52009PC0126

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 8.4.2009

COM(2009) 126 konč.

2009/0054 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih

(Prenovitev) o izvajanju Akta za mala podjetja

{SEC(2009) 315}{SEC(2009) 316}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA |

110 | Razlogi za predlog in njegovi cilji Velikokrat se dolžan znesek v trgovinskih poslih med podjetji ali med podjetji in državnimi organi plača pozneje, kot je določeno v pogodbi ali v splošnih trgovinskih pogojih. Takšne prakse vplivajo na likvidna sredstva in zapletajo finančno upravljanje podjetij. Zamude pri plačilu vplivajo na konkurenčnost in gospodarsko sposobnost družb, zlasti MSP. Zapoznela plačila prav tako negativno vplivajo na trgovinske posle znotraj Skupnosti. Lahko so razlog za stečaje drugače gospodarsko sposobnih podjetij, prav tako pa lahko v najslabšem primeru privedejo do številnih stečajev po vsej dobavni verigi. To tveganje se znatno poveča v obdobjih gospodarskega upada, ko je dostop do financiranja še posebej težak. Nekateri znaki kažejo, da se je to začelo dogajati s širjenjem sedanje gospodarske krize, kar zahteva močan odziv politike. V Aktu za mala podjetja [COM(2008) 394] je poudarjena glavna vloga MSP za konkurenčnost gospodarstva EU, prav tako pa je poudarjeno, da je učinkovit dostop do financ skupaj s potrebo po boljšem izkoriščanju priložnosti, ki jih ponuja enotni trg, eden največjih izzivov za MSP. V Evropskem načrtu za oživitev gospodarstva [COM(2008) 800] je poudarjeno, da je zadosten in dosegljiv dostop do financ predpogoj za naložbe, rast in ustvarjanje novih delovnih mest v okviru gospodarskega upada, prav tako pa so EU in države članice pozvane, da zagotovijo, da državni organi v enem mesecu plačajo račune za dobavo in storitve. Zamude pri plačilu javnih uprav škodujejo verodostojnosti politik in spodbijajo opredeljene cilje politike za zagotovitev stabilnih in predvidljivih pogojev poslovanja za podjetja ter spodbujanje rasti in zaposlovanja. Glede na pomen javnih naročil v EU (več kot 1 943 milijarde EUR na leto), zamude pri plačilu državnih organov zelo negativno vplivajo na podjetja, zlasti MSP. Veliko državnih organov nima enakih finančnih omejitev kot podjetja in se zamudam pri plačilu lahko izognejo. Zato je treba morebitne zamude pri plačilu kaznovati strožje. Poleg tega lahko različni odnosi do plačevanja po vsej EU ovirajo sodelovanje podjetij v javnih razpisih, kar ne samo izkrivlja konkurenco in škoduje delovanju notranjega trga, temveč tudi zmanjšuje sposobnost državnih organov, da kar najbolje izkoristijo denar davkoplačevalcev. Zato je cilj tega predloga izboljšanje denarnega toka evropskih podjetij, kar je še zlasti pomembno v času gospodarskega upada. Cilj predloga je prav tako olajšati nemoteno delovanje notranjega trga z odpravo povezanih ovir za čezmejno trgovinsko poslovanje. To bo doseženo z zagotavljanjem instrumenta za upnike, s katerim bodo lahko v celoti in učinkovito uveljavljali svoje pravice pri zapoznelih plačilih, ter s soočanjem javnih uprav z ukrepi, ki jih bodo učinkovito odvračale od zamud pri plačilu. |

120 | Splošno ozadje V EU podjetja večino blaga in storitev na notranjem trgu dobavljajo drugim podjetjem in državnim organom na podlagi odloga plačila, pri čemer dobavitelj stranki da čas za plačilo. Časovno obdobje je stvar dogovora med stranema, ali pa je določeno na dobaviteljevem računu ali z zakonom. Dobavitelj plačilo za dobavljeno blago ali opravljene storitve pričakuje najpozneje ob koncu tega obdobja. Plačilo po zaključku tega obdobja je zapoznelo plačilo. Namen Direktive 2000/35/ES je bil odpraviti zamude pri plačilu v trgovinskih poslih med podjetji ali med podjetji in državnimi organi. Direktiva med drugim določa, da se lahko zaračunajo zakonite obresti, če plačilo ni izvedeno v pogodbenem ali zakonitem plačilnem roku. Številni dokazi kažejo na to, da so zamude pri plačilu pri trgovinskih poslih kljub izvajanju Direktive 2000/35/ES še vedno splošni problem v EU. Poleg tega v številnih državah članicah obstajajo dokazi o neupravičeno dolgih pogodbenih plačilnih rokih pri poslih, ki vključujejo javne uprave. Oba problema resno ovirata zdravo poslovno okolje in delovanje enotnega trga, to pa se še stopnjuje v času gospodarskega upada. Za zamude pri plačilu v trgovinskih poslih in temu ustrezen pasivni odnos mnogih upnikov obstajajo različni razlogi, ki so med seboj povezani: 1. Struktura trga: raven konkurence znotraj trga, tržna moč udeležencev na trgu in strah, da bo to škodovalo poslovnim odnosom s strankami, so pomembni dejavniki, ki odločajo o tem, ali upniki sprejmejo ali zavrnejo zamujeno plačilo in ali dolžniki zahtevajo podaljšanje trajanja komercialnega kredita. 2. Spreminjajoče se makroekonomske razmere: zaradi upada poslovnega kroga lahko pride do več zamud pri plačilih, saj podjetja zavlačujejo pri plačevanju računov. Posledice zamud pri plačilu so prav tako resnejše v času gospodarskega upada, saj je težje pridobiti alternativne načine financiranja. 3. Dostop do financ in proračunske omejitve: razpoložljivost kredita, monetarna politika, pretok in narava informacij o kreditu, likvidnostni položaj podjetja in razpoložljivost finančnih sredstev na bankah prav tako lahko vplivajo na zamude pri plačilu, zlasti za podjetja, za katere je bančni kredit nadomestek za financiranje dobaviteljev. Mnoga zadolžena podjetja menijo, da so pozna plačila učinkovit in poceni način za financiranje njihovega poslovanja in dejavnosti. Za državne organe so pozna plačila upnikom enostaven, toda neupravičen način za premagovanje proračunskih omejitev s prelaganjem plačil v naslednje proračunsko obdobje. 4. Finančno poslovodenje dolžnikov (vključno z državnimi organi) in upravljanje kreditov upnikov ter kakovost njihovih proizvodov in storitev ter poprodajnih storitev so pomembni dejavniki pri zamudah pri plačilu (ali izogibanju le-tem). 5. Odsotnost učinkovitih in uspešnih pravnih sredstev: mnoga podjetja, zlasti MSP, kljub Direktivi 2000/35/ES ne zaračunavajo obresti, kadar so upravičena do tega, zaradi česar so dolžniki še manj motivirani, da bi plačali pravočasno. Za nekatere upnike finančne koristi ne upravičujejo stroškov ukrepanja proti zamudam pri plačilu. V mnogih primerih izdatkov zaradi dodatnih upravnih postopkov ni mogoče povrniti. Preganjanje strank, ki zamujajo s plačilom, ali zaračunavanje obresti za zamude pri plačilu povzročajo upravne stroške, ki bi se jim mnoga podjetja rada izognila. Poleg tega je več glavnih določb Direktive nejasnih ali pa jih je v praksi težko izvajati. Čeprav ima Direktiva 2000/35/ES nekatere pomanjkljivosti, so temeljni koncepti obresti za zamude pri plačilih, pridržka lastninske pravice in postopkov izterjave nespornih terjatev bistveni in na splošno sprejeti stebri pravnega okvira za boj proti zamudam pri plačilih. Kljub nedavnemu izboljšanju pa so zamude pri plačilih še vedno splošen problem v EU, zlasti slab odnos do plačevanja pa imajo javne uprave v številnih državah članicah. To še naprej negativno vpliva na delovanje notranjega trga in resno ogroža preživetje podjetij v času gospodarske krize. Zato je hkrati z varovanjem glavnih elementov Direktive pomembno uvesti dodatna orodja za zmanjšanje zamud pri plačilih v trgovinskih poslih, skrajšati plačilne roke za javne uprave in znatno okrepiti spodbude za javne uprave za pravočasno plačevanje s prenovitvijo Direktive, tako da se v eno besedilo vključijo bistvene spremembe Direktive in nespremenjene določbe Direktive. Ta predlog bi nadomestil in razveljavil Direktivo 2000/35/ES. Ko ga zakonodajalec sprejme, ga bo Komisija seveda upoštevala pri prihodnji reviziji (2010) finančne uredbe in njenih izvedbenih pravil. Ker je revizija finančnih pravil s strani zakonodajalca dolgotrajen postopek, je Komisija medtem sprejela Sporočilo[1], v katerem svojim službam svetuje, naj takoj izvedejo sklop ukrepov, katerih cilj sta poenostavitev finančnih pravil in pospeševanje izvajanja proračuna za oživitev gospodarstva, zlasti z izboljševanjem izvajanja plačil in določanjem ciljev za skrajševanje rokov za plačila. |

