6.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 117/129

A.

ker trgovinski odnosi Evropske unije z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami, ki so tem do 31. decembra 2007 omogočali prednostni dostop do trgov EU na nevzajemni podlagi, niso bili v skladu s pravili STO,

B.

ker so sporazumi o gospodarskem partnerstvu namenjeni podpori regionalnega vključevanja in spodbujanju postopnega vključevanja gospodarstev držav AKP v svetovno gospodarstvo ter s tem pospeševanju njihovega trajnostnega socialnega in gospodarskega razvoja ter prispevajo k skupnim prizadevanjem za izkoreninjenje revščine in bolezni v državah AKP,

C.

ker sedanja finančna in gospodarska kriza pomeni, da bo poštena in razvoju naklonjena trgovinska politika za države v razvoju pomembnejša kot kdajkoli prej,

D.

ker prejšnji sistemi trgovinskih preferencialov niso mogli odločilno prispevati k izboljšanju gospodarskih razmer v teh državah,

E.

ker so začasni sporazumi o gospodarskem partnerstvu sporazumi o trgovini z blagom, katerih namen je preprečiti motnje v trgovini držav AKP z Evropsko unijo,

F.

ker so sporazumi o gospodarskem partnerstvu povsem neodvisni mednarodni sporazumi, skladni s Svetovno trgovinsko organizacijo in so začetek poti k končnim sporazumom o gospodarskem partnerstvu,

G.

ker Evropska unija že od začetka ponuja državam članicam AKP dostop na trge EU 100-odstotno brez carin in brez omejitev glede kvot, razen za riž (2010) in sladkor (2015),

H.

ker se raven zmogljivosti med državami AKP in Evropsko unijo zelo razlikuje,

I.

ker je konkurenca med državami EU in AKP omejena, saj je velika večina blaga, ki ga izvaža EU, blago, ki ga države AKP ne proizvajajo, ampak ga potrebujejo za neposredno porabo ali kot vhodne surovine v domači industriji,

J.

ker pravilno zasnovana liberalizacija trgovine lahko spodbuja raznovrstnost trga, gospodarsko rast in razvoj,

K.

ker so nekatere države AKP, udeležene v pogajanjih o sporazumih o gospodarskem partnerstvu, poskušale doseči sprejetje določbe o državi z največjimi ugodnostmi, ki določa normalno, nediskriminatorno tarifo na uvoz blaga, da bi zagotovile, da bi se vsi izvozniki obravnavali kot izvoznik z največjimi ugodnostmi,

L.

ker so z državami AKP potekala pogajanja o novih, izboljšanih pravilih o poreklu, ki lahko tem državam prinesejo znatne koristi, če bi se izvajala primerno in ob ustreznem upoštevanju njihove manjše stopnje zmogljivosti,

M.

ker mora boljša pravila trgovanja spremljati večja podpora za pomoč, ki je povezana s trgovino,

N.

ker je cilj strategije EU za pomoč trgovini podpreti zmožnost držav v razvoju, da izkoristijo nove trgovinske priložnosti,

O.

ker bo končni sporazum o gospodarskem partnerstvu nedvomno pogojeval cilje in vsebino prihodnjih sporazumov med državami AKP ter drugimi trgovinskimi partnerji, pa tudi položaj regij pri pogajanjih,

P.

ker sestavlja vzhodno- in južnoafriške države skupine AKP držav, ki se v celotni regiji zelo razlikujejo po velikosti,

Q.

ker skupino vzhodno- in južnoafriških držav sestavlja 5 držav, ki imajo skupaj 33,5 milijonov prebivalcev, med seboj pa se razlikujejo po velikosti in značilnostih; največja med njimi, Madagaskar, ima 250 krat toliko prebivalcev kakor najmanjša, Sejšeli,

R.

ker je mogoče regijo vzhodno- in južnoafriških držav, ki je razdeljena na skupino Vzhodnoafriške skupnosti in vzhodno- in južnoafriško skupino, ponovno združiti takoj, ko bosta skupini pripravljeni to narediti,

1.

ponovno potrjuje svoje stališče, da lahko primerno oblikovani SGP, ki jih spremljajo učinkovite, razvojno naravnane politike, pomenijo priložnost za oživitev trgovinskih odnosov med državami AKP in EU, spodbujajo gospodarski razvoj in raznolikost ter regionalno vključevanje, pa tudi zmanjšajo revščino v državah AKP;

2.

vztraja, da sporazumi o gospodarskem partnerstvu ne morejo biti zadovoljivi, če ne izpolnjujejo treh ciljev: nudenje sredstev državam AKP za trajnostni razvoj, spodbujanje uspešnejšega vključevanja v svetovno trgovino in okrepitev procesa regionalizacije;

