52008PC0306(02)

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 20.5.2008

COM(2008) 306 konč.

2008/0103 (CNS)

2008/0104 (CNS)

2008/0105 (CNS)

2008/0106 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembah skupne kmetijske politike s spremembo uredb (ES) št. 320/2006, (ES) št. 1234/2007, (ES) št. 3/2008 in (ES) št. […]/2008

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)

Predlog

SKLEP SVETA

o spremembah Sklepa 2006/144/ES o strateških smernicah Skupnosti za razvoj podeželja (programsko obdobje 2007(2013)

(predložila Komisija) {SEC(2008) 1885}{SEC(2008) 1886}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Glavni cilji Sporočila Komisije „Priprava na pregled zdravstvenega stanja reforme SKP“ z dne 20. novembra 2007 so bili oceniti izvajanje reforme SKP iz leta 2003 in v proces reform uvesti tiste prilagoditve, za katere se je menilo, da so potrebne, da bi lahko nadaljevali s poenostavljanjem politike, ji omogočili, da izkoristi nove tržne priložnosti in jo pripravili na spopadanje z novimi izzivi, kot so podnebne spremembe, upravljanje z vodami in bioenergija.

V zadnjih mesecih je eden od navedenih ciljev, in sicer izkoriščanje tržnih priložnosti, pridobil novo razsežnost s hitro rastjo cen številnih kmetijskih proizvodov na izredne stopnje. Že stalna rast cen v letu 2006 in prvem semestru 2007 je podprla sklepe iz novembrskega sporočila, da je treba odstraniti vse preostale nadzore dobave SKP (tj. mlečne kvote in praho). Ločeno sporočilo Komisije obravnava splet dejavnikov, ki so povzročili ta razvoj, in najboljši odgovor EU na ta razvoj.

Vendar glavni sklepi novembrskega sporočila o pregledu zdravstvenega stanja glede ocene najnovejših reform SKP še vedno veljajo. Te reforme zaznamujejo novo fazo v tem procesu z ločevanjem večine neposrednih plačil od proizvodnje s pomočjo sheme enotnega plačila (SEP) v letu 2003 za sektorje poljščin, goveda in ovac ter v letu 2004 za oljčno olje, bombaž in tobak. Kot del reforme iz leta 2003 je bila politika razvoja podeželja (RP) okrepljena z dodatnimi sredstvi in z reformo njenih političnih instrumentov v letu 2005. Kot zadnje se je proces reforme nadaljeval z reformo sektorja sladkorja (2006) ter sektorja sadja in zelenjave ter vina (2007).

Zgoraj navedene reforme odražajo pomemben premik v usmeritvi SKP, ki je danes sposobnejša izpolniti osnovne cilje, ki si jih je zastavila.

- Podpora proizvajalcem je v veliki meri (90 %) neodvisna od odločitev v zvezi s proizvodnjo, kar omogoča kmetom v Evropi, da se odločajo glede na gibanje trga, da se pri prilagajanju na spremembe v svojem gospodarskem okolju zanesejo na potencial svojih kmetij in svoje prednostne izbire. To je najbolj učinkovit način zagotavljanja dohodkovne podpore kmetijam.

- Odpravljanje podpore, namenjene določenim proizvodom, za katero so mnogi menili, da je vzrok za pretekle težave s proizvodnimi presežki, in znižanje zaščitnih cen EU sta kmetijstvo EU mnogo bolj približala svetovnim trgom, saj se je na ta način izboljšalo tržno ravnotežje, prav tako pa so zmanjšali proračunski stroški za intervencijske zaloge ali oddajo presežkov.

- Rezultati procesa reforme so povečali konkurenčnost kmetijstva EU, ki je postalo kljub zmanjševanju deleža EU na večini trgov osnovnih kmetijskih proizvodov največji izvoznik kmetijskih proizvodov, predvsem proizvodov z visoko vrednostjo, hkrati pa je ostalo največji uvoznik kmetijskih proizvodov na svetu, s čimer ostaja zdaleč največji trg za države v razvoju.

- SKP je vedno bolj pomembna pri preprečevanju tveganj, povezanih z degradacijo okolja, in pri zagotavljanju številnih javnih dobrin, ki jih naša družba pričakuje, saj je podpora proizvajalcem sedaj na podlagi navzkrižne skladnosti odvisna od upoštevanja standardov v zvezi z okoljem, varnostjo in kakovostjo hrane ter dobrim počutjem živali.

- Okrepljena politika razvoja podeželja podpira varovanje okolja in podeželske krajine ter zagotavlja rast, delovna mesta in inovacije na podeželskih območjih, zlasti na tistih, ki so odročna, redko poseljena ali zelo odvisna od kmetijstva.

Zgoraj navedene spremembe kažejo, da je današnja SKP bistveno drugačna od SKP v preteklosti. Vendar Sporočilo „Priprava na pregled zdravstvenega stanja reforme SKP“ prav tako ugotavlja „da mora biti sposobna ovrednotiti svoje instrumente, preizkusiti, ali pravilno delujejo, ugotoviti možnosti za kakršne koli prilagoditve, potrebne za dosego zastavljenih ciljev, ter biti sposobna prilagoditi se novim izzivom, da bo lahko ostala politika sedanjosti in prihodnosti, “.