130 | Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog Edina obstoječa določba je Direktiva 2000/35/ES, ki bi jo ta predlog prenovil. |

140 | Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Ta predlog je del lizbonske agende za rast in zaposlovanje ter izvaja Akt za mala podjetja [COM(2008) 394] in Sporočilo Komisije o evropskem načrtu za oživitev gospodarstva [COM(2008) 800]. |

POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi |

211 | Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi je potekalo na splošnem javnem posvetovanju prek I.P.M. (Vaš glas v Evropi). Posvetovanje je potekalo tudi s Posvetovalnim odborom evropskih podjetij (EBTP). |

212 | Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje Velika večina vprašancev meni, da je trenutna zakonita obrestna mera, določena v Direktivi, zadovoljiva. Večina vprašancev pa je Komisijo pozvala, naj uvede učinkovita in uspešna pravna sredstva v primerih zamud pri plačilih ter okrepi vlogo zastopniških organizacij. Odgovori so bili zelo pomemben element ocene učinka. |

213 | Med 19. 5. 2008 in 31. 8. 2008 je po internetu potekalo odprto posvetovanje. Komisija je prejela 510 odgovorov. Rezultati so na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/enterprise/regulation/late_payments/index.htm. |

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

229 | Zunanja izvedenska mnenja niso bila potrebna. |

230 | Ocena učinka V oceni učinka in njenem povzetku je pregled različnih možnosti. Samo možnosti 3a/2 (zakonodaja – usklajevanje rokov za plačila državnih organov podjetjem), 3c (zakonodaja – ukinitev praga 5 EUR), 3d (zakonodaja – uvedba „pristojbine za zamude pri plačilu“) in 3e (zakonodaja – uvedba „nadomestila za zamude pri plačilu“) izpolnjujejo merila učinkovitosti, uspešnosti in doslednosti. Zato so te 4 možnosti osnova tega predloga. |

231 | Komisija je izvedla oceno učinka, navedeno v delovnem programu, poročilo o tem pa je na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/enterprise/regulation/late_payments/index.htm. |

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

305 | Povzetek predlaganih ukrepov Cilj te prenovitve Direktive 2000/35/ES je izboljšati učinkovitost in uspešnost pravnih sredstev za zamude pri plačilu z uvedbo pravice do izterjave upravnih stroškov in nadomestila za notranje stroške, ki nastanejo zaradi zamude pri plačilu. V primeru javnih uprav sta cilja predloga skrajšanje plačilnih rokov z uskladitvijo rokov za plačilo državnih organov podjetjem in okrepitev odvračanja od zamud pri plačilu s pavšalnim nadomestilom od prvega dne zamude v višini 5 % zaračunanega zneska, poleg obresti za zamude pri plačilu in nadomestila za stroške izterjave. S predlogom se prav tako ukinja možnost izključitve terjatve obresti, manjše od 5 EUR. |

310 | Pravna podlaga Člen 95 Pogodbe ES. |

320 | Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog ni v izključni pristojnosti Skupnosti. |

Države članice ne morejo v zadostni meri doseči ciljev predloga iz naslednjih razlogov. |

321 | V odsotnosti zakonodaje Skupnosti pred izvajanjem Direktive 2000/35/ES so bile zamude pri plačilu v trgovinskih poslih velika ovira za trgovino znotraj Skupnosti. Razlog za to je odsotnost ali neučinkovitost nacionalnih pravil za odpravljanje zamud pri plačilu, ki nepravično ščiti nacionalne gospodarske subjekte pred proizvodi in storitvami iz drugih držav članic. Če država članica ne odpravi ovir za prosto gibanje blaga ali storitev iz drugih držav članic zaradi zamud pri plačilu nacionalnih organov ali podjetij, to škoduje trgovini znotraj Skupnosti ravno tako kot akt, ki omejuje trgovino. Poleg tega lahko različni odnosi državnih organov do plačevanja po vsej EU ovirajo sodelovanje podjetij na javnih razpisih, kar ne samo izkrivlja konkurenco in škoduje delovanju notranjega trga, temveč tudi zmanjšuje sposobnost državnih organov, da kar najbolje izkoristijo denar davkoplačevalcev. |

323 | Ukrepi Skupnosti bodo učinkoviteje dosegli cilje predloga iz naslednjih razlogov. |

Države članice ali Direktiva 2000/35/ES ne morejo v zadostni meri doseči cilja zagotavljanja delovanja notranjega trga z odpravljanjem ovir za trgovino znotraj EU, ki nastanejo zaradi zamud pri plačilu. Zato se zdi primerno, da se v skladu z načelom subsidiarnosti zaradi obsega in učinkov problema ta cilj doseže z nadaljnjimi ukrepi na ravni Skupnosti. |

324 | Raziskave in posvetovanja z zainteresiranimi stranmi potrjujejo, da so za odpravo zamud pri plačilu v trgovinskih poslih potrebni ukrepi na ravni EU s prenovitvijo Direktive 2000/35/ES. Razpoložljivi podatki kažejo, da po mnenju večine podjetij pri prodaji blaga in storitev podjetjem in organom v drugih državah članicah obstaja veliko tveganje za zamude pri plačilu. Tveganje za zamude pri plačilu podjetja med drugim odvrača od prodaje proizvodov in storitev v drugih državah članicah, ker povečuje negotovost in stroške poslovanja. V takšnem primeru so stroški poslovanja višji zaradi asimetričnih informacij in negotovosti glede položaja na trgu in plačilne sposobnosti stranke s sedežem zunaj domačega trga. Po mnenju mnogih dolžnikov je tveganje izgube ugleda pri zapoznelih plačilih veliko nižje, če je sedež upnika v drugi državi članici, saj se tveganje izgube ugleda zmanjšuje z razdaljo. Čezmejna trgovina poleg tega zvišuje stroške ponudbe komercialnega kredita, ker so jezik, pristojnost in dostop do podatkov o plačilni sposobnosti običajno drugačni, zato se stroški nadzorovanja zvišujejo, medtem ko so možnosti uspešne izterjave plačila vsi nižje. Zato se pri čezmejni trgovini pogosto uporabljajo zavarovanje komercialnega kredita in drugi instrumenti, ki urejajo tveganje pri poslovanju. Ti instrumenti zmanjšujejo negotovost prihodkov, lahko pa absorbirajo velik del stopnje dobička, zlasti v primeru malih podjetij. |

325 | Med oceno učinka je bilo ovrženih veliko nezakonodajnih možnosti iz razlogov, ki so povezani s subsidiarnostjo, kot je podrobno navedeno v oceni učinka. |

326 | Predlog je zato v skladu z načelom subsidiarnosti. |

Načelo sorazmernosti Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov. |

331 | Direktiva je še naprej neobvezni instrument za gospodarske subjekte, v kolikor jih ne obvezuje, da zahtevajo obresti za zamudo pri plačilu ali nadomestilo za stroške izterjave. Predlog pole tega podjetjem ne preprečuje dogovora o drugih pogodbenih določbah glede plačila, vključno s plačilnim rokom v primeru poslovanja med podjetji in v izjemnih primerih tudi med državnimi organi in podjetji, v skladu s temeljnim načelom svobode sklepanja pogodb med gospodarskimi subjekti. Predlog prav tako vključuje dovolj prožnosti, da državam članicam omogoča prenos Direktive glede na gospodarske in trgovinske razmere na njihovem ozemlju. Predlog poleg tega ne vpliva na že obstoječo možnost, da države članice ohranijo ali uveljavijo določbe, ki so bolj ugodne za upnika kot določbe, potrebne za uskladitev s to direktivo. |

