa in lesnih proizvodov v primerjavi z drugimi materiali pri spoprijemanju z vprašanji, povezanimi s podnebnimi spremembami (kot so shranjevanje ogljika, nizka vgrajena energija, toplotna učinkovitost itd.).

3.3

Varstvo gozdov in njihovo ohranjanje, ki imata okoljsko razsežnost, se običajno zagotavljata s strateškimi cilji in predpisi, smernicami in priporočili, pripravljenimi za dosego teh ciljev. V zadnjih letih je odgovornost za ekosistemske storitve in druge javne dobrine čedalje bolj prešla na lastnike in uporabnike gozdov. Za spoprijemanje z okoljskimi vprašanji potrebujejo novo znanje in informacije o različnih možnostih za ukrepe, kot so skupni projekti za izboljšanje stroškovne učinkovitosti in finančne spodbude. Med izzivi je tudi gospodarsko vrednotenje varstva biotske raznovrstnosti in porečij, uporaba okolja za prostočasne dejavnosti in shranjevanje ogljika.

3.4

Gozdovi in proizvodnja lesa ter lesnih proizvodov imajo pri uravnavanju podnebja ključno vlogo. Posebnega pomena je njihova sposobnost shranjevanja ogljika. Lesni proizvodi lahko nadomestijo proizvode, izdelane iz drugih materialov, ki so manj učinkoviti z vidika boja proti podnebnim spremembam. Materiali, ki temeljijo na lesu in se na primer uporabljajo v gradbeništvu, za notranjo opremo in pohištvo, so razmeroma dolgoročni ponori ogljika. Bioenergijo, ki izvira iz lesa, je do neke mere mogoče uporabiti tudi za nadomestitev energije, proizvedene s fosilnimi gorivi. V okviru boja proti podnebnim spremembam je politične cilje in ukrepe mogoče uporabiti kot spodbudo za uporabo okolju prijaznih materialov, kot so les in lesni proizvodi.

3.5

V zadnjih letih je velika škoda zaradi neurij in gozdnih požarov vodila v čedalje živahnejšo razpravo o vplivu podnebnih sprememb na gozdni ekosistem in posledično na dejavnosti, povezane z gozdovi. Pomen gozdov za uravnavanje podnebja ter zaščito tal na lokalni in regionalni ravni se od območja do območja razlikuje. Zavest o tej poglavitni vlogi, pa tudi razumevanje vodnega cikla se v zadnjih letih povečuje, vedno več pa je tudi izkušenj s problemi zaradi suše v regijah.

4.   Učinki podnebnih sprememb na gozdove in gozdarstvo (vprašanje 2)

4.1

Pričakovati je, da bodo podnebne spremembe povečale negotovost in nevarnosti različnih oblik okoljskega vpliva, kot so škodljivci, bolezni, suša, poplave, nevihte in gozdni požari. Še drug izziv je globalizacija in s tem povezan prevoz lesnih proizvodov ter gozdnega reprodukcijskega materiala, ki med drugim pospešuje širitev škodljivcev zunaj njihovega naravnega območja. Če se bodo okoljska tveganja za gozdove in gozdarski sektor uresničila, bo to imelo številne socialne in gospodarske posledice. Do gospodarskih učinkov lahko pride zaradi spremembe vrednosti kapitala in delovnih pogojev za podjetja. Socialne posledice so lahko neposredne, kot je sprememba življenjskih pogojev zaradi škode v gozdu, ali pa posredne, kot so verižne socialne reakcije na spremembe gospodarskega položaja akterjev na prizadetem območju. Hitrost, s katero se pojavljajo okoljska tveganja, povzroča posebne izzive, na primer glede trgov in logistike. Potrebnih je več informacij o možnih vzrokih in učinkih, da bi se zmanjšala negotovost in obvladovala tveganja ob podnebnih spremembah.

4.2

Bogastvo gozdnih virov in učinkovito upravljanje gozdov evropskim gozdovom omogočajo, da se prilagajajo na različne spremembe. Vendar pa znotraj Evrope obstajajo velike regionalne razlike zaradi razlik v naravnem okolju in družbenih dejavnikov. Nevarnost gozdnih požarov v suhih regijah Sredozemlja se bo po pričakovanjih močno povečala zaradi hkratnega vpliva podnebnih sprememb in človeškega delovanja. Če se bo suša nadaljevala še drugod po Evropi, bodo utrpele škodo regije, kjer prevladuje smreka. Če bodo zime postale mile in tla ne bodo več zmrzovala, bo logistika sečnje deloma postala težavnejša. Povečuje se tudi nevarnost plesnobe in škode zaradi žuželk. Na območjih, kjer so se možnosti sečnje zmanjšale, lahko pride do škode zaradi neurij ter posledično do škode zaradi žuželk. Gospodarske posledice za lastnike gozdov in lokalna podjetja utegnejo biti zelo velike, raznolikost gozdov pa bi bila lahko ogrožena. Spremenjeno poslovno okolje utegne prinesti spremembe v sorazmerno korist različnih regij, s tem pa tudi za delitev dela med regijami in v družbi.