V skladu z ugotovitvami Sporočila je Komisija pripravila zakonske predloge, ki jih spremlja poročilo o presoji vplivov na podlagi pregleda stanja SKP, upoštevajoč rezultate obširnih posvetovanj z zainteresiranimi stranmi in prispevke drugih evropskih institucij.

Zakonski predlogi se nanašajo na tri osnovne uredbe :

- Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete,

- Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“),

- Uredbo Sveta (ES) št 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Ti predlogi prispevajo k prihodnjemu razvoju SKP v skladu s splošnim ciljem Komisije in zahtevami pogodb po spodbujanju trajnostnega in tržno usmerjenega kmetijskega sektorja, čeprav ne predstavljajo temeljite reforme.

Shema enotnega plačila (SEP) in shema enotnega plačila na površino (SEPP)

Poenostavitev

Boljši predpisi in poenostavitev so ena od prednostnih političnih nalog Komisije za obdobje 2004–2009. Svojo najbolj pomembno pot k poenostavitvi je SKP začela z reformo iz leta 2003 s prenosom večine neposrednih plačil za kmete v shemo enotnega plačila in s sprejetjem enotne skupne ureditve trga v letu 2007.

Glede SEP so izkušnje pokazale, da je prispevala k zmanjšanju administrativnega bremena, k preprečevanju nepotrebnih javnih izdatkov, boljšemu sprejemanju SKP v javnosti in boljši konkurenčnosti SKP. Kljub temu pa so še vedno možne nadaljnje poenostavitve, zlasti pri navzkrižni skladnosti in pri obstoječi delno vezani podpori.

Navzkrižna skladnost

Reforma SKP iz leta 2003 SKP je uvedla navzkrižno skladnost v enotno plačilo na kmetijo. To pomeni, da za taka plačila velja zakonodaja v zvezi z okoljem, varnostjo hrane in dobrim počutjem živali, kakor tudi v zvezi z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji, v katerih je treba vzdrževati kmetijo.

Pri izvajanju navzkrižne skladnosti so države članice naletele na praktične težave, te je odkrila tudi Komisija pri revizijah za potrditev obračunov. Zaradi tega se je Komisija odločila, da pregleda področje uporabe navzkrižne skladnosti, da bi poenostavila in izboljšala njeno ciljno osredotočenost. Zlasti je cilj predlogov odpraviti nekatere predpisane zahteve ravnanja, za katere se meni, da ne ustrezajo ali da niso povezane z odgovornostjo kmeta, in uvesti v dobre kmetijsko-okoljske pogoje zahteve, ki ohranjajo okoljske koristi iz prahe in se lotevajo vprašanj upravljanja z vodami.

Delno vezana proizvodna podpora

Pri reformi SKP iz leta 2003 so nekatere države članice menile, da bi popolna nevezanost podpor lahko privedla do številnih tveganj, kot so opustitev pridelave, pomanjkanje surovin za predelovalno industrijo ali do socialnih in okoljskih težav na območjih, kjer ne obstaja veliko drugih gospodarskih možnosti. To je bil razlog za odločitev, da se ohranijo nekatere ravni vezane podpore v nekaterih sektorjih.

Izkušnje z nevezanostjo podpore kažejo, da na splošno ta poteza ni imela za posledico dramatičnih sprememb v proizvodni strukturi na ravni EU in da je spodbudila kmete k temu, da pridelujejo, kar potrebuje trg, na bolj trajnosten način. Prav tako je treba poudariti, da ohranjanje obeh sistemov hkrati (vezane in nevezane podpore) ni prispevalo k poenostavitvi postopkov za nacionalne in regionalne uprave v državah članicah.

Zato se predlaga, da se ju uskladi z načeli reforme SKP iz leta 2003 z odpravo preostale vezane podpore in njunim prenosom v shemo enotnega plačila. Ne glede na to pa je sprejeta izjema pri premijah za krave dojilje, ovčje in kozje meso. V teh primerih se predlaga, da se državam članicam dovoli, da ohranijo vezano podporo (v njeni sedanji obliki), da bi ohranile gospodarsko dejavnost v regijah, kjer je drugih gospodarskih možnosti malo ali pa sploh ne obstajajo.

Druga vprašanja, povezana s poenostavitvijo

Predlog prav tako vključuje druge ukrepe, ki se osredotočajo na zagotavljanje večje poenostavitve SEP. Zlasti je bila uvedena večja prožnost pri uporabi nacionalne rezerve in pri prenosu pravic do plačila, odločitvah o spremembi pravic do plačila in datumih izplačila. Prav tako se predlaga odprava pravic do plačil za praho.

Prehod na bolj pavšalno nevezano podporo

Reforma iz leta 2003 je uvedla nevezano podporo za kmetijo kot ključni element SKP. Glavni cilj je bil zagotoviti sistem neposrednih plačil, ki kmetom omogoča tržno usmerjenost na kar se dan enostaven način z upravnega vidika in je hkrati združljiv s STO. Državam članicam sta bila dana na voljo dva osnovna modela za izvajanje sheme: pretekli (zgodovinski) model in regionalni:

- pretekli model: pri tem modelu temeljijo pravice do plačila na posameznih referenčnih zneskih na kmeta;

- regionalni model: pri tem modelu temeljijo pavšalne pravice do plačila na zneskih, ki jih kmetje prejmejo v posamezni regiji v referenčnem obdobju.

