Sreda, 11. marca 2009
P6_TC1-COD(2008)0069

Uredba (ES) št. …/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (prenovitev)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 255(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ║,

skladno s postopkom, navedenim v členu 251 Pogodbe (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Potrebne so številne bistvene spremembe Uredbe (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (2). Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno uredbo prenoviti.

(2)	Drugi pododstavek člena 1 Pogodbe o Evropski uniji opredeljuje pojem javnosti in pravi, da je Pogodba nov korak v procesu oblikovanja vse tesnejše zveze med narodi Evrope, v kateri se odločitve sprejemajo čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani.

(3)

Javnost omogoča državljanom, da tesneje sodelujejo v postopku odločanja, in zagotavlja, da je uprava deležna večje zakonitosti ter je učinkovitejša in bolj odgovorna državljanu v demokratičnem sistemu. Javnost prispeva h krepitvi načela demokracije in spoštovanja človekovih temeljnih pravic in svoboščin, določenih v členu 6 Pogodbe EU in v Evropski listini o temeljnih pravicah.

(4)

S preglednostjo bi se okrepila tudi načela dobrega upravljanja v institucijah EU, kot to določa člen 41 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije (3) („Listina“). Ustrezno bi bilo treba opredeliti notranje postopke in poiskati ustrezne finančne in človeške vire za uresničitev načela odprtosti v praksi. [Sprememba 1] ▐ [Sprememba 2] ▐ [Sprememba 3]

5.	Posvetovanje Komisije je pokazalo podporo civilne družbe pozivu Evropskega parlamenta k uvedbi instrumenta o resnični svobodi informacij, ki bi veljal za institucionalni okvir Evropske unije v skladu s pravico do dobrega upravljanja iz člena 41 Listine. [Sprememba 92]

(6)

Namen te uredbe je čim bolj uresničiti pravico dostopa javnosti do dokumentov ter določiti splošna načela in omejitve iz razlogov javnega ali zasebnega interesa, ki veljajo za tak dostop v skladu s členom 255(2) Pogodbe ES , hkrati pa upoštevati izkušnje, pridobljene z izvajanjem Uredbe (ES) št. 1049/2001 in resolucije Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2006 s priporočili Komisiji o dostopu do besedil institucij (4) po členu 192 Pogodbe ES . Ta uredba ne posega v obstoječe pravice držav članic, sodnih organov ali preiskovalnih teles do dostopa do dokumentov . [Sprememba 4]

(7)	V skladu s členom 255(2) Pogodbe ES ta uredba določa splošna načela in omejitve na podlagi javnega ali zasebnega interesa, ki urejajo pravico dostopa do dokumentov in ki bi jih morali upoštevati vsa druga pravila EU . [Sprememba 16]

(8)	V skladu s členoma 28(1) in 41(1) Pogodbe EU velja pravica do dostopa tudi za dokumente, ki se nanašajo na skupno zunanjo in varnostno politiko ter na policijsko sodelovanje in sodelovanje sodstva v kazenskih zadevah. ▐ [Sprememba 5]

(9)

Ker vprašanje dostopa do dokumentov ni zajeto v določbe Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, bi se morali Evropski parlament, Svet in Komisija v skladu z Izjavo št. 41 priloženo Sklepni listini Amsterdamske pogodbe, v zvezi z dokumenti, ki zadevajo v navedeni pogodbi zajete dejavnosti, ravnati po tej uredbi.

(10)

Evropski parlament in Svet sta dne 6. septembra 2006 sprejela Uredbo (ES) št 1367/2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (5). Glede dostopa do dokumentov z informacijami o okolju mora biti ta uredba skladna z Uredbo (ES) št. 1367/2006.

(11)

Svet in Komisija delujeta v svoji zakonodajni funkciji, ko ob dejavnem sodelovanju Evropskega parlamenta v obliki uredb, direktiv, okvirnih sklepov ali odločb na podlagi ustreznih določb iz Pogodb sprejmeta pravila splošnega obsega – tudi s prenesenimi pristojnostmi – ki so v državah članicah ali zanje pravno zavezujoča. [Sprememba 6]

(12)

V skladu z demokratičnimi načeli iz člena 6(1) Pogodbe EU in sodno prakso Sodišča v zvezi z izvajanjem Uredbe (ES) št. 1049/2001, bi bilo treba širši dostop do dokumentov zagotoviti, kadar institucije delujejo v svoji zakonodajni funkciji, vključno s prenesenimi pristojnostmi. Pravna besedila bi morala biti napisana jasno in razumljivo (6) ter objavljena v Uradnem listu Evropske unije; pripravljalni dokumenti in vse z njimi povezane informacije, vključno s pravnimi mnenji in medistitucionalnim postopkom, bi morali biti državljanom enostavno in pravočasno dostopni na spletu. O boljši praksi pri pripravi zakonodaje, izboljšanih modelih in tehnikah priprave besedil in tehničnih rešitvah za spremljanje življenjskega cikla pripravljalnih dokumentov in njihovega posredovanja institucijam in organom, ki sodelujejo v postopku, se v skladu s to uredbo, objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, dogovorijo Evropski parlament, Svet in Komisija. [Sprememba 8]

(13)	Medinstitucionalni register lobistov in drugih zainteresiranih strani je pravo sredstvo za spodbujanje odprtosti in preglednosti zakonodajnega postopka. [Sprememba 11]

(14)	Preglednost zakonodajnega postopka je za državljane izrednega pomena. Zato bi morale institucije aktivno razširjati dokumente, ki so del zakonodajnega postopka. Aktivno razširjanje dokumentov bi bilo treba spodbujati tudi na drugih področjih.