332 | Predlog gospodarskim subjektom ne nalaga dodatnega upravnega bremena. Finančno breme, ki izhaja iz nove pravice do povračila stroškov izterjave, bo sorazmerno z odnosom podjetij do plačevanja. Proračunske posledice za državne organe bodo sorazmerne z njihovo zmožnostjo zagotavljanja skladnosti z določbami Direktive. |

Izbira instrumentov |

341 | Predlagani instrumenti: direktiva. |

342 | Druga sredstva ne bi bila primerna iz naslednjih razlogov. Glede na to, da je ta predlog prenovitev obstoječe direktive, ki določa velik manevrski prostor za države članice, alternativne možnosti ne bi zadostovale za dosego predlaganih ciljev. |

PRORAčUNSKE POSLEDICE |

401 | Proračunske posledice so omejene na upravne odhodke. |

DODATNE INFORMACIJE |

510 | Poenostavitev |

511 | Predlog določa poenostavitev zakonodaje. |

512 | Opredelitve bistvenih pojmov Direktive so razširjene in prerazporejene, da se preprečijo različne razlage. Dvoumne določbe glede pravic upnikov so črtane ali popolnoma preoblikovane, tako da gospodarski subjekti natančno vedo, katere pravice imajo v okviru Direktive. Nadaljnji element poenostavitve je splošna obveznost preglednosti, uvedena za države članice. Nejasen koncept „stroškov izterjave“ se nadomesti z novim sistemom, ki vključuje določen znesek notranjih stroškov izterjave. |

515 | Predlog je vključen v tekoči program Komisije za posodobitev in poenostavitev pravnega reda Skupnosti ter njenega delovnega in zakonodajnega programa pod sklicem 2009/ENTR/006. |

520 | Razveljavitev obstoječe zakonodaje Sprejetje predloga bo povzročilo razveljavitev obstoječe zakonodaje. |

Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti |

531 | Predlog vključuje klavzulo o pregledu. |

540 | Prenovitev Predlog vključuje prenovitev. |

550 | Korelacijska tabela Države članice morajo Komisiji sporočiti besedilo nacionalnih določb za prenos Direktive ter korelacijsko tabelo med navedenimi določbami in to direktivo. |

560 | Evropski gospodarski prostor Predlagani akt zadeva EGP in ga je zato treba razširiti na Evropski gospodarski prostor. |

570 | Podrobna razlaga predloga Določbe Direktive 2000/35/ES glede njenega področja uporabe (člen 1 tega predloga), obresti v primeru zamude pri plačilu (člen 3), pridržka lastninske pravice (člen 8) in postopka izterjave nespornih terjatev (člen 9) v osnovi ostanejo nespremenjene. Različne opredelitve in koncepti so poenostavljeni in združeni v členu 2. Razlogi za druge predlagane bistvene spremembe so naslednji. Člen 1(2) odpravlja možnost, da države članice izključijo terjatve obresti, manjše od 5 EUR. To bo odpravilo ovire za terjatve obresti za zamude pri plačilih, zlasti za MSP, in za zamude pri plačilu v primeru poslovanja z manjšimi zneski, pri katerih so obresti majhne. Člen 4 določa, da bodo upniki v primeru zamud pri plačilu upravičeni do povračila notranjih stroškov izterjave, povezanih s pozno plačanim zneskom. Cilj je dvojen: prvič, upnik bo lahko izterjal svoje notranje upravne stroške, povezane z zamudo pri plačilu, in drugič, to bo poleg zakonitih obresti na dolžnike vplivalo odvračilno. Člen 5 predloga obravnava zamude pri plačilu državnih organov, ki bodo račune za trgovinske posle, ki vodijo do dostave blaga ali izvedbe storitev, praviloma morali plačati v 30 dneh. Po zaključku tega obdobja bo upnik načeloma upravičen do nadomestila v višini 5 % določenega zneska, poleg obresti za zamude pri plačilu in nadomestila za stroške izterjave. Proračunske posledice za državne organe bodo sorazmerne z njihovo zmožnostjo zagotavljanja skladnosti z določbami Direktive. Pričakovano izboljšanje v odnosu državnih organov do plačevanja bo pomagalo zmanjšati število stečajev podjetij in tako zmanjšalo s tem povezane socialne stroške. Člen 6 predloga podpira določbe o skrajno krivičnih pogodbenih klavzulah. Vključuje določbo, v skladu s katero se klavzula, ki izključuje obresti za zamudo pri plačilu, vedno obravnava kot skrajno krivična. V skladu s členom 7 morajo države članice zagotoviti popolno preglednost glede pravic in obveznosti, ki izhajajo iz te direktive, vključno z objavo zakonite obrestne mere. Cilje tega je na najprimernejši način zagotoviti praktične informacije podjetjem, zlasti MSP, ki bodo lahko ukrepali proti dolžnikom, ki plačujejo z zamudo. Člen 10 določa sistem spremljanja in ocenjevanja, ki drugim evropskim institucijam in zainteresiranim stranem omogoča vpogled v dejansko izvajanje Direktive. |

2009/0054 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih

(Prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

ê 2000/35/ES

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[2],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[3],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[4],

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

ò novo

1. Potrebnih je več vsebinskih sprememb Direktive 2000/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih[5]. Zaradi jasnosti je treba navedeno direktivo prenoviti.

2. Gospodarski subjekti večino blaga in storitev na notranjem trgu dobavljajo drugim gospodarskim subjektom in državnim organom na podlagi odloga plačila, pri čemer dobavitelj stranki da čas, da plača račun po dogovoru med stranema ali kot je določeno v dobaviteljevem računu ali v skladu z zakonom.

3. Velikokrat se dolg v trgovinskih poslih med gospodarskimi subjekti ali med gospodarskimi subjekti in državnimi organi plača pozneje, kot je določeno v pogodbi ali v splošnih trgovinskih pogojih. Kljub dostavi blaga ali opravljenim storitvam je veliko zadevnih računov plačanih po preteklem roku. Takšna zamuda pri plačilu negativno vpliva na likvidna sredstva in zapleta finančno upravljanje podjetij. Prav tako vpliva na njihovo konkurenčnost in dobičkonosnost, ko upnik zaradi zamude pri plačilu potrebuje zunanje financiranje. To tveganje se znatno poveča v obdobjih gospodarskega upada, ko je dostop do financiranja težji.

4. Vlaganje sodnih zahtevkov, povezanih z zamudami pri plačilih, je že olajšano z Uredbo Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah[6], Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov[7], Uredbo (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog[8] ter Uredbo (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti[9]. Vendar je za odvračanje od zamud pri plačilih v trgovinskih poslih treba določiti dopolnilne določbe.

ê 2000/35/ES uvodna izjava 1 (prilagojeno)

(1) V svoji resoluciji o integriranem programu v korist malih in srednje velikih podjetij in obrtnega sektorja[10] je Evropski parlament pozval Komisijo, naj predloži predloge o tem, kako se spopasti s problemom zamud pri plačilih.

ê 2000/35/ES uvodna izjava 2 (prilagojeno)

(2) Dne 12. maja 1995 je Komisija sprejela priporočilo o plačilnih rokih v trgovinskih poslih[11].

ê 2000/35/ES uvodna izjava 3 (prilagojeno)

(3) V svoji resoluciji o priporočilu Komisije o plačilnih rokih v trgovinskih poslih[12] je Evropski parlament pozval Komisijo, naj razmisli o preoblikovanju svojega priporočila v predlog, da bi bila direktiva Sveta čimprej predložena.

ê 2000/35/ES uvodna izjava 4 (prilagojeno)

(4) Dne 29. maja 1997 je Ekonomsko-socialni odbor sprejel mnenje o Zeleni knjigi Komisije o javnih naročilih v Evropski uniji: Raziskovanje poti naprej[13].

ê 2000/35/ES uvodna izjava 5 (prilagojeno)

(5) Dne 4. junija 1997 je Komisija objavila načrt ukrepanja za enotni trg, v katerem je poudarila, da zamuda pri plačilih predstavlja vedno resnejšo oviro za uspeh enotnega trga.

ê 2000/35/ES uvodna izjava 6 (prilagojeno)

(6) Dne 17. julija 1997 je Komisija objavila poročilo o zamudah pri plačilih v trgovinskih poslih[14], ki povzema rezultate ocenjevanja učinkov priporočila Komisije z dne 12. maja 1995.

ê 2000/35/ES uvodna izjava 7

(7) Zaradi predolgih rokov in zamud pri plačilih so podjetja, zlasti mala in srednje velika, administrativno in finančno zelo obremenjena. Še več, ti problemi so poglavitni vzrok plačilne nesposobnosti, ki ogroža preživetje podjetij, posledica pa je izguba številnih delovnih mest.