4.3

Škodljivim verižnim vplivom podnebnih sprememb se je mogoče izogniti z načrtovanjem izrednih ukrepov. Sistematično napovedovanje je koristno tako zaradi izogibanja neželenim učinkom kot tudi zaradi predvidevanja nenadnih sprememb in naravnih katastrof. Pomen snovanja prilagoditvenih in preprečevalnih ukrepov na različnih ravneh, ki temeljijo na predvidevanjih, bo vedno večji. Za politike in organe EU v povezavi z gozdovi, kot je tehnološka platforma gozdarskega sektorja, je pomembno tudi, da aktivno podpirajo upravljanje in rabo gozdov ter povečujejo konkurenčnost trajnostne rabe okolju prijaznih materialov, kot je les.

4.4

Verižni in pomnoževalni učinek podnebnih sprememb je mogoče ublažiti z vnaprejšnjo pripravo na krizne situacije, in sicer z razvijanjem mehanizmov odzivanja, kot so načrti na področju kriznega upravljanja, opreme in dobre prakse. V časih sprememb in krize je zlasti pomembno ukvarjanje z vprašanji, povezanimi z varnostjo, tudi z varnostjo zaposlitve.

5.   Instrumenti, ki so na voljo za varstvo gozdov (vprašanje 3)

5.1

Za varstvo gozdov tako na nacionalni kot na evropski ravni obstaja trdna pravna podlaga in vrsta instrumentov. Poleg običajnega varovanja območja veljajo različne omejitve za gospodarjenje in zahteve v zvezi z dovoljenji. Problem za gozdarski sektor je v tem, da so obstoječi predpisi in instrumenti razdrobljeni, kar povzroča prekrivanja in morebitna neskladja.

5.2

Varstveni ukrepi, ki temeljijo na prostovoljnih mehanizmih, so se izkazali za stroškovno učinkovite, zlasti v primeru majhnih gozdnih gospodarstev. Toda uresničevanje takšnega pristopa pomeni prenos usposobljenosti in informacij na lastnike gozdov ter popolno povračilo stroškov prostovoljnih varstvenih dejavnosti in izgubo prihodka.

5.3

Največjo negotovost pa sedaj povzroča raznolikost gozdov zunaj zavarovanih območij, saj o njih ni na voljo dovolj informacij. Poleg tega imajo cilji povečanja uporabe biomase za obnovljivo energijo lahko posledice za upravljanje gozdov in sečnjo, s tem pa tudi za raznolikost.

6.   Upravljanje in raba gozdov (vprašanje 4)

6.1

Za evropsko gozdarstvo so značilna dolga obdobja izmenjave, tako da se vpliv novih tehnik upravljanja gozdov lahko pokaže šele po več desetletjih. Socialne in gospodarske razmere povečujejo povpraševanje po novih gozdnogojitvenih tehnikah in tehnikah sečnje v gospodarskih gozdovih, kot je gojenje lesa za energijo v kratkih izmenjevalnih ciklih ali redčenje zrelega gozda. Ekološki pogoji, kot so podnebne spremembe, lahko sami povečajo okoljski vpliv novih tehnik upravljanja gozdov. Stanje gozdov in spremembe v njih se nenehno spremljajo v okviru prilagoditve upravljanja gozdov, tako da je to mogoče še bolj natančno usmeriti in s tem bolje dosegati cilje. Odločitve o upravljanju in rabi gozdov sprejemajo lastniki, ki potrebujejo informacije o možnostih glede upravljanja, ki so na voljo, in njihovem potencialnem učinku. Gozdno načrtovanje lastnikov gozdov je ena od možnih poti naprej.

6.2

Raznovrstnost genskega sklada gozdnega reprodukcijskega materiala in njegovo prilagajanje na podnebne spremembe je med drugim mogoče podpirati s prilagajanjem sistema meril in kazalnikov trajnostnemu gozdarstvu.

7.   Ustreznost informacij o stanju gozdov (vprašanje 5)

7.1

Priprava podatkov o evropskih gozdovih je razdeljena na tri glavne akterje:

Komisijo ter agencije in projekte, ki jih financira;

nacionalne organe za raziskave in statistiko;

podjetja in akterje v gozdarskem sektorju.