3.

poudarja, da eden od glavnih ciljev tega sporazuma prispevati k uresničitvi razvojnih ciljev tisočletja z razvojnimi cilji, zmanjšanjem revščine in spoštovanjem temeljnih človekovih pravic;

4.

priznava koristi, ki so jih imeli izvozniki od podpisa začasnih SGP med Unijo na eni strani in zadevnimi državami na drugi, saj je ohranjal status quo za izvoz v Evropsko unijo po preteku preferencialne tarifne obravnave dne 31. decembra 2007, določene v Sporazumu iz Cotonouja, ter je tako ohranil in znatno povečal priložnosti vzhodno- in južnoafriških držav za izvoz v EU, tako prek pravil o popolnem odprtju trga kot izboljšanih pravil o poreklu;

5.

priznava pomen sklepanja sporazumov med EU in njenimi partnericami iz skupine AKP, ki so skladni s STO, saj bi bili brez takih sporazumov trgovinski odnosi med njimi in razvoj partneric iz skupine AKP močno moteni;

6.

odobrava, da Evropska skupnost omogoča vzhodno- in južnoafriškim državam dostop na trg popolnoma brez carin in brez omejitev glede kvot za njihove izdelke, da bi podprla liberalizacijo trgovine med vzhodno- in južnoafriškimi državami in Unijo;

7.

poudarja, da je podpis začasnih SGP nujen korak k trajnostni rasti v teh regijah kot celoti, ter poudarja pomembnost stalnih pogajanj za sprejetje celovitega sporazuma za spodbujanje povečanja trgovine, naložb in regionalnega povezovanja;

8.

poziva Komisijo, naj zagotovi vzhodno- in južnoafriški regiji, če to želi, možnost ponovnega pogajanja o vseh določbah, povezanih s spornimi vprašanji, ki bi jih želela spremeniti ali umakniti;

9.

pozdravlja uvedbo prehodnega obdobja v okviru začasnega SGP za mala in srednja podjetja, da bi se ta lahko prilagodila spremembam, ki jih uvaja sporazum, ter poziva organe zadevnih držav, naj še naprej podpirajo interese malih in srednjih podjetij pri njihovih pogajanjih o celovitih SGP;

10.

poudarja, da obstaja veliko nesorazmerje med gospodarstvi EU in vzhodno- in južnoafriškimi državami, ki ga ni mogoče niti deloma premostiti samo s politikami proste trgovine;

11.

poziva države AKP, naj pospešijo proces liberalizacije, ter spodbuja razširitev teh reform onstran trgovine z blagom, tudi zato, da se poveča liberalizacija trgovine s storitvami;

12.

poziva Unijo, naj zagotovi večjo in ustrezno pomoč organom držav AKP ter zasebnemu sektorju, da se poenostavi prehod gospodarstev po podpisu začasnega SGP in zagotovi sprejem ukrepov za zaščito ranljivih skupin (starejših, invalidov, mater samohranilk) med obdobjem gospodarske tranzicije;

13.

poziva Komisijo in države članice, naj pojasnijo, kako so po vsej regiji AKP dejansko razdeljena sredstva, ki izvirajo iz prevzetih obveznosti glede izdatkov, ki so v okviru povečanja proračunske pomoči za trgovino opredeljena prednostno;

14.

poziva k čim hitrejši določitvi in zagotovitvi deleža iz sredstev pomoči za trgovino;

15.

opozarja na sprejetje strategije EU za pomoč trgovini oktobra 2007, v kateri se obvezuje k povečanju skupne pomoči EU, povezane s trgovino, na 2 milijardi EUR (2 000 000 000 EUR) letno do leta 2010 (1 milijardo EUR prispeva Skupnost in 1 milijardo EUR države članice); vztraja, da bi morala zahodnoafriška regija prejeti ustrezen in pravičen delež;

16.

poziva zadevne države, naj predložijo jasne in pregledne podatke o gospodarskem in političnem položaju ter razvoju v teh državah, kar bi prispevalo k izboljšanju sodelovanja z Unijo;

17.

poziva pogajalce celovitih sporazumov o gospodarskem partnerstvu, naj prevzamejo polno odgovornost nad preglednostjo upravljanja z naravnimi viri ter opišejo zglede najboljše prakse, ki so potrebni, da lahko države AKP kar najbolje izkoristijo te vire, tudi preprečevanje morebitnega pranja denarja;

18.

poudarja, kako pomembna je trgovina znotraj regije in kako potrebno je izboljšati regionalne trgovinske povezave, da bi zagotovili trajnostni razvoj v regiji; poudarja pomen sodelovanja in usklajenega delovanja različnih regionalnih organov; poziva, naj si sporazumi med Unijo in državami vzhodne- in južnoafriške regije ne medsebojno nasprotujejo ali ovirajo regionalnega vključevanja v širi regiji;