Sedanja zakonodaja državam članicam ne dovoljuje, da spremenijo svojo odločitev glede izvajanega modela SEP. Vendar so izkušnje pokazale, da so nekatere prilagoditve v obstoječih shemah potrebne ali zaželene. Na primer, razlike v ravneh podpore, ki so posledica izvajanja preteklega modela, bodo težko opravičljive v prihodnosti, ko bodo postala referenčna obdobja za plačila bolj oddaljena.

Po drugi strani zagotavlja regionalni model bolj pravično podporo kmetom kljub določeni začetni ponovni razdelitvi podpore.

To je razlog za sedanji predlog Komisije, da se državam članicam omogoči, da izbrani model SEP postopoma prilagodijo bolj pavšalni stopnji plačil za posamezne pravice do plačila, da bi postala SEP bolj učinkovita in enostavna. Hkrati predlogi vključujejo vrsto poenostavitvenih ukrepov v izvajanje SEP.

Podaljšanje sheme enotnega plačila na površino (SEPP)

Shema enotnega plačila na površino je bila uvedena kot predhodna stopnja pred vključitvijo v SEP v državah članicah, ki so se EU pridružile s 1. majem 2004, da bi olajšali njihovo prilagajanje EU zaradi posebnega položaja njihovega kmetijstva. Kot prehodni sistem je bil namen SEPP pomagati pri nemotenem vključevanju EU-10 in EU-2, če upoštevamo zelo pomembne razlike v ravneh njihovih splošnih in podeželskih gospodarstev ter tistih v EU-15.

Države članice, ki uporabljajo SEPP, morajo preiti na SEP v letu 2011 (Bolgarija in Romunija pa v letu 2012). Zdi se primerno, da se tem državam članicam dovoli, da podaljšajo uporabo SEPP do leta 2013. Ta možnost je v skladu z odločitvijo, sprejeto za države članice EU-15, ker jim je omogočeno, da pregledajo izvajanje svojih SEP in se odločijo za postopen prehod na bolj pavšalen model.

Spremenjeni člen 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003

Na podlagi člena 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003 o shemah neposrednih podpor za kmete lahko države članice, ki uporabljajo SEP, zadržijo po posameznem sektorju do 10 % nacionalnih proračunskih zgornjih meja za neposredna plačila v zadevnem sektorju za ukrepe, povezane z varovanjem ali izboljšanjem okolja, ali za izboljšanje kakovosti in trženja kmetijskih proizvodov. Da se omogoči več prožnosti pri odzivih držav članic na potrebe, ki izhajajo iz splošne usmeritve SKP, se predlaga, da se člen 69 razširi, kot sledi:

- odpravi se omejitev, da se linearna znižanja odvzamejo in ostanejo v istem sektorju;

- zajeti so ukrepi za neugodne pogoje pridelave za kmete v nekaterih regijah, ki so specializirane za sektorje proizvodnje mleka, govedine, ovčjega in kozjega mesa ter riža;

- prav tako dopušča možnost, da se zadržani zneski uporabijo za dopolnitev pravic do plačila na območjih, v katerih se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja;

- podpora za nekatere ukrepe za upravljanje tveganj – sheme za zavarovanje pridelka za naravne nesreče in vzajemni skladi za živalske bolezni – je prav tako predvidena pod določenimi pogoji;

- ukrepe, ki z gotovostjo ne izpolnjujejo pogojev „zelene škatle“ STO, je treba omejiti na 2,5 % zgornjih meja;

- končno, države članice, ki uporabljajo SEPP, bodo prav tako lahko uporabljale to določbo.

Modulacija

Modulacija je ukrep za prenos proračunskih sredstev, pri katerem se neposredna plačila kmetom znižajo za določen odstotek (steber I), tako sproščena proračunska sredstva pa se prerazporedijo na ukrepe za razvoj podeželja (steber II).

Z reformo iz leta 2003 je bila dogovorjena obvezna modulacija za vse države članice EU-15, z začetkom v letu 2005 z odstotno stopnjo 3 % in njenim povečanjem na 4 % v letu 2006 ter na 5 % od leta 2007 naprej. Uvedena je bila tudi oprostitev za znesek 5 000 EUR, pod katero se znižanje neposrednih plačil ne uporablja.

Sporočilo „Priprava na pregled zdravstvenega stanja reforme SKP“ je opredelilo številne nove in trenutne izzive, s katerimi se sooča SKP, kot so podnebne spremembe, obvladovanje tveganj, bioenergija, upravljanje z vodami in biotska raznovrstnost, hkrati pa sporočilo ugotavlja, da je politika razvoja podeželja ena od možnosti za obvladovanje teh sprememb.

Ukrepi, ki so na voljo v okviru razvoja podeželja, že zagotavljajo različne druge možnosti za spopadanje z novimi izzivi in države članice so že vključile ustrezne ukrepe v svoje programe razvoja podeželja za obdobje 2007–2013. Ne glede na to pa prve izkušnje s finančno porabo sredstev za razvoj podeželja v letu 2007 kažejo na to, da proračunske potrebe držav članic presegajo njihove finančne možnosti.