(15)

Komisija bi z dopolnitvijo te uredbe morala predlagati instrument, ki bi ga sprejela Evropski parlament in Svet, o skupnih pravilih, ki urejajo ponovno uporabo informacij in dokumentov s strani institucij s smiselnim izvajanjem načel iz Direktive 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (7) . [Sprememba 22]

(16)

Brez poseganja v nacionalno zakonodajo v zvezi z dostopom do dokumentov, v skladu z načelom lojalnega sodelovanja pri izvajanju aktov institucij EU, države članice ne bi smele delovati v nasprotju z zastavljenimi cilji iz te uredbe, vključno s stopnjo preglednosti, ki naj bi jo uredba zagotovila na ravni EU, zato bi morale še posebej poskrbeti, da bodo njihovi domači predpisi, s katerimi se izvaja zakonodaja EU, evropskim državljanom in drugim osebam, ki jih to zadeva, omogočili jasno in natančno razumevanje njihovih pravic in obveznosti, nacionalnim sodiščem pa omogočili, da zagotovijo spoštovanje teh pravic in obveznosti. [Sprememba 100]

(17)

Čeprav ni namen ali učinek te uredbe spreminjati nacionalne predpise o dostopu do dokumentov, pa je vendarle jasno, da bi morale na podlagi načela lojalnega sodelovanja, ki ureja odnose med institucijami in državami članicami, države članice svojim državljanom na nacionalni ravni zagotoviti vsaj enako raven preglednosti, kot je pri izvajanju pravil EU zagotovljena na ravni EU. Iz istega razloga in brez poseganja v nadzorno funkcijo nacionalnih parlamentov bi morale države članice paziti, da ne ovirajo obdelave tajnih dokumentov EU . [Sprememba 20]

(18)

Dokumenti v zvezi z nezakonodajnimi postopki, kot so zavezujoči ukrepi brez splošnega obsega ali ukrepi za urejanje notranje organizacije, upravni ali proračunski akti oziroma nezavezujoči dokumenti politične narave (kot so sklepi, priporočila ali resolucije), bi morali biti v skladu z načelom dobrega upravljanja iz člena 41 Listine dostopni enostavno, čeprav bi morali sočasno zagotavljati učinkovitost postopka odločanja v institucijah. Za vsako kategorijo dokumentov bi morala odgovorna institucija in po potrebi druge institucije, ki sodelujejo v postopku, državljanom omogočiti, da se seznanijo s predvidenim potekom notranjih postopkov, s tem, katere organizacijske enote naj bi bile pristojne in v kakšni meri, s postavljenimi roki in uradom, na katerega se lahko obrnejo. Možni so posebni dogovori z zainteresiranimi stranmi v postopku, tudi če dostop javnosti ne bi bil odobren; institucije bi morale ustrezno upoštevati priporočila Evropskega varuha človekovih pravic. [Sprememba 9]

(19)

Institucije bi se morale sporazumeti o skupnih smernicah za evidentiranje notranjih dokumentov, določitev stopnje njihove tajnosti in arhiviranje za zgodovinske potrebe v skladu z načeli iz te uredbe. Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 354/83 z dne 1. februarja 1983 o odpiranju za javnost arhivskega gradiva Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo (8) bi bilo potem treba razveljaviti. [Sprememba 10]

(20)

Da bi razvili dejavnosti institucij na področjih, ki zahtevajo določeno stopnjo zaupnosti, je prav, da se vzpostavi celovit varnostni sistem za obdelavo tajnih podatkov EU. Izraz „tajni podatki EU“ bi moral pomeniti vse podatke in gradivo, katerih nedovoljeno razkritje bi lahko v različni meri škodovalo interesom EU ali eni ali več državam članicam, bodisi da taki podatki izvirajo iz EU ali prihajajo iz držav članic, tretjih držav ali mednarodnih organizacij. V skladu z demokratičnimi načeli iz člena 6(1) Pogodbe EU bi moral imeti Evropski parlament dostop do tajnih podatkov EU, zlasti če je tak dostop potreben za opravljanje zakonodajnih ali nezakonodajnih dolžnosti po Pogodbah. [Sprememba 13]

(21)

Institucije in organi Skupnosti bi morali osebne podatke obdelovati pošteno in pregledno ter v skladu s pravicami posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo, kakor so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (9) in sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti („Sodišče“) . Institucije bi morale določiti notranje postopke, pri tem pa ustrezno upoštevati priporočilo Evropskega nadzornika za varstvo podatkov . Od sprejetja Uredbe (ES) št. 1049/2001 so sodna praksa Sodišča ter odločitve in stališča, ki sta jih sprejela Evropski varuh človekovih pravic in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, razjasnile razmerje med to uredbo in Uredbo (ES) št. 45/2001, v skladu s čimer se mora za zahteve za dokumente, ki vsebujejo osebne podatke, uporabljati Uredba (ES) št. 1049/2001 ter mora uporaba izjem od pravil, ki dovoljujejo dostop do dokumentov in informacij, za namene varstva osebnih podatkov temeljiti na potrebi po zaščiti zasebnosti in integritete posameznika. [Sprememba 7]

(22)

Pravica do dostopa do javnih dokumentov ne vpliva na pravico do dostopa do osebnih podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001. Če oseba zahteva dostop do podatkov, ki se nanjo nanašajo, bi morala institucija na lastno pobudo preučiti, ali je ta oseba upravičena do dostopa v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001. [Sprememba 99]

(23)

Člen 4 Statuta poslancev Evropskega parlamenta dokumente poslancev Evropskega parlamenta izključuje iz področja uporabe opredelitve pojma „dokument“ po tej uredbi. Ti dokumenti so zaščiteni s členom 6 statuta tudi, če so institucijam poslani izven zakonodajnega postopka, zato bi morala razlaga uredbe ustrezno upoštevati zaščito političnih dejavnosti poslancev Evropskega parlamenta po statutu, da se tako zaščitijo demokratična načela Evropske unije. [Sprememba 116]

(24)	Določiti bi bilo treba jasna pravila glede razkrivanja dokumentov, ki izvirajo iz držav članic, in dokumentov tretjih strank, ki so del sodnih spisov ali so jih institucije pridobile zaradi svojih posebnih preiskovalnih pooblastil, ki jih imajo na podlagi prava ES.

(25)

Sodišče je pojasnilo, da obveznost posvetovanja z državami članicami glede zahtev za dostop do njihovih dokumentov ne daje državam članicam pravice, da zavrnejo tak dostop ali da se sklicujejo na nacionalne zakone ali določbe in da lahko institucija, na katero je naslovljena zahteva, zavrne dostop samo na podlagi izjem, določenih v tej uredbi. Vendar je še vedno treba razjasniti status dokumentov, ki izvirajo od tretjih strank, za zagotovitev, da se informacije, ki se nanašajo na zakonodajne postopke, ne delijo bolj obširno s tretjimi strankami, vključno z upravnimi organi tretjih držav, kot pa z državljani Unije, na katere se bo zakonodaja nanašala. [Spremembi 93+110]

(26)	V skladu s členom 255(1) Pogodbe ES bi morala Komisija nemudoma omogočiti javno dostopnost vseh dokumentov, povezanih s potekajočimi mednarodnimi pogajanji o trgovinskem sporazumu proti ponarejanju. [Sprememba 109]

(27)