ê 2000/35/ES uvodna izjava 8 (prilagojeno)

(8) V nekaterih državah članicah se pogodbeni plačilni roki znatno razlikujejo od povprečja Skupnosti.

ê 2000/35/ES uvodna izjava 9 (prilagojeno)

(9) Razlike med državami članicami glede pravil in prakse plačevanja ovirajo pravilno delovanje notranjega trga.

ê 2000/35/ES uvodna izjava 10 (prilagojeno)

5. Posledica je znatno omejeno trgovinsko poslovanje med državami članicami. To je v nasprotju s členom 14 Pogodbe, saj bi moralo biti pPodjetnikom mora biti omogočeno, da trgujejo na celotnem notranjem trgu v razmerah, ki zagotavljajo, da čezmejno poslovanje ne pomeni večjega tveganja kot domači promet. Če bi za domače in čezmejno poslovanje veljala bistveno drugačna pravila, bi prišlo do izkrivljanja konkurence.

ê 2000/35/ES uvodna izjava 11 (prilagojeno)

(11) Najnovejši statistični podatki kažejo, da od sprejema priporočila z dne 12. maja 1995 v mnogih državah članicah v najboljšem primeru ni prišlo do nobenega izboljšanja glede zamud pri plačilih.

ò novo

6. Komisija je v sporočilu „Najprej pomisli na male“ – „Akt za mala podjetja“ za Evropo[15] poudarila, da je malim in srednjim podjetjem (MSP) treba olajšati dostop do financiranja in da je treba razviti pravno in poslovno okolje, ki omogoča pravočasno plačevanje v trgovinskih poslih.

7. Eden od prednostnih ukrepov „Evropskega načrta za oživitev gospodarstva“[16] je zmanjšanje upravnega bremena in spodbujanje podjetništva, med drugim z zagotavljanjem, da državni organi za zmanjšanje likvidnostnih omejitev v enem mesecu plačajo račune za dobavo in storitve, vključno z računi MSP.

ê 2000/35/ES uvodna izjava 12

8. Države članice, ki delujejo kot posameznice, ne morejo v zadostni meri doseči cilja boja proti zamudam pri plačilih na notranjem trgu, Skupnost pa se lahko bolj približa temu cilju. Ta direktiva ne gre dlje od tistega, kar je potrebno za dosego tega cilja. Tako je ta direktiva v celoti usklajena z zahtevami glede načel subsidiarnosti in sorazmernosti, kot so določena v členu 5 Pogodbe.

ê 2000/35/ES uvodna izjava 13 (prilagojeno)

9. Ta direktiva se mora omejiti na plačila kot prejemke v zvezi s trgovinskimi posli in ne √ sme urejati Õ ureja poslovanja s potrošniki, obresti v zvezi z drugimi plačili, npr. plačili glede na zakonodajo o čekih in menicah, plačili kot nadomestili za škodo, vključno s plačili zavarovalnic.

ê 2000/35/ES uvodna izjava 22

10. Ta direktiva bi morala urejati vse trgovinske posle, ne glede na to, ali potekajo med zasebnimi ali javnimi podjetji ali med podjetji in državnimi organi, ob upoštevanju, da zadnji upravljajo z znatnim obsegom plačil podjetjem. Zato mora urejati tudi vse trgovinske posle med glavnimi izvajalci in njihovimi dobavitelji in podizvajalci.

ê 2000/35/ES uvodna izjava 14

11. Dejstvo, da ta direktiva velja za svobodne poklice, ne pomeni, da jih morajo države članice obravnavati kot podjetja ali trgovce za namene, ki jih ta direktiva ne vključuje.

ê 2000/35/ES uvodna izjava 16 (prilagojeno)

ð novo

12. Zamuda pri plačilih je kršenje pogodbe, ki je postala finančno zanimiva za dolžnike v večini držav članic zaradi nizkih ðali neobstoječih ï obrestnih mer √ , ki se zaračunajo za Õ na zamude pri plačilih, in/ali dolgotrajnih postopkov sodnega varstva. Potrebna je odločna sprememba, vključno z ðobravnavanjem izključitve pravice do zaračunavanja obresti kot nepoštene pogodbene klavzule ter z zagotavljanjem ï nadomestili upnikom za njihove stroške, da bi preobrnili ta trend in zagotovili take posledice zamud pri plačilih, ki bi odvračale od zapoznelega plačevanja.

ò novo

13. Zaradi doslednosti zakonodaje Skupnosti je treba v tej direktivi uporabiti opredelitev pojma „naročnik“ iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev[17].

14. Zakonite obresti za zamude pri plačilu je treba izračunati dnevno kot navadne obresti v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov[18].

ê 2000/35/ES uvodna izjava 17 (prilagojeno)

ð novo

15. ðUpnikom je treba zagotoviti pošteno nadomestilo za stroške izterjave, ki jih imajo zaradi zamude pri plačilu, tako da so posledice zamud pri plačilih takšne, da odvračajo od teh zamud. V stroške izterjave je prav tako treba vključiti izterjavo upravnih stroškov in nadomestilo za notranje stroške, ki so nastali zaradi zamude pri plačilu, za katere je treba v tej direktivi določiti možnost minimalnega pavšalnega zneska, ki se lahko izterja z obrestmi za zamude pri plačilu. ï Primerno nNadomestilo stroškov izterjave je treba oceniti brez poseganja v nacionalne določbe, glede na katere lahko nacionalni sodnik dodeli upniku dodatno odškodnino zaradi √ v zvezi z Õ dolžnikovoe zamudoe pri plačilu, ob upoštevanju, da so lahko taki stroški povrnjeni že z obrestmi za zamudo pri plačilu.

ò novo

16. Raziskave kažejo, da državni organi za trgovinske posle pogosto zahtevajo pogodbene plačilne roke, ki so bistveno daljši od 30 dni. Zato je treba plačilne roke za javna naročila, ki jih oddajo državni organi, praviloma omejiti na največ 30 dni.

17. Zamuda pri plačilu je zlasti obžalovanja vredno, če do nje pride kljub dolžnikovi plačilni sposobnosti. Raziskave kažejo, da državni organi račune pogosto plačajo zelo pozno, po izteku veljavnega plačilnega roka. Za državne organe lahko veljajo manjše finančne omejitve, ker lahko imajo varnejše, predvidljivejše in bolj stalne prilive prihodkov kot zasebna podjetja. Hkrati so manj odvisna od stabilnih poslovnih odnosov za dosego svojih ciljev kot zasebna podjetja. Zato državni organi morda niso tako motivirani, da bi plačevali pravočasno. Poleg tega lahko mnogi državni organi pridobijo finančna sredstva ob ugodnejših pogojih kot zasebna podjetja. Zamude pri plačilih državnih organov tako ne vodijo samo do neupravičenih stroškov za zasebna podjetja, temveč do splošne neučinkovitosti. Zato je v primeru zamud pri plačilih državnih organov primerno uvesti ustrezno višja odvračalna nadomestila.

ê 2000/35/ES uvodna izjava 18

18) Ta direktiva upošteva vprašanje dolgih pogodbenih plačilnih rokov, zlasti obstoj nekaterih kategorij pogodb, kjer je daljši plačilni rok v povezavi z omejeno svobodo sklepanja pogodb ali višjo obrestno mero lahko utemeljen.

ê 2000/35/ES uvodna izjava 19 (prilagojeno)

ð novo

18. Ta direktiva mora prepovedati zlorabo svobode sklepanja pogodb v škodo upnika. Če pogodba služi predvsem temu, da si dolžnik pridobi dodatno likvidnost na račun upnika ð, na primer z izključitvijo možnosti za upnika, da zaračuna obresti za zamude pri plačilu ali z določitvijo obrestne mere za zamude pri plačilu, ki je znatno nižja od zakonitih obresti, določenih v tej direktivi ï, ali če glavni izvajalec postavi svojim dobaviteljem in podizvajalcem plačilne pogoje, ki niso utemeljeni s pogoji, ki so jih njemu postavili drugi, lahko to šteje za tako zlorabo. Ta direktiva ne vpliva √ sme vplivati Õ na nacionalne določbe v zvezi z načinom sklepanja pogodb ali z veljavnostjo pogodbenih določb, ki so krivična do dolžnika.