19.

poziva k ustreznim in preglednim mehanizmom – z jasno vlogo in vplivom – za spremljanje vpliva sporazumov o gospodarskem partnerstvu s povečanim prevzemom odgovornosti na strani držav AKP in obširnim posvetovanjem zainteresiranih strani, vključno s posvetovanjem s civilno družbo; poudarja, da je treba najpozneje pet let po podpisu opraviti izčrpen pregled družbeno-ekonomskega vpliva začasnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu z vzhodno- in južnoafriškimi državami, vključno s stroški in posledicami izvajanja, ki bo omogočil spremembe sporazuma in prilagoditve njegove uporabe;

20.

meni, da je treba vzpostaviti primeren sistem nadzora, ki ga bo usklajeval zadevni parlamentarni odbor, v katerem bodo sodelovali člani Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za razvoj, in bo zagotavljal ustrezno ravnotežje med ohranjanjem vodilne vloge Odbora za mednarodno trgovino in splošno usklajenostjo glede trgovine in razvojnih politik; meni, da bi moral ta parlamentarni odbor delovati prilagodljivo in svoje delo dejavno usklajevati z delom Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU; meni, da se mora nadzor začeti po sprejetju posameznega sporazuma o gospodarskem partnerstvu;

21.

poudarja zlasti bistveno vlogo parlamentov afriških, karibskih in pacifiških držav in nedržavnih akterjev pri spremljanju in upravljanju sporazumov o gospodarskem partnerstvu ter poziva Evropsko komisijo, naj spodbuja njihovo udeležbo v potekajočih pogajanjih, za kar bo potrebna jasna agenda za pogajanja med državami EU ter afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami, ki bo temeljila na soudeležbi;

22.

vztraja, da mora pomoč v skladu s pariškimi načeli o učinkovitosti pomoči med drugim temeljiti na povpraševanju, ter zato poziva države AKP, naj ob ustrezni pomoči EU predstavijo natančne, s oceno stroškov opremljene predloge o tem, kako in za kakšen namen so potrebna dodatna sredstva, povezana s sporazumom o gospodarskem partnerstvu, zlasti v zvezi z ureditvenimi okviri, varovalnimi ukrepi, pospeševanjem trgovine, podporo pri doseganju mednarodnih sanitarnih in fitosanitarnih standardov ter standardov intelektualne lastnine in sestavo nadzornih mehanizmov sporazuma o gospodarskem partnerstvu;

23.

izraža neprekinjeno podporo celovitemu sporazumu o gospodarskem partnerstvu med Evropsko skupnostjo in vzhodno- in južnoafriškimi državami, vključno s ključnim področjem pogajanj o pravicah intelektualne lastnine, ki obsegajo ne samo zahodne tehnološke dosežke, ampak tudi biotsko raznovrstnost in tradicionalno znanje;

24.

poziva Komisijo, naj za ponoven začetek pogajanj o razvojni agendi iz Dohe naredi, kar je v njeni moči, in zagotovi, da bodo sporazumi o liberalizaciji trgovine še naprej spodbujali razvoj v revnih državah;

25.

je prepričan, da bi morali končni sporazumi o gospodarskem partnerstvu dopolnjevati sporazum o razvojni agendi iz Dohe, ne pa biti njegova alternativna možnost;

26.

spoštuje nujnost in pomen poglavja o trgovinski zaščiti z dvostranskimi varovali; poziva obe strani, naj se izogibata nepotrebni zlorabi teh varovalKomisijo, naj v okviru stalnih pogajanj za sprejetje celovitega sporazuma o gospodarskem partnerstvu sprejme revizijo varoval, ki jih vsebuje začasni SGP, da bi zagotovili ustrezno, pregledno in hitro uporabo, kadar so izpolnjena merila za njihovo uporabo;

27.

meni, da mora končni sporazum o gospodarskem partnerstvu spodbujati izvoz predelanega blaga s preprostejšimi in izboljšanimi pravili o poreklu, zlasti v ključnih sektorjih, kot so tekstilna industrija in kmetijstvo;

28.

podpira dogovorjene izjeme od tarifnih postavk, usmerjene na kmetijske proizvode in nekatere predelane kmetijske proizvode, saj temeljijo predvsem na potrebi po varovanju mladih gospodarskih panog in občutljivih izdelkov v teh državah, ter opozarja na zavezo EU iz kroga pogajanj o razvoju iz Dohe, da bo postopoma odpravila svoje izvozne subvencije za kmetijske proizvode;

29.