Da bi dosegli večjo odprtost v delu institucij, se Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji zagotovi dostop do dokumentov, ki jih institucije pripravijo, in tudi do dokumentov, ki jih institucije prejmejo. Država članica lahko od Evropskega parlamenta , Komisije ali Sveta zahteva, da se dokument, ki izhaja iz te države, brez njenega predhodnega soglasja ne pošlje tretjim strankam izven institucij . Če zahtevi ni odobreno, bi morala institucija, ki je zahtevo prejela, navesti razloge za zavrnitev. V skladu s členom 296 Pogodbe ES ni nobena država članica dolžna dajati informacij, za katere meni, da bi bilo njihovo razkritje v nasprotju z bistvenimi interesi njene varnosti . [Sprememba 14]

(28)

Načelno bi morali biti vsi dokumenti, ki izvirajo iz institucij ali so jih institucije prejele od drugih organov in se navezujejo na njihovo dejavnost, evidentirani in dostopni javnosti. Vendar pa je možno, da se brez poseganja v nadzorno funkcijo Evropskega parlamenta dostop do določenega dokumenta ali njegovega dela preloži na poznejši čas . [Sprememba 15]

(29)	Institucije bi morale zagotoviti, da bo razvoj informacijske tehnologije olajšal izvrševanje pravice do dostopa in ne bi smel povzročiti, da je javnosti dostopnih manj informacij. [Sprememba 17]

(30)	Da bi zagotovili celovito spoštovanje pravice do dostopa, mora biti uporabljen dvofazni upravni postopek z dodatno možnostjo sodnega postopka ali pritožb varuhu človekovih pravic.

(31)	Institucija bi morala dosledno in usklajeno obveščati javnost o sprejetih ukrepih za izvajanje te uredbe in za usposabljanje svojega osebja za pomoč državljanom, ki uresničujejo svoje pravice iz te uredbe. ▐ [Sprememba 19] ▐ [Sprememba 21]

(32)	V skladu s členom 255(3) Pogodbe ES ter načeli in pravili iz te uredbe vsaka institucija v svojem poslovniku določi posebne določbe o dostopu do dokumentov (10)  (11)  (12). [Sprememba 23]

(33)	Da bi zagotovili celovito uporabo te uredbe za vse dejavnosti Unije, bi morale v tej uredbi določena načela uporabljati tudi vse agencije, ki jih ustanovijo institucije. Vse druge institucije EU so pozvane, naj v skladu s členom 1 Pogodbe EU sprejmejo primerljive ukrepe – [Sprememba 12]

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

Splošna načela

Člen 1

Namen

Namen te uredbe je:

(a)

na podlagi javnega ali zasebnega interesa v skladu s členom 255 Pogodbe ES določiti načela, pogoje in omejitve, ki urejajo pravico dostopa do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (v nadaljnjem besedilu „institucije“), ter vseh agencij in organov, ki jih ustanovijo te institucije , da bi se ▐ odobril čim širši dostop do takih dokumentov; [Sprememba 24]

(b)	določiti pravila, ki zagotavljajo čim lažje uresničevanje te pravice;

(c)	spodbujati pregledne in dobre upravne postopke v institucijah, da se izboljša dostop do njihovih dokumentov. [Sprememba 25]

Člen 2

Upravičenci do dostopa ▐ [Sprememba 27]

1.   Vse fizične ali pravne osebe ali vsa združenja pravnih ali fizičnih oseb imajo pravico do dostopa do dokumentov institucij ob upoštevanju načel, pogojev in omejitev, določenih s to uredbo. [Sprememba 28]

▐ [Spremembe 29, 30, 31, 32, 33 in 34]

2.     Ta uredba se ne uporablja za dokumente iz člena 4 Statuta poslancev Evropskega parlamenta. [Sprememba 114]

3.     Da bi se zagotovilo celostno izvajanje načela o preglednem delovanju institucij, je treba zagotoviti prost dostop do dokumentov o mehanizmih in postopkih za ugotavljanje kršitev. [Sprememba 108]

Člen 3

Področje uporabe

1.     Ta uredba se uporablja za vse dokumente institucij, to je za dokumente, ki jih institucije pripravijo ali prejmejo in so v njihovi lasti, na vseh področjih delovanja Evropske unije.

2.     Dokumenti so javnosti dostopni v elektronski obliki v Uradnem listu Evropske unije ali v uradnem registru posameznih institucij ali na pisno prošnjo.

Dokumenti, pripravljeni ali prejeti med zakonodajnim postopkom, so neposredno dostopni v skladu s členom 11 .

3.     Ta uredba ne posega v večje pravice dostopa javnosti do dokumentov institucij, ki izvirajo iz instrumentov mednarodnega prava ali aktov institucij, ki jih izvajajo, oziroma iz zakonodaje držav članic. [Sprememba 35]

Člen 4

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

(a)

„dokument“ pomeni podatke ali vsebino ne glede na to, kakšen je njen medij (napisana na papirju ali shranjena v elektronski obliki ali kot zvočni, vizualni ali avdiovizualni zapis), o zadevi, ki se nanaša na politiko, dejavnost ali odločitve s področja odgovornosti institucije ; informacije iz sistemov za elektronsko shranjevanje, obdelavo ali priklic (vključno z zunanjimi sistemi, ki se uporabljajo za delo institucije) predstavljajo enega ali več dokumentov. Institucija, ki namerava vzpostaviti nov sistem elektronskega shranjevanja ali bistveno spremeniti obstoječi sistem, oceni najverjetnejši učinek na pravico do dostopa, ki izhaja iz te uredbe, in ukrepa tako, da krepi cilj preglednosti; Funkcije za priklic informacij, shranjenih v elektronskih sistemih institucij za shranjevanje, se prilagodijo, da se ugodi večkratnim zahtevam javnosti, ki se jim ne more ugoditi z uporabo orodij, ki so sedaj na voljo za uporabo sistema ; [Sprememba 36]

(b)	„tajni dokumenti“ pomeni dokumente, katerih razkritje bi lahko vplivalo na varovanje bistvenih interesov Evropske unije ali ene ali več držav članic, zlasti pri javni varnosti, obrambnih in vojaških zadevah, in ki so lahko v celoti ali delno obravnavani kot tajni; [Sprememba 37]

(c)