ê 2000/35/ES uvodna izjava 21

19. Upnikom bi radi zagotovili tak položaj, da bi lahko brez diskriminacije uveljavljali pridržek lastninske pravice v celotni Skupnosti, če je klavzula o pridržku lastninske pravice veljavna glede na nacionalne določbe, ki se uporabljajo in ki jih določa mednarodno zasebno pravo.

ê 2000/35/ES uvodna izjava 15

20. Ta direktiva samo opredeljuje izraz „izvršilni naslov“, ne ureja pa različnih postopkov prisilne izvršbe takega naslova in pogojev, pod katerimi se prisilnao izvršbao takega naslova lahko ustavi ali zadrži.

ê 2000/35/ES uvodna izjava 20

21. Posledice zamud pri plačilih lahko delujejo odvračajoče samo, če hkrati obstaja postopek pravnega varstva, ki je hiter in učinkovit za upnika. V skladu z načelom nediskriminacije iz člena 12 Pogodbe bi morali taki postopki biti na voljo vsem upnikom s sedežem v Skupnosti.

ê 2000/35/ES uvodna izjava 23 (prilagojeno)

ð novo

22. ðTreba je zagotoviti, da se postopki izterjave nespornih terjatev v zvezi z zamudo pri plačilu pri trgovinskih poslih ï Člen 5 te direktive predpisuje, da se mora postopek izterjatve nespornih terjatev zaključijoti v kratkem času. v skladu z nacionalno zakonodajo, vendar ne predpisuje, da bi morale države članice sprejeti določen postopek ali na določen način spremeniti svoje obstoječe pravne postopke –

ò novo

23. Obveznost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo mora biti omejena na tiste določbe, ki pomenijo vsebinsko spremembo v primerjavi z Direktivo 2000/35/ES. Obveznost prenosa določb, ki so nespremenjene, izhaja iz navedene direktive.

24. Ta direktiva ne sme posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno zakonodajo in začetka uporabe Direktive 2000/35/ES –

ê 2000/35/ES

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Področje uporabe

1. Ta direktiva se uporablja za vsa plačila kot prejemke v zvezi s trgovinskimi posli.

ê 2000/35/ES člen 6(3) (prilagojeno)

32. Pri prenosu te direktive lahko države članice izključijo √naslednje Õ :

(a) dolgove, ki so predmet postopka poravnave zaradi plačilne nesposobnosti dolžnika;

(b) pogodbe, sklenjene pred 8. avgustom 2002.; in

(c) terjatve obresti, manjše od 5 EUR.

ê 2000/35/ES (prilagojeno)

Člen 2

Opredelitev pojmov ev

V tej direktivi √ se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov Õ:

1.(1) „trgovinski posli“ so posli med podjetji ali med podjetji in državnimi organi, ki vodijo k dostavi blaga ali izvajanju storitev za plačilo,;

ê 2000/35/ES (prilagojeno)

ð novo

(2) „državni organi“ so kateri koli naročniki, kot jih določajo direktive o javnih naročilih 92/50/EGS[19], 93/36/EGS[20], 93/37/EGS[21] in 93/38/EGS[22], √ Direktiva 2004/18/ES Õ;

(3) „podjetje“ je katera koli organizacija ð, razen državnega organa,ï ki deluje v okviru svoje neodvisne gospodarske ali strokovne dejavnosti, tudi če jo izvaja ena sama oseba;

2.(4) „zamuda pri plačilu“ pomeni prekoračenje pogodbenega ali zakonskega plačilnega roka ð neplačilo v plačilnem roku iz člena 3(2) ali člena 5(2) ï ;

ò novo

(5) „obresti za zamude pri plačilu“ pomeni zakonite obresti ali obresti, o katerih se podjetja med seboj pogajajo in dogovarjajo;

(6) „zakonite obresti“ pomeni navadne obresti za zamude pri plačilu po stopnji, ki je vsota referenčne obrestne mere in vsaj sedmih odstotnih točk;

(7) „referenčna obrestna mera“ pomeni eno od naslednjega:

ê 2000/35/EC

ð novo

4.(a) "obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja za svoje ð najnovejše ï operacije glavnega refinanciranja ð , ali mejna obrestna mera, ki izhaja iz postopkov razpisa z variabilno stopnjo za take operacije; ï " je obrestna mera, ki se uporablja za take posle v primeru razpisov s fiksno stopnjo. V primeru, da je bila operacija glavnega refinanciranja opravljena po postopku razpisa z variabilno stopnjo, se ta obrestna mera nanaša na mejno obrestno mero, ki izhaja iz tega razpisa. To velja tako v primeru dražbe z enotno stopnjo kot dražbe z variabilno stopnjo;

ê 2000/35/ES člen 3(1)(d) drugi stavek (prilagojeno)

(b) za državo članico, ki ne sodeluje v tretji fazi ekonomske in monetarne unije, je referenčna stopnja omenjena zgoraj ekvivalentna stopnja, ki jo določi njena nacionalna centralna banka.

ê 2000/35/ES

3.(8) „pridržek lastninske pravice“ pomeni pogodbeni dogovor, po katerem si prodajalec pridrži lastninsko pravico na blagu, dokler ni cena v celoti plačana;

ê 2000/35/ES (prilagojeno)

ð novo

5.(9) „izvršilni naslov“ je katera koli odločba, sodba ali plačilni nalog, ki jo ali ga izda sodišče ali drugi pristojni organ, ð vključno s tistimi, ki so začasno izvršljivi, ï ne glede na to, ali gre za takojšnje plačilo ali plačilo po obrokih, in ki omogoča upniku, da izterja svojo terjatev do dolžnika s pomočjo prisilne izvršbe; izraz vključuje odločbe, sodbe ali plačilne naloge, ki so izvršljivi začasno in ostanejo začasno izvršljivi, četudi se dolžnik pritoži.

ê 2000/35/ES (prilagojeno)

ð novo

Člen 3

Obresti v primeru zamude pri plačilu

(c)1. √ Države članice zagotovijo, da Õð je v trgovinskih poslih med podjetji ï upnik upravičen do obresti, √ ne da bi bilo potrebno opozorilo, Õ če √ če so izpolnjeni naslednji pogoji: Õ

(ia) ðupnik ï izpolnjuje svoje pogodbene in zakonite obveznosti; and

(iib) ðupnik ï zapadle vsote ne prejme pravočasno, razen če dolžnik ni odgovoren za zamudo.

12. ð Kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1,ï Ddržave članice zagotovijo, da √ naslednje Õ:

(a) obresti v skladu s točko (d) ð za zamude pri plačilu ï zapadejo v plačilo z dnem, ki sledi datumu plačila ali koncu plačilnega roka, določenemu v pogodbi;

(b) če datum plačila ali plačilni rok v pogodbi ni določen, obresti ð za zamude pri plačilu ï zapadejo v plačilo takoj, ne da bi bilo potrebno opozorilo √ , v enem od naslednjih rokov Õ:

(i) 30 dni po dnevu, na katerega dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo; or

(ii) če je dan, na katerega je dolžnik prejel račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo, dvomljiv, 30 dni po dnevu prejema blaga ali izvedbi storitev; or

(iii)(ii) če dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo pred prejemom blaga ali izvedbo storitev, 30 dni po dnevu prejema blaga ali izvedbi storitev; or

(iv)(iii) če je postopek sprejemanja ali preverjanja, s katerim je treba preveriti skladnost blaga ali storitev s pogodbo, določen zakonsko ali pogodbeno in če dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo pred dnevom ali na dan sprejemanja ali preverjanja, 30 dni po tem zadnjem √ navedenem Õ datumu.

ð 3. Države članice zagotovijo, da je veljavna referenčna obrestna mera:

(a) za prvo polovico zadevnega leta obrestna mera, ki velja 1. januarja navedenega leta;

(b) za drugo polovico zadevnega leta obrestna mera, ki velja 1. julija navedenega leta. ï

ê 2000/35/ES (prilagojeno)

(d) višina obresti za zamudo pri plačilu ("zakonska stopnja"), ki jih mora plačati dolžnik, je vsota obrestne mere, ki jo uporablja Evropska centralna banka za svoje zadnje operacije glavnega refinanciranja, ki jih je opravila pred prvim koledarskim dnem zadevnega polletja ("referenčna stopnja"), in vsaj sedem odstotnih točk ("marža"), razen če je v pogodbi drugače določeno. Za državo članico, ki ne sodeluje v tretji fazi ekonomske in monetarne unije, je referenčna stopnja omenjena zgoraj ekvivalentna stopnja, ki jo določi njena nacionalna centralna banka. V obeh primerih se referenčna stopnja v veljavi na prvi koledarski dan zadevnega polletja uporablja v naslednjih šestih mesecih;

(e) razen če dolžnik ni odgovoren za zamudo, ima upnik pravico zahtevati primerno nadomestilo od dolžnika za vse stroške izterjatve zaradi dolžnikove zamude pri plačilu. Za take stroške izterjatve je treba spoštovati načela transparentnosti in sorazmernosti v zvezi z zadevnim dolgom. Države članice lahko, ob spoštovanju zgoraj omenjenih načel, določijo največje zneske stroškov izterjatve za različne višine dolga.