7.2

V skladu z načelom subsidiarnosti so države članice praviloma pristojne za področja, ki se nanašajo nanje, vloga EU pa je zagotoviti dodano vrednost s skupnimi ukrepi. Nacionalni organi za raziskave in statistiko, kot so državni gozdni inventarji in statistični uradi, upravljajo pripravo informacij o gozdovih, ki so potrebne za načrtovanje in izvajanje nacionalne gozdne politike. Sedanje informacije EU o gozdovih zajemajo stanje gozdov, vključno z gozdnimi požari, v nekaterih primerih pa tudi lesno proizvodnjo in uporabo, kot so podatki o lesnih proizvodih. Ti nacionalni organi imajo pristojnosti na področju nekaterih mednarodnih statističnih podatkov. Eurostat je pristojen za statistiko EU o gozdnih virih in proizvodnji lesa ter prispevek EU k svetovnim statističnim podatkom, kot je zbiranje in usklajevanje nacionalnih podatkov. (9) Komisija podpira nacionalne organe pri standardizaciji njihovih podatkov v okviru mednarodnih obveznosti. (10) Vendar pa je pri standardizaciji statističnih podatkov treba upoštevati zahteve po usklajenih statističnih podatkih ter nacionalne in regionalne razlike glede vsebine podatkov, med drugim tudi različnost kazalnikov. Komisija je vzpostavila sisteme spremljanja pojavov s čezmejnim vplivom, kot so zdravje gozdov, (11) gozdni požari, (12) pa tudi evropske informacijske in komunikacijske sisteme. (13)

7.3

Lastniki gozdov in druge zainteresirane strani v gozdarskem sektorju informacije o svojih dejavnostih in v podporo dejavnostim običajno prejemajo od nacionalnih organizacij za raziskave in statistiko ter od zasebnega sektorja. Lastniki gozdov in drugi akterji gozdarskega sektorja tudi sami pripravljajo in hranijo informacije v sistemih z realnim časom. Posodobljene informacije o gozdovih ob spreminjajočih se gospodarskih razmerah in prilagajanju upravljanja gozdov postajajo čedalje pomembnejše.

7.4

V državah članicah se pojavljajo razlike glede celovitosti, natančnosti in posodobljenosti informacij o gozdovih. Večina držav lahko skoraj vsako leto poroča o obsegu sestojev njihovih gozdov na nacionalni ravni. Nekateri nacionalni organi pripravljajo podrobna in zanesljiva letna poročila o zdravju in stanju nacionalnih gozdov, proizvodni zmogljivosti, ravnotežju ogljika, varovalnih funkcijah gozdov, storitvah in gospodarski uspešnosti gozdov v lastni državi. (14) V nekaterih državah EU ostajajo pomanjkljivosti glede vsebine, natančnosti in posodabljanja. Zaradi usklajevanja mednarodnih statističnih podatkov Komisija financira projekte na področju raziskav in razvoja ter mrež sodelovanja. (15) Glavne pomanjkljivosti na področju varstva gozdov in podnebnih sprememb so raznolikost gozdov zunaj zavarovanih območij, trajnostna uporaba bioenergetskih virov, zaloge ogljika in ponori, vključno z lesnimi proizvodi, ter hitra določitev kraja poškodovanih območij. Treba je pospešiti podporo nacionalnim akterjem, zbiranje podatkov o gozdovih in njihovo usklajevanje.

7.5

Težava pri pripravi usklajenih podatkov o gozdovih na ravni EU je veliko število akterjev, vključenih v zbiranje podatkov. Zato je pomembno izvesti celovito študijo, ki razjasni, kdo zbira podatke in kakšni podatki se zbirajo.

V Bruslju, 15. septembra 2010

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Mario SEPI


(1)  Svetovalna skupina za gozdarstvo in pluto, Svetovalni odbor o politiki Skupnosti o gozdarstvu in gospodarskih panogah, ki temeljijo na gozdarstvu; Sklep Komisije 97/837/ES z dne 9. decembra 1997 o spremembi Sklepa 83/247/EGS, UL L 346, 17.12.1997, str. 95-96.

(2)  COM(2009) 147 konč.

(3)  Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC).

(4)  Konvencija o biološki raznovrstnosti.

(5)  Forest Europe, ministrska konferenca o zaščiti gozdov v Evropi.

(6)  COM(2008) 113 konč.

(7)  Glej opombo 1.

(8)  Zdravi življenjski stili in trajnost – Lifestyles of Health and Sustainability (LOHAS).

(9)  Na primer letni skupni vprašalnik za gozdarski sektor (JFSQ), v sodelovanju s FAO, ITTO in UNECE.

(10)  Na primer COST E43 (harmonizacija nacionalnih gozdnih inventarjev v Evropi: tehnike za skupno poročanje).

(11)  Program Skupnosti Forest Focus 2003-2006/7.

(12)  Evropski informacijski sistem za gozdne požare (EFFIS).

(13)  Evropsko središče za podatke o gozdovih (European Forest Data Centre, EFDAC) in evropska informacijska in komunikacijska platforma o gozdovih (EFICP).

(14)  Forest Europe ali regionalni prispevek k oceni svetovnih gozdnih virov (GFRA).

(15)  FUTMON, sofinanciran projekt LIFE+ za nadaljnji razvoj in izvajanje sistema za spremljanje stanja gozdov na ravni EU; okvirna pogodba JRC za E-platformo za gozdove, mreža COST, izboljševanje podatkov in informacij o potencialni dobavi vodnih virov: evropski pristop nacionalnih gozdnih inventarjev z več viri (USEWOOD).


Top