„zakonodajni dokumenti“ načeloma pomeni dokumente, ki so pripravljeni ali prejeti med postopki za sprejetje aktov, vključno s prenesenimi pristojnostmi, so v državah članicah ali zanje pravno zavezujoči in za katere pogodba določa, da mora pri njihovem sprejetju z vsebinskimi posegi ali mnenjem sodelovati Evropski parlament; izjemoma se kot „zakonodajni“ upoštevajo tudi ukrepi splošnega obsega, ki jih v skladu s pogodbami sprejmeta Svet in Komisija brez sodelovanja Evropskega parlamenta. [Sprememba 101]

(d)	„nezakonodajni dokumenti“ pomeni dokumente, ki so pripravljeni ali prejeti med postopki za sprejetje nezavezujočih aktov, kot so sklepi, priporočila ali resolucije, ali aktov, ki so v državah članicah ali zanje pravno zavezujoči, vendar niso splošnega obsega kot tisti iz točke (c); [Sprememba 39]

(e)	„upravni dokumenti“ pomeni dokumente v zvezi s postopkom odločanja institucij ali ukrepe, ki obravnavajo organizacijske, upravne ali proračunske zadeve, ki so za zadevno institucijo interne narave; [Sprememba 40]

(f)	„arhiv“ pomeni orodje posamezne institucije za strukturirano upravljanje evidentiranja vseh dokumentov institucije v zvezi s postopkom, ki je še v teku ali se je nedavno zaključil; [Sprememba 41]

(g)	„zgodovinski arhiv“ pomeni tisti del arhiva institucij, ki je bil pod pogoji iz točke (a) izbran za stalno hrambo; [Sprememba 42]

(h)	„tretja stranka“ pomeni neko fizično ali pravno osebo ali subjekt zunaj institucije, vključno z državami članicami, drugimi institucijami in organi Skupnosti ali zunaj Skupnosti in tretjimi državami.

V Uradnem listu Evropske unije in na spletnih straneh institucij se objavi podroben seznam vseh kategorij aktov po opredelitvah iz točk (a) do (e). Institucije se tudi sporazumejo o skupnih merilih za arhiviranje, ki jih objavijo. [Sprememba 43]

Člen 5

Tajni dokumenti

1.     Če obstajajo javni razlogi po členu 6(1) in brez poseganja v parlamentarni nadzor na ravni EU in nacionalni ravni, lahko posamezna institucija določen dokument obravnava kot tajen, če bi njegovo razkritje škodovalo varovanju bistvenih interesov Evropske unije ali ene ali več držav članic.

Informacije se kot tajne označijo na naslednji način:

(a)    „EU TOP SECRET/EU STROGO TAJNO“:

ta stopnja tajnosti se uporablja samo za podatke in gradivo, katerih nedovoljeno razkritje bi lahko imelo izjemno težke posledice za bistvene interese Evropske unije ali ene ali več njenih držav članic;

(b)    „EU SECRET/EU TAJNO“:

ta stopnja tajnosti se uporablja samo za podatke in gradivo, katerih nedovoljeno razkritje bi lahko resno škodovalo bistvenim interesom Evropske unije ali ene ali več njenih držav članic;

(c)    „EU CONFIDENTIAL/EU ZAUPNO“:

ta stopnja tajnosti se uporablja za podatke in gradivo, katerih nedovoljeno razkritje bi lahko škodovalo bistvenim interesom Evropske unije ali ene ali več njenih držav članic;

(d)    „EU RESTRICTED/EU INTERNO“:

ta stopnja tajnosti se uporablja le za podatke in gradivo, katerega nedovoljeno razkritje bi lahko bilo neugodno za interese Evropske unije ali ene ali več njenih držav članic;

2.     Podatki se obravnavajo kot tajni le, če je to potrebno .

Če je mogoče, organi izvora na tajnih dokumentih določijo datum ali obdobje, ko je stopnjo tajnosti vsebine mogoče znižati ali ukiniti.

V nasprotnem primeru preverjajo dokumente najmanj vsakih pet let, da bi zagotovili potrebno izvorno stopnjo tajnosti.

Stopnja tajnosti se jasno in pravilno označi ter se ohrani samo toliko časa, kot je potrebno za varovanje podatkov.

Za določitev tajnih podatkov in morebitno kasnejše znižanje stopnje tajnosti ali njeno ukinitev je izključno odgovorna izvorna institucija ali institucija, ki je tajen dokument prejela od tretje strani ali druge institucije.

3.     Brez poseganja v pravico do dostopa drugih institucij EU se tajni dokumenti tretjim stranem odstopijo samo s privolitvijo tistega, ki jih je ustvaril.

Vseeno pa institucija, ki dostop do tajnega dokumenta zavrne, razloge za svojo odločitev navede tako, da ne škodi interesom, ki jih ščiti člen 6(1).

Če pri obdelavi tajnega dokumenta sodeluje več institucij, se pri določitvi stopnje tajnosti zagotovi ista osnova in se sproži posredovanje, če se ocena institucij glede stopnje zaščite razlikuje.

Dokumenti v zvezi z zakonodajnimi postopki se ne določijo kot tajni. Izvedbeni ukrepi se določijo kot tajni še pred njihovim sprejetjem, če je to potrebno in se s tem prepreči škodljivi učinek na ukrep sam. V imenu Evropske unije ali Skupnosti sklenjeni mednarodni sporazumi o dostopanju do zaupnih podatkov, tretjim državam ali mednarodnim organizacijam ne morejo podeljevati pravice, da Evropskemu parlamentu onemogočijo dostop do zaupnih informacij.

4.     Prošnje za dostop do tajnih dokumentov na podlagi postopkov, določenih v členih 17 in 18, obravnavajo samo tiste osebe, ki imajo pravico seznaniti se z navedenimi dokumenti. Te osebe tudi ocenijo, kako se na tajne dokumente lahko sklicuje v javnem registru.

5.     Tajni dokumenti se vpišejo v register posamezne institucije ali objavijo samo s privolitvijo tistega, ki jih je ustvaril.

6.     Institucija, ki zavrne dostop do tajnega dokumenta, razloge za svojo odločitev navede tako, da ne škodi interesom, ki so zaščiteni z izjemami iz člena 6(1).

7.     Brez poseganja v nadzorno funkcijo nacionalnih parlamentov države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se ob obravnavi prošenj za dostop do tajnih dokumentov EU spoštujejo načela iz te uredbe.

8.     Varnostni predpisi institucij o tajnih dokumentih se objavijo.

9.     Evropski parlament ima dostop do tajnih dokumentov prek posebnega nadzornega odbora, sestavljenega iz članov, ki jih imenuje konferenca predsednikov. Člani odbora opravijo postopek varnostnega preverjanja osebja in svečano zaprisežejo, da ne bodo na noben način razkrili vsebine podatkov, do katerih so imeli dostop.