2. Za nekatere kategorije naročil, ki jih določi nacionalna zakonodaja, lahko države članice določijo največ 60-dnevni rok, po katerem obresti zapadejo v plačilo, pod pogojem, da preprečijo naročnikom prekoračenje tega roka ali določijo obvezno obrestno mero, ki znatno presega zakonsko stopnjo.

3. Države članice zagotovijo, da dogovor o dnevu plačila ali o posledicah zamude pri plačilu, ki ni v skladu z določbami odstavkov 1(b) do (d) in 2, ni izvršljiv ali je razlog za zahtevo odškodnine, če je skrajno krivičen do upnika ob upoštevanju vseh okoliščin primera, vključno z dobro trgovsko prakso in vrsto proizvoda. Pri ugotavljanju, ali je nek dogovor skrajno krivičen do upnika, se med drugim upošteva, ali ima dolžnik objektiven razlog za odstopanje od določb odstavkov 1(b) do (d) in 2. Če se ugotovi, da je tak dogovor skrajno krivičen, se uporabi zakonske pogoje, razen če nacionalno sodišče določi drugačne pogoje, ki so pravični.

4. Države članice zagotovijo, da v interesu upnikov in konkurentov obstajajo ustrezna in učinkovita sredstva za preprečevanje nadaljnje uporabe pogojev, ki so skrajno krivični v smislu odstavka 3.

5. Sredstva iz odstavka 4 vključujejo določbe, po katerih lahko organizacije, ki uradno zastopajo mala in srednje velika podjetja ali imajo legitimen interes do njihovega zastopanja, v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo vložijo tožbo pri sodišču ali pristojnem upravnem organu na podlagi tega, da so pogodbeni pogoji za splošno rabo skrajno krivični v smislu odstavka 3, tako da lahko uporabijo ustrezna in učinkovita sredstva za preprečevanje nadaljnje uporabe takih pogojev.

ò novo

Člen 4

Nadomestilo stroškov izterjave

1. Ko obresti za zamudo pri plačilu zapadejo v plačilo v trgovinskih poslih v skladu s členoma 3 in 5, razen če je v pogodbi določeno drugače, države članice zagotovijo, da je upnik upravičen od dolžnika prejeti katerega koli od naslednjih zneskov:

(a) za dolg, manjši od 1 000 EUR, fiksni znesek 40 EUR;

(b) za dolg 1 000 EUR ali več, toda manjši od 10 000 EUR, fiksni znesek 70 EUR;

(c) za dolg v višini 10 000 EUR ali več, 1 % zneska, za katerega obresti za zamudo pri plačilu zapadejo v plačilo.

2. Države članice zagotovijo, da zneski iz odstavka 1 zapadejo v plačilo, ne da bi bilo potrebno opozorilo, kot nadomestilo za upnikove stroške izterjave.

ê 2000/35/ES člen 3(1)(e) (prilagojeno)

ð novo

(e) 3. Razen če dolžnik ni odgovoren za zamudo, ima upnik pravico ð poleg zneskov iz odstavka 1 ï zahtevati primerno nadomestilo od dolžnika za vse ð preostale ï stroške izterjatve zaradi dolžnikove zamude pri plačilu. Za take stroške izterjatve je treba spoštovati načela transparentnosti in sorazmernosti v zvezi z zadevnim dolgom. Države članice lahko, ob spoštovanju zgoraj omenjenih načel, določijo največje zneske stroškov izterjatve za različne višine dolga.

ò novo

Člen 5

Plačilo državnih organov

1. Države članice zagotovijo, da je v trgovinskih poslih, ki vodijo do dostave blaga ali izvajanja storitev za državne organe proti plačilu, upnik upravičen do obresti za zamude pri plačilu, ki so enake zakonitim obrestim, ne da bi bilo potrebno opozorilo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) upnik izpolnjuje pogodbene in zakonite obveznosti;

(b) upnik zapadle vsote ne prejme pravočasno, razen če dolžnik ni odgovoren za zamudo.

2. Kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1, države članice zagotovijo naslednje:

(a) obresti za zamude pri plačilu zapadejo v plačilo z dnem, ki sledi datumu plačila ali koncu plačilnega roka, določenega v pogodbi;

(b) če datum plačila ali plačilni rok v pogodbi ni določen, obresti za zamude pri plačilu zapadejo v plačilo takoj, ne da bi bilo potrebno opozorilo:

(i) 30 dni po dnevu, na katerega dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo;

(ii) če dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo pred prejemom blaga ali izvedbo storitev, 30 dni po dnevu prejema blaga ali izvedbi storitev;

(iii) če je postopek sprejemanja ali preverjanja, s katerim je treba preveriti skladnost blaga ali storitev s pogodbo, določen zakonsko ali pogodbeno in če dolžnik prejme račun ali drugo ustrezno zahtevo za plačilo pred dnevom ali na dan sprejemanja ali preverjanja, 30 dni po navedenem datumu;

3. Države članice zagotovijo, da postopek sprejemanja ali preverjanja iz odstavka 2(b)(iii) traja največ 30 dni, razen če ni drugače določeno in ustrezno utemeljeno v razpisni dokumentaciji in pogodbi.

4. Države članice zagotovijo, da plačilni rok iz pogodbe ni daljši od rokov iz odstavka 2(b), razen če se dolžnik in upnik izrecno ne dogovorita drugače in če to ustrezno utemeljujejo posebne okoliščine, kot je objektivna potreba po določitvi daljšega plačilnega roka.

5. Ko obresti za zamudo pri plačilu zapadejo v plačilo, države članice zagotovijo, da je upnik upravičen do pavšalnega nadomestila v višini 5 % dolgovanega zneska. To nadomestilo se zaračuna poleg obresti za zamude pri plačilu.

6. Države članice zagotovijo, da je ustrezna referenčna obrestna mera za trgovinske posle, ki vodijo do dostave blaga ali izvajanja storitev za državne organe proti plačilu:

(a) za prvo polovico zadevnega leta obrestna mera, ki velja 1. januarja navedenega leta;

(b) za drugo polovico zadevnega leta obrestna mera, ki velja 1. julija navedenega leta.

ê 2000/35/ES (prilagojeno)

Člen 6

√ Skrajno krivične pogodbene klavzule Õ

ê 2000/35/ES člen 3(3), (4) in (5) (prilagojeno)

ð novo

31. Države članice zagotovijo, da dogovor ð je klavzula v pogodbi ï o √ glede Õ dnevau plačila ali √, obrestne mere za zamude pri plačilu ali stroškov izterjave Õ o posledicah zamude pri plačilu, ki ni v skladu z določbami odstavkov 1(b) do (d) in 2, ni izvršljiv ð neizvršljiva ï ali je razlog za zahtevo odškodnine, če je skrajno krivičen do upnika ob upoštevanju vseh okoliščin primera, vključno z dobro trgovsko prakso in vrsto proizvoda. Pri ugotavljanju, ali je neka dogovor ð klavzula ï skrajno krivičnaen do upnika, √ se upoštevajo vse okoliščine, vključno z dobro trgovinsko prakso in naravo proizvoda Õ ð ali storitve. ï √ Prav tako Õ se med drugim upošteva, ali ima dolžnik objektiven razlog za odstopanje od določb odstavkov 1(b) do (d) in 2 ð zakonite obrestne mere ali člena 3(2)(b), člena 4(1) ali člena 5(2)(b) ï. Če se ugotovi, da je tak dogovor skrajno krivičen, se uporabi zakonske pogoje, razen če nacionalno sodišče določi drugačne pogoje, ki so pravični.

ðZa namene prvega pododstavka se klavzula, ki izključuje obresti za zamudo pri plačilu, vedno obravnava kot skrajno krivična. ï

42. Države članice zagotovijo, da v interesu upnikov in konkurentov obstajajo ustrezna in učinkovita sredstva za preprečevanje nadaljnje uporabe pogojev ð klavzul ï in praks, ki so skrajno krivični v smislu odstavka 31.