ugotavlja, da je koledar za tekoča pogajanja o prehodu od začasnega k končnemu sporazumu o gospodarskem partnerstvu med Unijo in državami vzhodno- in južnoafriške regije pripravljen na podlagi domneve, da bo sporazum sklenjen do konca leta 2009; poziva Komisijo, naj ne izvaja prezahtevnega pritiska na države vzhodno- in južnoafriške regije, da bi sprejele liberalizacijo in v zvezi s tem upošteva stališča parlamenta vzhodno- in južnoafriških držav;

30.

meni, da je treba razlikovati med komercialnimi in javnimi storitvami; poudarja, da je treba ohraniti javne storitve, ki izpolnjujejo osnovne potrebe ljudi ali imajo pomembno vlogo pri ohranjanju kulturne raznolikosti, in jih izvzeti iz vseh pogajanj;

31.

opozarja na vključitev poglavja o razvojnem sodelovanju v celovit sporazum o gospodarskem partnerstvu, ki bi pokrivalo sodelovanje na področju trgovine z blagom, konkurenčnost na strani dobave, infrastrukturo za izmenjavo med podjetji, trgovino s storitvami, vprašanja, povezana s trgovino, krepitev zmogljivosti institucij in davčne prilagoditve; poziva obe strani, naj izpolnjujeta sprejeto obveznost, da bosta zaključili pogajanja o konkurenci in javnih naročilih, ob upoštevanju zmogljivosti vzhodno- in južnoafriških držav;

32.

poudarja, da morajo vsi končni sporazumi o gospodarskem partnerstvu vključevati tudi določbe o dobrem upravljanju, preglednosti pri političnih funkcijah ter človekovih pravicah, v skladu s členi 11b, 96 in 97 Sporazuma iz Cotonouja;

33.

spodbuja Komisijo, naj v okviru pogajanj o končnem regionalnem sporazumu o gospodarskem partnerstvu obravnava tako imenovana „sporna vprašanja“, kot so pokrivanje trgovine v sporazumu, klavzula o državi z največjimi ugodnostmi, izvozne dajatve, varovala in pravila o poreklu, na način, ki bo v interesu EU in njenih državljanov ter bo podpiral trajnostni razvoj v EU in v državah AKP;

34.

poudarja, kako pomemben je končni sporazum o gospodarskem partnerstvu za ohranjanje odnosov med regijami prek usklajevanja trgovinskih sporazumov med državami AKP in Evropsko skupnostjo;

35.

izraža globoko zaskrbljenost, da sedanje razmere na področju človekovih pravic, demokracije in gospodarstva v Zimbabveju zelo ogrožajo tamkajšnje državljane ter so težko breme za sedanje in prihodnje sodelovanje med Unijo in Zimbabvejem;

36.

pozdravlja razvoj carinske unije v skupini vzhodno- in južnoafriških držav ter trud za oblikovanje denarne unije, zlasti ob upoštevanju koristi za podjetja, ki bi bile na voljo ob uskladitvi pravil v tej regiji, saj bi omogočila širši trg, povečan obseg trgovine in večje priložnosti za oblikovanje ekonomije obsega;

37.

poziva pogajalske strani, naj vključijo zavezujoče ureditve glede javnih naročil, naložb in konkurence, ki bi povečale zanimanje za poslovanje z vzhodno- in južnoafriškimi državami ter naložbe vanje, kajti ta pravila bodo koristila potrošnikom in vladam na lokalni ravni, saj bodo veljala za vse in bodo pomagala pritegniti podjetja in naložbe;

38.

poziva k takojšnjemu postopku ratifikacije, da bi bile koristi od začasnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu partnerskim državam nemudoma na voljo;

39.

spodbuja strani, da zaključijo pogajanja o celovitem SGP med vzhodno- in južnoafriškimi državami in Evropsko skupnostjo, pod pogojem, da vzajemne koristi takega sporazuma priznavata obe strani;

40.

vztraja, da mora biti Parlament izčrpno obveščen in sodelovati v prehodnem pogajalskem procesu; izraža željo, da bi bilo to izvedeno v dejavnem neformalnem trialogu s Svetom in Komisijo; poziva Svet, naj se čim prej posvetuje s Parlamentom;

41.

priznava trpljenje ljudi z otočja Čagos, ki so bili nasilno odpeljani s svojih otokov in trenutno živijo v revščini na Mauritiusu in Sejšelih, ter meni, da bi Unija morala poiskati rešitev za prebivalce otočja Čagos, da bi jim omogočila vrnitev na njihovo zakonito domače otočje;

42.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic in držav AKP, Svetu ministrov AKP-EU in Skupni parlamentarni skupščini AKP-EU.