Evropski parlament pripravi notranja pravila in v skladu z obveznostmi iz pogodb varnostne standarde in sankcije, ki ustrezajo pravilom iz notranjih varnostnih pravil Sveta in Komisije. [Sprememba 44]

Člen 6

Splošne izjeme od pravicedo dostopa [Sprememba 45]

1.    Brez poseganja v primere iz člena 5 institucije zavrnejo dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo javnega interesa, kar zadeva: [Sprememba 46]

(a)	notranjo javno varnost, Evropske unije ali ene ali več držav članic ; [Sprememba 47]

(b)	obrambne in vojaške zadeve;

(c)	zasebnosti in integritete posameznika v skladu z zakonodajo Skupnosti glede varstva osebnih podatkov, zlasti pravili, ki se uporabljajo za institucije v skladu s členom 286 Pogodbe ES, pa tudi načelom preglednosti in prakso dobrega upravljanja iz člena 1(c) te uredbe; [Sprememba 49]

(d)	mednarodne odnose;

(e)	finančno, denarno ali gospodarsko politiko Skupnosti ali države članice;

(f)	okolje, kot so kraji razmnoževanja redkih vrst.

2.   Institucije zavrnejo dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo javnih ali zasebnih interesov glede : [Sprememba 48]

(a)	poslovnih interesov fizičnih in pravnih oseb;

(b)	pravic intelektualne lastnine;

(c)	pravnih nasvetov in sodnih ▐ postopkov, z izjemo pravnih nasvetov v zvezi s postopki sprejemanja zakonodajnega akta ali nezakonodajnega akta, ki se splošno uporablja ; [Sprememba 50]

(d)	namena inšpekcij, preiskav in revizij;

(e)	objektivnosti in nepristranskosti ▐ postopkov oddaje javnih naročil storitev, dokler pogodbena institucija ne sprejme končne odločitve, ali izbirne komisije v postopkih za izbor osebja, dokler pristojni organ za imenovanje ne sprejme končne odločitve . [Sprememba 51]

▐ [Sprememba 52]

3.   Izjeme iz odstavkov (2) ║ se uporabljajo, razen če ne prevlada javni interes za razkritje. Močen javni interes za razkritje obstaja tam, kjer so bili dokumenti pripravljeni ali prejeti v postopkih za sprejetje zakonodajnih aktov EU ali nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo . Pri ugotavljanju javnega interesa za razkritje je treba posebno pozornost nameniti dejstvu, da so zahtevani dokumenti povezani z zaščito temeljnih pravic ali pravico do življenja v zdravem okolju . [Sprememba 53]

4.     Pri opredelitvi prevlade javnega interesa za razkritje se ustrezno upošteva zaščita politične dejavnosti in neodvisnosti poslancev Evropskega parlamenta, zlasti glede na člen 6(2) statuta poslancev. [Sprememba 115]

5.     Dokumenti, katerih razkritje bi predstavljalo tveganje za okoljevarstvene vrednote, kot so kraji razmnoževanja redkih vrst, se razkrijejo samo v skladu z Uredbo (ES) št. 1367/2006. [Sprememba 54]

6.    Osebni podatki se ne razkrijejo, če bi takšno razkritje ogrozilo zasebnost ali integriteto zadevne osebe. Kot ogrožanje se ne šteje:

—	če se podatki nanašajo le na poklicne dejavnosti osebe, razen če obstaja razlog za domnevo – odvisno od posebnih okoliščin –, da bi razkritje osebi škodilo;

—	če se podatki nanašajo le na javno osebo, razen če obstaja razlog za domnevo – odvisno od posebnih okoliščin –, da bi razkritje osebi ali osebam, ki so z njo povezane, škodilo;

—	če so bili podatki že objavljeni s privolitvijo osebe.

Osebni podatki se kljub temu razkrijejo, če prevlada javni interes za razkritje. V takih primerih mora zadevna institucija ali organ javni interes točno opredeliti. Navesti mora razloge, zakaj javni interes v določenem primeru prevlada nad interesi osebe.

Če institucija ali organ zavrne dostop do dokumenta na osnovi odstavka 1, preuči, ali je mogoče dovoliti delni dostop do dokumenta. [Spremembe 90+96+102]

7.   Če velja katera od izjem le za dele zahtevanega dokumenta, se drugi deli dokumenta objavijo.

8.   Izjeme, določene v tem členu, se ne uporabljajo za dokumente, poslane v okviru postopkov sprejemanja zakonodajnega akta ali nezakonodajnega akta, ki se splošno uporablja. Uporabljajo se le za obdobje, ko je varstvo utemeljeno z vsebino dokumenta. Izjeme lahko veljajo za največ 30 let. Pri dokumentih, za katere velja izjema glede zasebnosti in integritete posameznika se lahko, če je potrebno, izjema uporablja tudi po tem obdobju. [Sprememba 55]

9.     Kot je določeno v tem členu, se izjeme ne razlagajo tako, da se nanašajo na informacije javnega značaja glede upravičencev sredstev Evropske unije, ki so na voljo v okviru sistema finančne preglednosti. [Sprememba 56]

Člen 7

Posvetovanje s tretjimi stranmi [Sprememba 57]

1.   Dokumente tretjih strani razkrijejo institucije, ne da bi se posvetovale s tistim, ki jih je ustvaril, če je jasno, da se ne uporabi nobena izjema iz te uredbe . S tretjo stranjo se posvetuje, če je ta stran pri izročitvi dokumenta zahtevala, da se jo obravnava na poseben način, da bi presodila, ali se lahko uporabi izjema iz te uredbe . Dokumente, zagotovljene institucijam za vplivanje na oblikovanje politike, bi bilo treba dati na voljo javnosti. [Sprememba 58]

2.   Če se prošnja nanaša na dokument, ki izvira iz države članice in ki

—	ga država članica ni poslala v svoji vlogi članice Sveta, ali

—	ne zadeva podatkov, ki jih je prejela Komisija v zvezi z izvajanjem politik in zakonodaje Skupnosti,

se je treba posvetovati z organi zadevne države članice. Institucija, ki ima dokument, ga razkrije, razen če država članica ne zagotovi razlogov za njegovo zadržanje na podlagi izjem iz člena 4 ali ustreznih določb nacionalne zakonodaje, ali če nasprotuje na podlagi člena 296(1)(a) Pogodbe ES, saj bi to bilo v nasprotju z bistvenimi interesi njene varnosti . Institucija oceni ustreznost razlogov , ki jih je navedla država članica ▐. [Sprememba 91]