53. Sredstva iz odstavka 42 vključujejo določbe, po katerih lahko ð zastopniške ï organizacije, ki uradno zastopajo mala in srednje velika podjetja ali imajo legitimen interes do njihovega zastopanja, v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo vložijo tožbo pri sodišču ali pristojnem upravnem organu na podlagi tega, da so pogodbeni pogoji za splošno rabo ð klavzule ï skrajno krivičnei v smislu odstavka 3, tako da lahko uporabijo ustrezna in učinkovita sredstva za preprečevanje ð njihove ï nadaljnje uporabe takih pogojev.

ò novo

Člen 7

Preglednost

Države članice zagotovijo popolno preglednost glede pravic in obveznosti, ki izhajajo iz te direktive, zlasti z objavo veljavne zakonite obrestne mere.

ê 2000/35/ES

Člen 48

Pridržek lastninske pravice

1. Države članice zagotovijo v skladu z nacionalnimi določbami, ki se uporabljajo in ki jih določa mednarodno zasebno pravo, da prodajalec obdrži lastninsko pravico na blagu, dokler ni v celoti plačano, če je bila klavzula o pridržku lastninske pravice izrecno dogovorjena med kupcem in prodajalcem pred dostavo blaga.

2. Države članice lahko sprejmejo ali obdržijo določbe v zvezi s pologom, ki ga je dolžnik že plačal.

ê 2000/35/ES (prilagojeno)

ð novo

Člen 59

Postopek izterja tve nespornih terjatev

1. Države članice zagotovijo, da se lahko izvršilni naslov pridobi, ne glede na znesek dolga, običajno v 90 koledarskih dneh potem, ko upnik vloži tožbo ali zahtevo pri sodišču ali drugem pristojnem organu, pod pogojem, da dolg ali vidiki postopka niso sporni. Države članice opravljajo to dolžnost v skladu s svojimi nacionalnimi zakoni ali drugimi predpisi.

2. Ustrezni nNacionalni zakoni in drugi predpisi uporabljajo enake pogoje za vse upnike s sedežem v Evropski sSkupnosti.

3. Rok 90 koledarskih dni iz odstavka 1 ne vključuje naslednjega √ Pri računanju roka iz odstavka 1 se ne upošteva naslednje Õ:

(a) rokiov za vročitev listin;

(b) zamude, ki jih povzroči upnik, kot je čas popravila iz zahteve.

4. Ta člen ne posega v določbe Bruseljske konvencije o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju odločb v civilnih in gospodarskih zadevah[23].

ð 4. Odstavki, 1, 2 in 3 ne posegajo v določbe Uredbe (ES) 1986/2006. ï

ò novo

Člen 10

Poročilo

1. Države članice Komisiji pošljejo poročilo o izvajanju te direktive v dveh letih po datumu iz člena 11(1), nato pa vsaka tri leta.

2. Komisija v treh letih po datumu iz člena 11(1) Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive. Poročilu so priloženi vsi ustrezni predlogi.

ê 2000/35/ES (prilagojeno)

Člen 611

Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 8. avgusta 2002. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Ko države članice sprejmejo te predpise, se morajo sklicevati na to direktivo ali pa se nanjo sklicujejo ob uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

ê . (prilagojeno)

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 1 do 7 in 9 najpozneje do [zadnjega dne 12-mesečnega obdobja, ki sledi objavi te direktive v Uradnem listu Evropske unije] . Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se v obstoječih zakonih in drugih predpisih sklici na direktivo, razveljavljeno s to direktivo, razlagajo kot sklici na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.

ê 2000/35/ES (prilagojeno)

ð novo

42. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

23. Države članice lahko obdržijo ali sprejmejo določbe, ki so bolj ugodne za upnika kot določbe, potrebne za uskladitev s to direktivo.

4. Pri prenosu Direktive lahko države članice izključijo pogodbe ð , sklenjene pred datumom iz odstavka 1. ï

3. Pri prenosu te direktive lahko države članice izključijo:

(a) dolgove, ki so predmet postopka poravnave zaradi plačilne nesposobnosti dolžnika;

(b) pogodbe, sklenjene pred 8. avgustom 2002; and

(c) terjatve obresti, manjše od 5 EUR.

4. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

5. Komisija dve leti po 8. avgustu 2002 med drugim pregleda zakonsko stopnjo, pogodbene plačilne roke in zapoznela plačila, da oceni učinek na trgovinske posle in delovanje zakonodaje v praksi. O tem pregledu in drugih pregledih se obvesti Evropski parlament in Svet, skupaj s predlogi za izboljšanje te direktive, kjer je ustrezno.

ò novo

Člen 12

Razveljavitev

Razen za pogodbe, sklenjene pred [ datum iz člena 11(1) ], za katere se ta direktiva v skladu s členom 11(4) ne uporablja, se Direktiva 2000/35/ES razveljavi z začetkom veljavnosti od navedenega datuma brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos Direktive v nacionalno pravo in začetek veljavnosti Direktive.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge.

ê 2000/35/ES

ð novo

Člen 713

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati [dvajseti] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

ê 2000/35/ES

Člen 814

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, […]

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik […] […]

PRILOGA

Korelacijska tabela

Direktiva 2000/35/ES | Ta direktiva |

Člen 1 | Člen 1(1) |

Člen 2(1), prvi pododstavek | Člen 2(1) |

Člen 2(1), drugi pododstavek | Člen 2(2) |

Člen 2(1), tretji pododstavek | Člen 2(3) |

Člen 2(2) | Člen 2(4) |

– | Člen 2(5) |

– | Člen 2(6) |

– | Člen 2(7), uvodne besede |

Člen 2(3) | Člen 2(8) |

Člen 2(4) | Člen 2(7)(a) |

Člen 2(5) | Člen 2(9) |

Člen 3(1)(a) | Člen 3(2)(a) |

Člen 3(1)(b), uvodne besede | Člen 3(2)(b) |

Člen 3(1)(b)(i) | Člen 3(2)(b)(i) |

Člen 3(1)(b)(ii) | – |

Člen 3(1)(b)(iii) | Člen 3(2)(b)(ii) |

Člen 3(1)(b)(iv) | Člen 3(2)(b)(iii) |

Člen 3(1)(c) | Člen 3(1) |

Člen 3(1)(d), prvi in tretji stavek | – |

Člen 3(1)(d), drugi stavek | Člen 2(7)(b) |

– | Člen 4(1) |

– | Člen 4(2) |

Člen 3(1)(e) | Člen 4(3) |

Člen 3(2) | – |

– | Člen 5 |

Člen 3(3), prvi in drugi stavek | Člen 6(1), prvi pododstavek |

Člen 3(3), tretji stavek | – |

– | Člen 6(1), drugi pododstavek |

Člen 3(4) | Člen 6(2) |

Člen 3(5) | Člen 6(3) |

– | Člen 7 |

Člen 4 | Člen 8 |

Člen 5(1), (2) in (3) | Člen 9(1), (2) in (3) |

Člen 5(4) | – |

– | Člen 5(4) |

– | Člen 10 |

Člen 6(1) | – |

– | Člen 11(1) |

Člen 6(2) | Člen 11(3) |

Člen 6(3) | Člen 1(2) |

Člen 6(4) | Člen 11(2) |

Člen 6(5) | – |

– | Člen 11(4) |

– | Člen 12 |

Člen 7 | Člen 13 |

Člen 8 | Člen 14 |

– | Priloga |

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. NASLOV PREDLOGA

Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (prenovitev).

2. OKVIR ABM/ABB

Naslov 02 – Podjetništvo – Poglavje 02 03 Notranji trga blaga in sektorske politike.

3. PRORAČUNSKE VRSTICE

3.1. Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA)) z navedbo imena postavke:

02.0301

3.2. Trajanje ukrepa in finančnega vpliva:

Glede na to, da je ukrep zakonodajni predlog, njegovo trajanje ni določeno.