Da se državam članicam omogoči, da podprejo naraščajoče potrebe na področju obvladovanja novih izzivov s pomočjo niza ukrepov, predlaganih v okviru razvoja podeželja, se predlaga, da se obvezna modulacija poveča za 8 % in da se doda dodatni progresivni element v okviru novega sistema, ki temelji na naslednjih načelih:

- vsi novi prihodki iz modulacije ostanejo v državi članici, ki jih ustvari;

- v EU-15 se osnovna modulacija, ki se uporablja za vsa plačila nad 5 000 EUR, poveča za 2 % na leto od leta 2009, dokler ne doseže dodatnih 8 % (poleg sedanjih 5 %) v letu 2012;

- uvaja se progresivni element, s katerim se plačila znižajo v dodatnih korakih po 3 % v zaporednih pragovih, predlaga se nov sistem za finančno upravljanje neposrednih pomoči, ki določa neto globalne zgornje meje za posamezno državo članico;

- Spodnja tabela prikazuje skupne odstotke modulacije, ki jih je treba uporabiti (obstoječe oziroma dodatne):

Mejne vrednosti | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 |

1 do 5 000 | 0 | 0 | 0 | 0 |

5 000 do 99 999 | 5 % + 2 % | 5 % + 4 % | 5 % + 6 % | 5 % + 8 % |

100 000 do 199 999 | 5 % + 5 % | 5 % + 7 % | 5 % + 9 % | 5 % + 11 % |

200 000 do 299 999 | 5 % + 8 % | 5 % + 10 % | 5 % + 12 % | 5 % + 14 % |

Nad 300 000 | 5 % + 11 % | 5 % + 13 % | 5 % + 15 % | 5 % + 17 % |

- EU-10 prav tako izpolni pogoje za modulacijo v letu 2012, z osnovno stopnjo 3 % (namesto 13 %). Bolgarija in Romunija sta oproščeni z ozirom na postopno uvajanje neposrednih plačil.

Omejitve plačil

46,6 % vseh upravičencev do neposrednih plačil v EU-25 prejema manj kot 500 EUR. To število v glavnem vključuje male kmete, vendar v nekaterih državah prav tako prejemnike, pri katerih je izplačani znesek manjši od upravnih stroškov, povezanih z njim.

Da bi poenostavili in zmanjšali stroške za upravljanja neposrednih plačil, se predlaga, da države članice bodisi uporabijo najnižji znesek plačila, tj. 250 EUR ali najmanjšo velikost upravičene površine na kmetijsko gospodarstvo, tj. najmanj 1 hektar, ali da uporabijo oboje. Vendar je bila predvidena posebna določba za države članice, v katerih je kmetijski sektor sestavljen večinoma iz zelo majhnih podjetij.

Enotna skupna ureditev trga

Mehanizmi tržne intervencije

Na podlagi analize je Komisija zaključila, da nadzor ponudbe na trgu ne sme služiti za zmanjševanje sposobnosti kmetov EU za odzivanje na gibanje trga, temveč mora postati resnična varnostna mreža. Da bi to dosegli, se predlaga poenostavitev in uskladitev sedanjih določb o javni intervenciji s pomočjo razširitve sistema javnega razpisa.

V sektorju žit se predlaga uvedba postopka javnega razpisa za krušno pšenico, medtem ko se bo za krmna žita uporabljal enak model kot za koruzo (zmanjšanje količinske zgornje meje na nič). Za trdo pšenico se ob upoštevanju sedanjih in pričakovanih tržnih pogojev predlaga odprava intervencije. Iz enakih razlogov se predlaga tudi odprava intervencije za riž in svinjsko meso. Prav tako se bo postopek javnega razpisa uporabljal za maslo in posneto mleko v prahu.

Ukinitev prahe

Na podlagi tržnih napovedi in izvajanja SEP se predlaga ukinitev prahe kot instrumenta za nadzor ponudbe. Vendar se v okviru predlogov za navzkrižno skladnost in za razvoj podeželja državam članicam dajejo ustrezna orodja, ki zagotavljajo ohranitev sedanjih okoljskih koristi prahe.

Prehod na ukinitev mlečnih kvot

Leta 1984 so bile uvedene kvote kot odgovor na prekomerno proizvodnjo. Sedanje tržne napovedi kažejo, da pogoji, zaradi katerih so bile leta 1984 uvedene mlečne kvote, niso več pomembni. Ker mlečne kvote prenehajo veljati v letu 2015, je primerno pomagati sektorju s postopnimi prehodnimi ukrepi za prilagoditev na trg brez kvot po letu 2015. Da bi mlečnemu sektorju omogočili „mehak pristanek“ po ukinitvi kvot, se predlaga postopno letno povečevanje ukinjanja kvot.

Na splošno bi postopna odprava mlečnih kvot povečala proizvodnjo, znižala cene in povečala konkurenčnost sektorja. Vseeno pa obstajajo nekatere regije, zlasti, vendar ne izključno, gorske regije, za katere se pričakuje, da se bodo spopadale s težavami pri ohranjanju minimalne ravni pridelave. Ti problemi se lahko rešijo z uporabo posebnih ukrepov na podlagi člena 68 Uredbe o shemah neposrednih podpor.

Posebne pomoči za mlečni sektor

Predlaga se ukinitev pomoči za zasebno skladiščenje sira in pomoč za odprodajo masla za slaščice in sladoled ter za neposredno porabo. Te sheme za podporo trga niso več potrebne in jih je treba zato ukiniti.

Za druge proizvode, kot je pomoč za zasebno skladiščenje za maslo, posneto mleko v prahu za krmo in pomoč za proizvodnjo kazeina, za katero sedanja ureditev predvideva obvezno pomoč, se predlaga, da se takšna pomoč predvidi kot neobvezna in da Komisija odloča, ali jo je treba uporabiti, ko razmere na trgu to zahtevajo.