3.    Brez poseganja v nadzorno funkcijo nacionalnih parlamentov in kadar država članica prejme zahtevo za dokument, ki je v njeni lasti, izvira pa iz institucije, razen če je že jasno, ali naj se dokument razkrije ali ne, se država članica posvetuje z institucijo, da bi sprejela odločitev, ki ne ogroža ciljev te uredbe. Država članica lahko namesto tega napoti zahtevo na institucijo. [Sprememba 60]

Člen 8

Razmnoževanje dokumentov

Ta uredba ne posega v obstoječe predpise o avtorskih pravicah, ki lahko omejijo pravico tretje stranke do ▐ razmnoževanja ali izkoriščanja objavljenih dokumentov. [Sprememba 82]

Člen 9

Načelo dobrega upravljanja

Na podlagi kodeksa dobrega upravnega ravnanja institucije sprejmejo in objavijo splošne smernice o obsegu obveznosti glede zaupnosti in varovanja poslovne skrivnosti iz člena 287 Pogodbe ES, pri čemer obveznosti izhajajo iz pravilnega in preglednega upravljanja in varovanja osebnih podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001. S smernicami se v skladu s Kadrovskimi predpisi za uradnike Evropskih skupnosti in pogoji za zaposlitev, ki se uporabljajo za druge uslužbence Evropskih skupnosti, ter notranjimi pravili institucij opredelijo tudi sankcije za primer neizpolnjevanja obveznosti po tej uredbi. [Sprememba 107]

NASLOV II

Preglednost zakonodajnih in nezakonodajnih dokumentov

Člen 10

Preglednost zakonodajnih dokumentov

1.     V skladu z demokratičnimi načeli iz člena 6(1) Pogodbe EU in sodno prakso Sodišča v zvezi z izvajanjem Uredbe (ES) št. 1049/2001 institucije, ki delujejo v svoji zakonodajni funkciji, vključno s prenesenimi pristojnostmi, zagotovijo kar najširši dostop do svojega delovanja.

2.     Dokumenti v zvezi z njihovimi zakonodajnimi programi, predhodnim posvetovanjem s civilno družbo ali oceno učinka in vsi drugi pripravljalni dokumenti, ki so vezani na zakonodajne postopke, so dostopni prek uporabniku prijazne medistitucionalne spletne strani in objavljeni v posebni izdaji Uradnega lista Evropske unije.

3.     Zakonodajni predlogi in druga pravna besedila EU so napisana jasno in razumljivo, institucije pa se sporazumejo o skupnih smernicah za pripravo in o modelih priprave za večjo pravno varnost v skladu z ustrezno sodno prakso Sodišča.

4.     Med zakonodajnim postopkom institucije ali organi, ki sodelujejo v postopku odločanja, objavijo pripravljalne dokumente in vse informacije v zvezi z obravnavano tematiko, vključno s pravnimi mnenji, v posebni izdaji Uradnega lista Evropske unije in na skupni spletni strani, na kateri so prikazane vse stopnje postopka.

5.     Objavijo se vse pobude ali dokumenti zainteresiranih strani, ki lahko na kakršen koli način vplivajo na postopek odločanja.

6.     Po sprejetju so zakonodajni akti objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, kot to določa člen 13 te uredbe.

7.     Na podlagi načela lojalnega sodelovanja, ki ureja odnose med institucijami in državami članicami, države članice ne smejo delovati v nasprotju s cilji iz te uredbe, zato si prizadevajo, da pri nacionalnih ukrepih za izvajanje aktov institucij Evropske unije zagotovijo ustrezno raven preglednosti, kar še zlasti storijo z jasno objavo referenc nacionalnih ukrepov. Tako bodo državljani jasno in natančno razumeli svoje pravice in obveznosti po specifičnih pravilih EU, nacionalna sodišča pa bodo lahko zagotovila spoštovanje teh pravic in obveznosti v skladu z načelom pravne varnosti in varovanja posameznika. [Sprememba 103]

Člen 11

Objava v Uradnem listu

1.    V skladu z načeli iz te uredbe se institucije dogovorijo o zasnovi in obliki Uradnega lista Evropske unije, pri čemer upoštevajo že obstoječi medinstitucionalni sporazum.

Poleg aktov, navedenih v členu 254(1) in (2) Pogodbe ES ter prvem odstavku člena 163 Pogodbe Euratom, se ob upoštevanju člena 6 te uredbe v Uradnem listu objavijo naslednji dokumenti:

▐

(a)	skupna stališča, ki jih sprejme Svet v skladu s postopki iz členov 251 in 252 Pogodbe ES, in razlogi, na katerih temeljijo ta skupna stališča, ter stališča Evropskega parlamenta v teh postopkih;

(b)	direktive, razen tistih iz člena 254(1) in (2) Pogodbe ES, odločbe, razen tistih iz člena 254(1) Pogodbe ES, priporočila in mnenja; ▐

(c)	konvencije, podpisane med državami članicami na podlagi člena 293 Pogodbe ES;

(d)	mednarodni sporazumi, ki jih sklene Skupnost ali v skladu s členom 24 Pogodbe EU. ▐

(e)	skupna stališča iz člena 34(2) Pogodbe EU;

(f)	okvirni sklepi in sklepi iz člena 34(2) Pogodbe EU;

(g)	konvencije, ki jih pripravi Svet v skladu s členom 34(2) Pogodbe EU;

2.     Drugi dokumenti, ki se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, so določeni s skupnim sklepom Evropskega parlamenta in Sveta na predlog upravnega odbora Urada za publikacije EU (13) . [Spremembi 74+105]

Člen 12

Upravna praksa glede preglednosti v institucijah [Sprememba 77]

1.   Institucije razvijejo učinkovito upravno prakso, da bi omogočile uresničevanje pravice do dostopa, ki jo zagotavlja ta uredba. Institucije organizirajo in vzdržujejo informacije, ki jih imajo, tako, da je javnosti lahko brez dodatnih naporov omogočen dostop do informacij. [Sprememba 78]

2.     Da bi zagotovile uspešno uporabo načel preglednosti in dobrega upravljanja, se zadevne institucije dogovorijo o skupnih izvedbenih pravilih in postopkih za oblikovanje, določanje stopnje tajnosti, evidentiranje in razširjanje dokumentov.