3.3. Značilnosti proračuna:

Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav prosilk | Razdelek v finančni perspektivi |

02.0301 | neobvezni | dif.[24] | NE | DA | NE | 1a |

4. POVZETEK SREDSTEV

4.1. Finančna sredstva

4.1.1. Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta odhodkov | Oddelek | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 in pozneje | Skupaj |

Odhodki iz poslovanja[25] |

Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) | 8.1. | a | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Odobritve plačil (OP) | b | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije[26] |

Tehnična in upravna pomoč (NS) | 8.2.4. | c | 0 | 0 | 0 | 0 | 0,3 | 0 | 0,3 |

REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ |

Odobritve za prevzem obveznosti | a+c | 0 | 0 | 0 | 0 | 0,3 | 0 | 0,3 |

Odobritve plačil | b+c | 0 | 0 | 0 | 0 | 0,3 | 0 | 0,3 |

Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije[27] |

Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) | 8.2.5. | d | 0,244 | 0,244 | 0,244 | 0,244 | 0,244 | 0,244 | 1,464 |

Upravni stroški, ki jih referenčni znesek ne krije, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (NS) | 8.2.6. | e | 0,1 | 0,1 | 0,1 | 0,1 | 0,1 | 0,1 | 0,6 |

Predvideni stroški financiranja ukrepa skupaj |

OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a+c+d+e | 0,344 | 0,344 | 0,344 | 0,344 | 0,644 | 0,344 | 2,364 |

OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | b+c+d+e | 0,344 | 0,344 | 0,344 | 0,344 | 0,644 | 0,344 | 2,364 |

4.1.2. Skladnost s finančnim načrtovanjem

Predlog je skladen s sedanjim finančnim načrtovanjem.

4.1.3. Finančni vpliv na prihodke

Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

4.2. EPDČ za človeške vire (vključno z uradniki, začasnim in zunanjim osebjem) – glej podrobnosti v točki 8.2.1.

Letne potrebe | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 in pozneje |

Število potrebnih človeških virov SKUPAJ | 2 | 2 | 2 | 2 | 2 | 2 |

5. ZNAČILNOSTI IN CILJI

5.1. Potreba, ki jo je treba kratkoročno ali dolgoročno kriti

Glej obrazložitveni memorandum.

5.2. Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti, skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti in možne sinergije

Glej obrazložitveni memorandum.

5.3. Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

Glej obrazložitveni memorandum.

5.4. Metoda izvedbe (okvirno)

Centralizirano upravljanje: neposredno Komisija.

6. NADZOR IN VREDNOTENJE

Organizacija zanesljivega sistema nadzora in vrednotenja je zapletena zaradi načela, da pravila iz tega predloga niso obvezna za podjetja, tj. podjetjem ne bo treba uporabiti teh pravil in uveljavljati svojih pravic. Poleg tega dokazi kažejo, da lahko negativen gospodarski cikel negativno vpliva na pravočasno plačevanje, ker vpliva na denarni tok družb in njihove možnosti financiranja. V času gospodarske rasti imajo podjetja koristi od boljšega denarnega toka, ki se vsaj deloma lahko uporablja za hitrejše plačevanje.

Sistem nadzora sestavljata 2 stebra:

- Preglednost : v skladu s predlogom morajo države članice zagotoviti popolno preglednost glede pravic in obveznosti, ki izhajajo iz te direktive.

- Poročanje : v skladu s predlogom morajo države članice Komisiji vsaka tri leta poslati poročilo o izvajanju te direktive. Komisija te informacije zbere in pripravi poročilo o izvajanju te direktive. To poročilo bo med drugim verjetno pripravljeno s sklicevanjem na informacije in podatke iz prilog 1, 2 in 3 (deloma) ocene učinka, ki bodo uporabljeni kot dopolnilni kazalniki za dosego ciljev. Nove, podobne raziskave bodo Komisije omogočile primerjavo obnašanja upnikov pred in po izvajanju Direktive.

7. Ukrepi proti goljufijam

Se ne uporablja.

8. PODROBNOSTI O SREDSTVIH

8.1. Cilji predloga z vidika stroškov financiranja

Se ne uporablja.

8.2. Upravni odhodki

8.2.1. Človeški viri – število in vrsta delovnih mest

Vrsta delovnega mesta | Osebje, potrebno za upravljanje ukrepa – obstoječi in/ali dodatni človeški viri (število delovnih mest/EPDČ) |

2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 |

Uradniki ali začasno osebje[28] (XX 01 01) | A*/AD | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 |

B*, C*/AST | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 |

Osebje[29], financirano iz člena XX 01 02 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Drugo osebje[30], financirano iz člena XX 01 04/05 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

SKUPAJ | 2 | 2 | 2 | 2 | 2 | 2 |

8.2.2. Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa

Naloge vključujejo upravno poslovodenje Direktive, vključno z obravnavanjem pritožb in kršitev, izvajanjem ukrepov za preglednost ter pripravo in sestavo poročila iz točke 6.

8.2.3. Človeški viri – viri delovnih mest (po sistemizaciji)

Delovna mesta, ki bodo zapolnjena s prerazporeditvijo obstoječih človeških virov znotraj službe (notranja prerazporeditev)

8.2.4. Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije (XX 01 04/05 – Odhodki za upravno poslovodenje)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica (številka in ime postavke) | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 in pozneje | SKUPAJ |

Druga tehnična in upravna pomoč |

– notranja | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

– zunanja | 0 | 0 | 0 | 0 | 0,3 | 0 | 0 |

Tehnična in upravna pomoč SKUPAJ | 0 | 0 | 0 | 0 | 0,3 | 0 | 0 |

8.2.5. Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki jih referenčni znesek ne krije

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta človeških virov | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 in pozneje |

Uradniki in začasno osebje (XX 01 01) | 0,244 | 0,244 | 0,244 | 0,244 | 0,244 | 0,244 |

Osebje, financirano iz člena XX 01 02 (pomožno osebje, napoteni nacionalni izvedenci, pogodbeno osebje itd.) (navesti proračunsko vrstico) | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki jih referenčni znesek NE krije) SKUPAJ | 0,244 | 0,244 | 0,244 | 0,244 | 0,244 | 0,244 |

8.2.6. Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno) |

2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 in pozneje | SKUPAJ |

XX 01 02 11 01 – Misije | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.3 |

XX 01 02 11 02 – Sestanki in konference | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.3 |

XX 01 02 11 03 – Odbori | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

XX 01 02 11 04 – Študije in konzultacije | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

XX 01 02 11 05 – Informacijski sistemi | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

2 Drugi odhodki za poslovodenje skupaj (XX 01 02 11) | 0,1 | 0,1 | 0,1 | 0,1 | 0,1 | 0,1 | 0,6 |

3 Drugi odhodki upravne narave (opredeliti, vključno s sklicem na proračunsko vrstico) | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki jih referenčni znesek NE krije), SKUPAJ | 0,1 | 0,1 | 0,1 | 0,1 | 0,1 | 0,1 | 0,6 |

[1] SEC(2009) 477 konč. z dne 8. aprila 2009.

[2] UL C […], […], str. […].

[3] UL C […], […], str. […].

[4] UL C […], […], str. […].

[5] UL L 200, 8.8.2000, str. 35.

[6] UL L 12, 16.1.2001, str. 1.

[7] UL L 143, 30.4.2004, str. 15.

[8] UL L 399, 30.12.2006, str. 1.

[9] UL L 199, 31.7.2007, str. 1.

[10] UL C 323, 21.11.1994, str. 19.

[11] UL L127, 10.6.1995, str. 19.

[12] UL C 211, 22.7.1996, str. 43.

[13] UL C 287, 22.9.1997, str. 92.

[14] UL C 216, 17.7.1997, str. 10.

[15] COM(2008) 394.

[16] COM(2008) 800.

[17] UL L 134, 30.4.2004, str. 114.

[18] UL L 124, 8.6.1971, str. 1.

[19] UL L 209, 24.7.1992, str. 1.

[20] UL L 199, 9.8.1993, str. 1.

[21] UL L 199, 9.8.1993, str. 54.

[22] UL L 199, 9.8.1993, str. 84.

[23] Prečiščeno besedilo iz UL C 27, 26.1.1998, str. 3.

[24] Diferencirana sredstva.

[25] Odhodki, ki ne spadajo v poglavje xx 01 zadevnega naslova xx.

[26] Odhodki iz člena xx 01 04 naslova xx.

[27] Odhodki iz poglavja xx 01, razen odhodkov iz člena xx 01 04 ali xx 01 05.

[28] Teh stroškov referenčni znesek NE krije.

[29] Teh stroškov referenčni znesek NE krije.

[30] Te stroške referenčni znesek krije.

[31] S sklicevanjem na posebno oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga za zadevno(-e) izvajalsko(-e) agencijo(-e).