Druge sheme podpor

Pri celi vrsti majhnih shem podpor se predlaga, da se te pomoči ločijo od proizvodnje in prenesejo v SEP, ker bi to prispevalo k večji konkurenčnosti in jih poenostavilo. Za konopljo, stročnice in lupinarje se lahko prehod na SEP izvede brez prehodnega obdobja. Za riž, posušeno krmo, škrobni krompir in lan z dolgimi vlakni se predlaga prehodno obdobje za prehod na popolno nevezanost plačil, da bi pomagali kmetom in predelovalni industriji, da se postopno prilagodijo na novo shemo podpore. Prav tako se predlaga, da se ukine shema za energetske poljščine na podlagi trenutno zelo velikega povpraševanja po bioenergiji.

NOVI IZZIVI IN POLITIKA RAZVOJA PODEžELJA

Ker je zgornja meja skupnega proračuna SKP že določena do leta 2013, je možno pridobiti dodatna finančna sredstva za razvoj podeželja samo s povečanjem obvezne modulacije.

Dodatna finančna sredstva so potrebna za krepitev prizadevanj glede prednostnih nalog EU na področju podnebnih sprememb, obnovljivih virov energije, upravljanja z vodami in biotske raznovrstnosti.

- Podnebje in energija sta se pomaknila na vrh dnevnega reda, saj EU prevzema vodstvo pri izgradnji gospodarstva z nizkimi emisijami ogljikovega dioksida. Marca 2007 so voditelji EU potrdili predloge Komisije, da se emisije CO2 do leta 2020 zmanjšajo za najmanj 20 % (za 30 %, če bo sprejet dogovor o globalnih ciljih) in da se določi zavezujoč cilj 20 % obnovljivih virov energije v porabi energije, vključno z 10 % deležem biogoriv v porabi bencina in dizelskega goriva. Kmetijstvo in gozdarstvo lahko pomembno prispevata z zagotavljanjem surovin za bioenergijo, s sekvestracijo ogljika in z nadaljnjim zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov.

- Cilji EU za vodno politiko so določeni v Okvirni direktivi o vodi, ki se bo začela celovito izvajati v obdobju 2010–2012. Kmetijstvo in gozdarstvo kot glavna porabnika vode in vodnih virov bosta imela pomembno vlogo pri trajnostnem upravljanju z vodami tako glede količine kot kakovosti. Upravljanje z vodami bo čedalje bolj pomemben del strategije prilagajanja za spopadanje z že neizogibnimi podnebnimi spremembami.

- Države članice so se zavezale, da bodo zaustavile upadanje biotske raznovrstnosti do leta 2010, vendar se zdi doseganje tega cilja čedalje manj verjetno. Velik del biotske raznovrstnosti Evrope je odvisen od kmetijstva in gozdarstva; prizadevanja za zaščito biotske raznovrstnosti bo treba okrepiti, zlasti glede na pričakovane škodljive učinke podnebnih sprememb in čedalje večje potrebe po vodi.

Države članice se spodbuja, da v celoti izkoristijo dodatna finančna sredstva, ki so na voljo za obdobje 2010–2013, in da ustrezno prilagodijo svoje strategije in programe. Zlasti se lahko podpora za naložbe v okviru osi 1 nameni za stroje in opremo, ki varčujejo z energijo, vodo in drugimi vložki, in za pridobivanje (surovin za) energije iz obnovljivih virov za uporabo na kmetiji in izven nje. V okviru osi 2 se lahko kmetijsko-okoljski in gozdarski ukrepi uporabijo zlasti za povečanje biotske raznovrstnosti, upravljanje z vodami in za ublažitev podnebnih sprememb. V okviru osi 3 in 4 se lahko podprejo projekti obnovljivih virov energije na lokalni ravni.

V tej zvezi bo 7. raziskovalni okvirni program prispeval k spoprijemanju z novimi izzivi in zagotovil pomembno podporo za inovacije v kmetijskem sektorju in za politične cilje.

PRORAčUNSKE POSLEDICE

OD REFORME SKP IZ LETA 2003 in od začetka njene uporabe v proračunskem letu 2007 ima SKP vgrajen mehanizem finančne discipline, če obstaja tveganje, da bodo pričakovani izdatki presegli finančno zgornjo mejo za tržne izdatke in neposredne pomoči. Predlog ne spreminja načel o uporabi tega mehanizma, ki so bila določena z reformo iz leta 2003 in spremenjena s pristopom EU-12. Večina podpore SKP je sedaj že določena in so se tržni obeti od leta 2003 znatno izboljšali. Zaradi tega se je tveganje, da bo uporabljen instrument finančne discipline (tj. znižanje neposrednih pomoči), v primerjavi s predhodnimi pričakovanji zmanjšalo.

Predlogi za modulacijo v shemi enotnega plačila in razvoja podeželja so po svoji naravi nevtralni glede na proračun EU, saj gre za preprost obvezni prenos med drugim in prvim stebrom SKP. Za nacionalni proračun bi lahko povečana modulacija privedla do dodatnih nacionalnih izdatkov zaradi potrebnega sofinanciranja na področju razvoja podeželja. To bi pomenilo, da imajo nekatere države članice možnost, da se vrnejo na (višjo) raven nacionalnih izdatkov, ki je bila prvotno predvidena pred odločitvijo o Finančnem okviru za obdobje 2007–2013. Kar se tiče prenosa ukrepov v shemo enotnega plačila, bi lahko prišlo do zmernih finančnih posledic za proračun EU, vendar je večina prenosov prav tako proračunsko nevtralnih.