Da bi spodbudile resnično razpravo med udeleženci v postopku sprejemanja odločitev, in brez vpliva na načelo preglednosti, institucije jasno obvestijo državljane, če in kdaj med konkretnimi fazami postopka sprejemanja odločitev neposrednega dostopa do dokumentov ni mogoče dovoliti. Te omejitve veljajo le do sprejetja omenjene odločitve. [Sprememba 79]

3.     Institucije državljane pošteno in pregledno obvestijo o svoji organizacijski shemi in navedejo pristojnosti svojih notranjih enot, notranji potek dela in približne roke za postopke, ki so v njihovi pristojnosti, ter na katere službe se lahko državljani obrnejo, da bi pridobili podporo, informacije ali upravno varstvo. [Sprememba 80]

4.   Institucije ustanovijo medinstitucionalni odbor iz člena 255 , da preuči in izmenja najboljšo prakso, opredeli ovire pri dostopu in uporabi ter neobjavljene vire podatkov, obravnava možne spore , spodbuja interoperabilnost, ponovno uporabo in združitev registrov, standardizira kodo dokumentov prek Evropske organizacije za standardizacijo, vzpostavi enoten portal EU za zagotovitev dostopa do vseh dokumentov EU in razpravlja o prihodnjem razvoju dostopa javnosti do dokumentov. [Sprememba 81]

Člen 13

Finančna preglednost

Informacije, povezane s proračunom EU, njegovo uporabo in upravičenci do skladov in subvencij EU, so javne in dostopne vsem državljanom.

Te informacije so dostopne tudi na posebnih spletnih straneh ali v podatkovni zbirki, kjer se lahko išče na podlagi zgoraj omenjenih podatkov in ki zadevajo finančno preglednost EU. [Sprememba 85]

NASLOV III

Metode dostopa

Člen 14

Neposredni dostop do dokumentov

1.     Institucije v največji možni meri omogočijo neposreden dostop javnosti do dokumentov v elektronski obliki ali prek registra v skladu s predpisi zadevne institucije. [Sprememba 71]

2.    Institucije javnosti omogočijo neposredno dostopanje do vseh dokumentov v elektronski obliki ali prek registra, zlasti do tistih, ki so pripravljeni ali prejeti med postopki za sprejetje zakonodajnih aktov EU ali nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo ▐. [Sprememba 72]

3.   Kjer je možno, so neposredno dostopni v elektronski obliki tudi drugi dokumenti, in sicer dokumenti, ki se nanašajo na razvoj politike ali strategije.

4.   Kadar neposredni dostop ni omogočen prek registra, je, če je mogoče, v registru navedeno, kje dokument je.

5.    Institucije vzpostavijo skupni vmesnik za svoje registre dokumentov in zlasti zagotovijo enotno dostopno točko za neposreden dostop do dokumentov, sestavljenih ali prejetih med postopki za sprejetje zakonodajnih ali nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo. [Sprememba 73]

Člen 15

Registri

1.   Za uveljavitev pravic državljanov na podlagi te uredbe vsaka institucija omogoči javni dostop do registra dokumentov. Dostop do registra je omogočen v elektronski obliki. Napotila k dokumentom se nemudoma vpišejo v register.

2.   Register vsebuje referenčno številko za vsak dokument (kjer je to primerno, vključno z medinstitucionalno referenco), predmet in/ali kratek opis vsebine dokumenta ter datum prejema ali priprave in vpisa dokumenta v register. Napotila se pripravijo tako, da ni oslabljeno varstvo interesov iz člena 6.

3.    Brez poseganja v notranja pravila institucij register ali sistem registrov (če ima ena institucija več registrov) posamezne institucije vsebuje predvsem podatke o:

—	prejetih in poslanih dokumentih ter uradni pošti institucije, ko ta pošta ustreza opredelitvi iz člena 4a,

—	dnevnih redih in povzetkih sej in dokumentih, ki so pripravljeni in razdeljeni pred sejami, ter o drugih dokumentih, ki so razdeljeni med sejami.

Vsaka institucija:

—	do … (14) sprejme in objavi notranja pravila v zvezi z evidentiranjem dokumentov v registru,

—	do … (15) zagotovi celovito delovanje registra. [Sprememba 70]

Člen 16

Prošnje

1.   Prošnje za dostop do dokumenta se dajo v kakršni koli pisni obliki, vključno z elektronsko, v enem od jezikov, navedenih v členu 314 Pogodbe ES, in dovolj natančno, da lahko institucija ugotovi, za kateri dokument gre. Prosilec ni dolžan navesti razlogov za prošnjo.

2.   Če prošnja ni dovolj natančna ▐, institucija v roku 15 delovnih dni prosi prosilca, naj prošnjo razjasni, in mu pri tem pomaga, na primer tako, da mu zagotovi informacije o uporabi javnih registrov dokumentov. ▐ [Sprememba 62]

3.   Če se prošnja nanaša na zelo dolg dokument ali na veliko dokumentov, se lahko zadevna institucija s prosilcem neuradno posvetuje o primerni in praktični rešitvi.

4.   Institucije dajo informacije in pomoč državljanom v zvezi s tem, kako in kje lahko vložijo prošnje za dostop do dokumentov.

Člen 17

Obravnava začetnih prošenj

1.   Prošnja za dostop do dokumenta se obravnava takoj. Prosilcu je poslano potrdilo o prejemu. V največ 15 delovnih dneh od vpisa prošnje v register institucija odobri dostop do zahtevanega dokumenta in zagotovi dostop v skladu s členom 10 v tem roku ali pa v pisnem odgovoru navede razloge za celovito ali delno zavrnitev ter seznani prosilca s pravico do vložitve potrdilne prošnje v skladu z odstavkom 4 tega člena. [Sprememba 63]

2.   V izjemnih primerih, na primer kadar se prošnja nanaša na zelo dolg dokument ali na veliko dokumentov, se lahko rok iz odstavka 1 podaljša za največ 15 delovnih dni, pod pogojem, da institucija prosilca vnaprej obvesti in navede podrobne razloge. [Sprememba 64]

3.   Pri celoviti ali delni zavrnitvi lahko prosilec v 15 delovnih dneh od prejema odgovora institucije vloži potrdilno prošnjo, v kateri institucijo prosi, da svoje stališče ponovno preuči , ali, če prosilec dvomi o tem, ali bo škoda zadevnim interesom dejansko povzročena, in/ali meni, da je razkritje v prevladujočem javnem interesu, pozove Evropskega varuha človekovih pravic, da poda neodvisno in objektivno mnenje o vprašanju škode in/ali prevladujočega javnega interesa .