Glede na tržne ukrepe je nedavno zvišanje svetovnih cen privedlo do očitnega izboljšanja obetov v primerjavi s pričakovanji ob času, ko se je odločilo za reformo iz leta 2003. Reforma intervencije za koruzo je od tedaj rešila del predhodno pričakovanih težav na trgu z žiti, sedanji predlogi v zvezi z intervencijo za žita dodatno izboljšujejo položaj. Nekateri dodatni izdatki proti koncu sedanjega finančnega okvira so sorazmeroma majhni. V mlečnem sektorju so učinki bolj povezani s časovno razporeditvijo izdatkov (pred ali po letu 2013).

Prenehanje veljavnosti mlečnih kvot bo privedlo do dodatnega pritiska pri maslu pri vseh možnostih. Sedanji predlog je s sprožitvijo procesa postopne odprave kvot na splošno bolj ugoden ne samo za sektor, temveč tudi za dolgoročni razvoj SKP. Vendar ni možno izključiti potrebe po določenem omejenem dodatnem izdatku za izvoz masla. Ali se bo to dejansko uresničilo, bo odvisno od dejavnikov, ki so v tej fazi neznani (sporazum DDA), razvoj na svetovnem trgu). Zaradi tega ti predlogi vključujejo klavzulo o pregledu v letu 2012, ki bo omogočila oceno razvoja na trgih z mlekom in mlečnimi izdelki, da bi ugotovili, ali bodo potrebni dodatni ukrepi za preprečitev kakršnega koli povečanja proračuna. Nekateri prihranki so predvideni kot posledica ukinitve obstoječih ukrepov. Vendar je največja posledica mehkega pristanka na proračun izguba proračunskih prihodkov zaradi predvidenega znižanja mlečne dajatve.

2008/0103 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete

SVET EVROPSKE UNIJE JE (

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 36, 37 in 299(2) Pogodbe,

o upoštevanju Akta o pristopu Grčije in zlasti odstavka 6 Protokola št. 4 o bombažu k temu aktu[1],

ob upoštevanju predloga Komisije[2],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[3],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[4],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[5],

ob upoštevanju naslednjega:

1. Izkušnje, pridobljene pri izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001[6], kažejo, da je treba nekatere elemente mehanizma podpor prilagoditi. Zlasti je treba razširiti proizvodno nevezanost neposredne podpore in poenostaviti delovanje sheme enotnega plačila. Prav tako je treba poudariti, da je bila Uredba (ES) št. 1782/2003 od začetka veljavnosti znatno spremenjena. Ob upoštevanju tega razvoja in zaradi jasnosti jo je treba razveljaviti in nadomestiti z novo uredbo.

2. Uredba (ES) št. 1782/2003 je uvedla načelo, da za kmete, ki ne izpolnjujejo določenih zahtev na področjih javnega zdravja, zdravja živali in rastlin, okolja in dobrega počutja živali, veljajo znižanja ali izključitve iz neposredne podpore. Ta sistem „navzkrižne skladnosti“ je sestavni del podpore Skupnosti v okviru neposrednih plačil in ga je treba zaradi tega ohraniti. Vendar so izkušnje pokazala, da številne zahteve, ki spadajo v področje uporabe navzkrižne skladnosti, niso dovolj pomembne za kmetijsko dejavnost ali kmetijsko zemljišče ali pa zadevajo bolj nacionalne organe kot kmete. Zaradi tega je primerno, da se prilagodi področje uporabe navzkrižne skladnosti.

3. Nadalje, da bi se izognili opuščanju kmetijskih zemljišč in da bi zagotovili, da se ta obdelujejo v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji, je Uredba (ES) št. 1782/2003 vzpostavila okvir Skupnosti, v katerem države članice sprejmejo standarde ob upoštevanju posebnih značilnostih zadevnih območij, vključno s pogoji tal in podnebja ter obstoječimi sistemi kmetovanja (raba zemljišč, kolobarjenje, načini kmetovanja) in strukturami kmetijskih gospodarstev. Ukinitev obvezne prahe v okviru sheme enotnega plačila ima lahko v nekaterih primerih škodljive posledice za okolje, zlasti glede nekaterih krajinskih značilnosti. Zato je primerno okrepiti obstoječe določbe Skupnosti, katerih cilj je varovanje, če ustreza, navedenih krajinskih značilnosti.

4. Zaščita in upravljanje z vodnimi viri v zvezi s kmetijsko dejavnostjo je na nekaterih območjih vedno večji problem. Zato je primerno okrepiti obstoječi okvir Skupnosti za dobre kmetijske in okoljske pogoje z namenom varovanja voda pred onesnaževanjem in odpadnimi vodami ter upravljanja uporabe vode.

5. Ker imajo trajni pašniki ugoden učinek na okolje, je primerno uporabiti ukrepe za spodbuditev ohranjevanja obstoječih trajnih pašnikov, da ne bi prišlo do množičnega spreminjanja njihove namembnosti v orna zemljišča.

6. Da bi dosegli boljšo uravnoteženost med tistimi orodji politike, katerih namen je spodbuditi trajnostno kmetijstvo, in tistimi, katerih namen je spodbuditi razvoj podeželja, je bil uveden sistem postopnega obveznega zmanjševanja neposrednih plačil („modulacija“) z Uredbo (ES) št. 1782/2003. Ta sistem je treba ohraniti, vključno z izvzetjem plačil do 5 000 EUR iz uporabe modulacije.

7. Prihranki, dobljeni z mehanizmom modulacije, uvedenim z Uredbo (ES) št. 1782/2003, se uporabijo za financiranje ukrepov v okviru politike razvoja podeželja. Od sprejetja navedene uredbe se kmetijski sektor sooča s številnimi novimi in zahtevnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, čedalje večji pomen bioenergije, kakor tudi potreba po boljšem upravljanju z vodami in učinkovitejšem varstvu biotske raznovrstnosti. Evropska skupnost kot pogodbenica Kjotskega protokola[7] je bila pozvana, da svoje politike prilagodi ob upoštevanju vidikov podnebnih sprememb. Poleg tega je treba po resnih težavah, povezanih s pomanjkanjem vode in sušami, podrobneje obravnavati vprašanja upravljanja z vodami[8]. Varovanje biotske raznovrstnosti ostaja glavni izziv in, čeprav je bil dosežen pomemben napredek, bo doseganje cilja Evropske skupnosti na področju biotske raznovrstnosti za leto 2010 zahtevalo dodatna prizadevanja[9]. Skupnost priznava potrebo po spopadanju s temi novimi izzivi v okviru njenih politik. Na področju kmetijstva so primerno orodje za spoprijemanje z njimi programi razvoja podeželja, sprejeti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2006 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)[10]. Da bi državam članicam omogočili, da ustrezno revidirajo svoje programe razvoja podeželja, ne da bi morale zmanjšati svoje sedanje dejavnosti razvoja podeželja na drugih področjih, je treba dati na voljo dodatna finančna sredstva. Vendar finančne perspektive za obdobje 2007(2013 ne zagotavljajo finančnih sredstev za krepitev politike Skupnosti na področju razvoja podeželja, kakor je potrebno. V teh okoliščinah je primerno mobilizirati velik del potrebnih finančnih sredstev z zagotavljanjem postopnega povečevanja zniževanja neposrednih plačil z modulacijo.

8. Za razdelitev neposredne dohodkovne podpore med kmete je značilno dodeljevanje velikega deleža plačil sorazmeroma omejenemu številu velikih upravičencev. Jasno je, da veliki upravičenci ne potrebujejo enako raven enotne podpore, da bi bil cilj dohodkovne podpore učinkovito dosežen. Vrhu tega so se veliki upravičenci sposobni prilagajati trgu tudi ob nižjih ravneh enotne podpore. Zaradi tega se zdi, da je pravično pričakovati, da kmetje z visokimi zneski podpore dajo poseben prispevek k financiranju ukrepov razvoja podeželja, namenjenih za spopadanje z novimi izzivi. Zaradi tega se zdi primerno uvesti mehanizem, ki določa večje znižanje najvišjih plačil, katerih iztržek je treba prav tako uporabiti za spopadanje z novimi izzivi v okviru razvoja podeželja. Da se zagotovi sorazmernost tega mehanizma se morajo dodatna zniževanja postopno povečevati v skladu z zneski zadevnih plačil.

9. Poseben geografski položaj najbolj oddaljenih regij, kakor tudi otoška lega, majhna površina in gorat teren ter klima nalagajo dodatne obremenitve svojim kmetijskim sektorjem. Da bi take obremenitve in omejitve omilili, se zdi primerno odstopati od obveznosti uporabe znižanja plačil z modulacijo za kmete v najbolj oddaljenih regijah.

10. Povečane stopnje obvezne modulacije morajo upoštevati tiste države članice, ki so se odločile za uporabo sistema prostovoljne modulacije. Ustrezno je treba spremeniti Uredbo Sveta (ES) št. 378/2007 z dne 27. marca 2007 o pravilih za prostovoljno modulacijo neposrednih plačil, predvidenih v Uredbi (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete[11].

11. Zneske, ki jih dobimo z uporabo 5 odstotnih točk, ki ustrezajo znižanjem na podlagi modulacije, določenim v Uredbi (ES) št. 1782/2003, je treba razdeliti med države članice glede na objektivna merila. Pri tem pa je primerno določiti, da se določen odstotek teh zneskov ohrani v državah članicah, kjer se ustvari. Glede na strukturne prilagoditve, ki izhajajo iz odprave intervencije za rž, je primerno določiti prehodne ukrepe za nekatere regije, kjer se proizvaja rž, ki se financirajo z delom zneskov, ustvarjenih z modulacijo. Vendar je treba dati zneske, zbrane z uporabo kakršnega koli dodatnega znižanja na podlagi modulacije, na voljo državam članicam, v katerih so bili ustvarjeni.

12. Da bi olajšali delovanje modulacije, predvsem glede postopkov za odobritev neposrednih plačil kmetom, in prenosov na programe razvoja podeželja, je primerno določiti neto zgornje meje na državo članico, ki omejujejo zneske, ki jih je treba kmetom izplačati po uporabi modulacije. Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike[12] je treba ustrezno spremeniti.