Med čakanjem na mnenje Evropskega varuha človekovih pravic se rok iz odstavka 1 odloži za največ 30 delovnih dni.

Po prejemu mnenja Evropskega varuha človekovih pravic ali najkasneje po preteku 30 delovnih dni lahko prosilec v največ 15 delovnih dneh vloži potrdilno prošnjo, v kateri institucijo prosi, da svoje stališče ponovno preuči. [Sprememba 104]

4.   Če institucija ne odgovori v predpisanem roku, ima prosilec pravico do vložitve potrdilne prošnje.

Člen 18

Obravnava potrdilnih prošenj

1.   Potrdilna prošnja se obravnava takoj. V 15 delovnih dneh od vpisa take prošnje v register institucija odobri dostop do zahtevanega dokumenta in zagotovi dostop v skladu s členom 10 v tem roku ali pa v pisnem odgovoru navede razloge za celovito ali delno zavrnitev. Pri celoviti ali delni zavrnitvi institucija prosilca seznani s sredstvi, ki jih ima na voljo. [Sprememba 66]

2.   V izjemnih primerih, na primer kadar se prošnja nanaša na zelo dolg dokument ali na veliko dokumentov, se lahko rok iz odstavka 1 podaljša za največ 15 delovnih dni, pod pogojem, da institucija prosilca vnaprej obvesti in navede podrobne razloge. [Sprememba 67]

3.   Pri celoviti ali delni zavrnitvi lahko prosilec sproži postopek pri Sodišču prve stopnje proti instituciji in/ali se pritoži pri varuhu človekovih pravic pod pogoji iz člena 230 oziroma člena 195 Pogodbe ES.

4.   Če institucija ne odgovori v predpisanem roku, se šteje, da je odgovor negativen, in prosilec ima pravico, da sproži sodni postopek proti instituciji in/ali pošlje pritožbo varuhu človekovih pravic na podlagi ustreznih določb Pogodbe ES.

▐ [Sprememba 68]

Člen 19

Dostop po prošnji

1.   Prosilec ima dostop do dokumentov, da jih pregleda na kraju samem ali da dobi kopijo, vključno z elektronsko kopijo, kjer je ta na voljo, skladno s svojimi željami.

2.   Če je dokument javen in je prosilcu zlahka dostopen, lahko institucija svojo obveznost odobritve dostopa do dokumentov izpolni tako, da prosilca obvesti, kako pride do želenega dokumenta.

3.   Dokumenti se pošljejo v obstoječi različici in formatu (elektronskem ali drugem formatu, kakršen je braille, široki tisk ali trak) glede na želje prosilca.

4.   Strošek izdelave in pošiljanja kopij se lahko zaračuna prosilcu. Ta strošek ne presega realne cene izdelave in pošiljanja kopij. Pregled na kraju samem, kopije, ki obsegajo manj kakor 20 strani formata A4, in neposredni dostop v elektronski obliki ali prek registra so brezplačni. Prosilcu se lahko dejanski stroški iskanja in priklica enega ali več dokumentov zaračunajo tudi v primeru tiskalniških izpisov ali dokumentov v elektronski obliki iz sistemov za elektronsko shranjevanje, obdelavo ali priklic. Dodatni stroški se ne zaračunajo, če je institucija enega ali več zadevnih dokumentov že pripravila. Prosilec je vnaprej obveščen o znesku in načinu izračuna stroškov. [Sprememba 69]

5.   Ta uredba ne vpliva na posebne ureditve, ki veljajo za dostop, določene v pravu ES in nacionalnem pravu, kot je plačilo pristojbin.

Člen 20

Obveščanje

1.   Vsaka institucija sprejme potrebne ukrepe za obveščanje javnosti o pravicah, ki jih uživa na podlagi te uredbe.

2.   Države članice sodelujejo z institucijami pri obveščanju državljanov.

Člen 21

Uradnik za informiranje

1.     Vsak generalni direktorat posamezne institucije imenuje uradnika za informiranje, ki je v tem generalnem direktoratu odgovoren za zagotavljanje skladnosti z določbami te uredbe in prakso dobrega upravljanja.

2.     Uradnik za informiranje določi, katere informacije so primerne za javnost v zvezi z:

(a)	izvajanjem te uredbe,

(b)	dobro prakso

in poskrbi za razširjanje teh informacij v primerni obliki in na primeren način.

3.     Uradnik za informiranje oceni, če storitve v generalnem direktoratu, za katerega je pristojen, sledijo načelom dobre prakse.

4.     Uradnik za informiranje lahko osebo, ki zaprosi za informacijo, preusmeri na drug direktorat, če želena informacija presega njegova pooblastila, a je v pristojnosti drugega direktorata iste institucije, če seveda s takšnimi informacijami razpolaga. [Sprememba 106]

NASLOV IV

Končne določbe

Člen 22

Poročila

1.    Vsaka institucija objavi vsako leto poročilo za prejšnje leto, vključno s številom primerov, ko je institucija zavrnila dostop do dokumentov, razlogi za zavrnitev ter številom dokumentov občutljive narave, ki niso vpisani v register.

2.     Komisija najpozneje do …* objavi poročilo o uporabi načel iz te uredbe in oblikuje priporočila, po potrebi s predlogi za revizijo te uredbe, ki bi bili potrebni zaradi novih razmer, in z akcijskim programom ukrepov, ki naj bi jih sprejele institucije. [Sprememba 83]

Člen 23

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1049/2001 je z […] razveljavljena.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge.

Člen 24

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  …

(2)  UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

(3)   UL C 303, 14.12.2007, str. 1.

(4)   UL C 293 E, 2.12.2006, str. 151.

(5)  UL L 264, 25.9.2006, str. 13.

(6)   Medinstitucionalni sporazum z dne 22. decembra 1998 o skupnih smernicah za pripravo kakovostnih pravnih aktov Skupnosti (UL C 73, 17.3.1999, str. 1).

(7)   UL L 345, 31.12.2003, str. 90.

(8)   UL L 43, 15.2.1983, str. 1.

(9)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(10)  UL L 340, 31.12.1993, str. 43. ║

(11)  UL L 46, 18.2.1994, str. 58. ║

(12)  UL L 263, 25.9.1997, str. 27. ║

(13)   Glej člen 7 dokumenta SEK(2008)2109.

(14)   Šest mesecev od dneva začetka veljavnosti te uredbe.

(15)   Eno leto od dneva začetka veljavnosti te uredbe.