13. Kmetje v novih državah članicah prejemajo neposredna plačila v okviru mehanizma za postopno uvajanje. Da bi dosegli pravilno uravnoteženost med orodji politike, katerih namen je spodbujati trajnostno kmetijstvo, in orodji, katerih namen je spodbujati razvoj podeželja, se sistem modulacije ne sme uporabljati za kmete v novih državah članicah, dokler raven neposrednih plačil, ki se uporabljajo v teh državah članicah, ni enaka ravni, ki se uporablja v drugih državah članicah.

14. Modulacija ne sme zmanjšati neto zneska, ki se izplača kmetu v novi državi članici, pod znesek, ki se izplača enakovrednemu kmetu v drugih državah članicah. Potem ko se bo modulacija začela uporabljati za kmete v novih državah članicah, se bo morala stopnja znižanja omejiti na razliko med ravnjo v okviru razporeda za postopno uvajanje in ravnjo v drugih državah članicah po uporabi modulacije. Poleg tega kmetje v novih državah članicah, za katere se uporablja modulacija, ne bodo smeli več prejemati dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil, da se na ta način prepreči, da bi njihova raven podpor presegla raven podpor v drugih državah članicah.

15. Da bi zagotovili, da zneski za financiranje skupne kmetijske politike ustrezajo letnim zgornjim mejam, določenim v finančnih perspektivah, je primerno predvideti finančni mehanizem za prilagoditev neposrednih plačil, kjer je to potrebno. Prilagoditev neposredne podpore je treba določiti, če predvidevanja kažejo, da je v danem proračunskem letu prekoračena proračunska podpostavka 2 z varnostno mejo v višini 300 milijonov. Ob upoštevanju ravni neposrednih plačil za kmete v novih državah članicah, ki so posledica postopnega uvajanja, je treba predvideti, da se v okviru uporabe mehanizma za postopno uvajanje za vsa neposredna plačila, odobrena v novih državah članicah, instrument finančne discipline ne sme uporabljati v novih državah članicah, dokler raven neposrednih plačil, ki se uporabljajo v novih državah članicah ni vsaj enaka ravni, ki se uporablja v drugih državah članicah, ki niso nove države članice.

16. Da bi kmetom pomagale izpolniti standarde modernega visoko kakovostnega kmetijstva, morajo države članice upravljati celovit sistem, ki ponuja svetovanje komercialnim kmetijam. Sistem kmetijskega svetovanja naj bi pomagal kmetom, da bolje spoznajo materialne tokove in postopke na kmetiji, povezane z okoljem, varno hrano ter zdravjem in dobrim počutjem živali, ne da bi kakor koli vplival na njihovo obveznost in odgovornost, da te standarde spoštujejo.

17. Države članice morajo v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1290/2005 sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so transakcije, ki se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS), dejansko izvedene in pravilno izvršene, ter da se preprečijo in obravnavajo nepravilnosti. V ta namen upravljajo integriran administrativni in kontrolni sistem za neposredna plačila. Da bi lahko izboljšale učinkovitost in nadzor nad podporo Skupnosti morajo biti pooblaščene, da uporabijo integrirani sistem tudi v primeru shem Skupnosti, ki niso zajete v tej uredbi.

18. Določiti je treba glavne elemente integriranega administrativnega in kontrolnega sistema in zlasti določbe o računalniško vodeni zbirki podatkov, sistemu identifikacije enot rabe ali poljin, zahtevke kmetov za pomoč, usklajen sistem kontrole ter v shemi enotnega plačila, sistem za identifikacijo in evidenco pravic do plačila.

19. Upravljanje majhnih zneskov je težavna naloga za pristojne organe držav članic. Da bi preprečili pretirano administrativno breme, je primerno, da se države članice vzdržijo dodeljevanja neposrednih plačil, če bi bilo plačilo nižje od povprečne podpore Skupnosti za en hektar oziroma bi upravičena površina kmetijskega gospodarstva, za katero se zahteva podpora, znašala manj kot en hektar. Posebno določbo je treba predvideti za države članice, v katerih se sestava kmetije bistveno razlikuje od povprečne kmetije v Skupnosti. Državam članicam je treba dati možnost, da se po lastni presoji odločijo za izvedbo enega od obeh meril ob upoštevanju posebnosti struktur njihovih kmetijskih gospodarstev. Ker so bile pravice do plačila dodeljene kmetom s tako imenovanimi kmetijskimi gospodarstvi „brez zemljišča“, bi bila uporaba mejne vrednosti na podlagi hektarja neučinkovita. Za take kmete mora zato veljati povprečni najmanjši znesek podpore.

20. Izkušnje pri uporabi sheme enotnega plačila kažejo, da je bila proizvodno nevezana dohodkovna podpora v mnogih primerih dodeljena upravičencem, ki niso fizične osebe, katerih poslovni namen nima ali ima le v zanemarljivi meri za cilj izvajanje kmetijske dejavnosti. Da se prepreči dodeljevanje kmetijske dohodkovne podpore takim družbam in podjetjem in da se zagotovi, da se podpora Skupnosti v celoti uporabi za zagotavljanje primernega življenjskega standarda kmetijske skupnosti, je primerno pooblastiti države članice, kjer do take dodelitve pride, da jim ne odobrijo neposrednih plačil po tej uredbi.

21. Plačila, predvidena s shemami podpore Skupnosti, morajo pristojni državni organi prejemnikom izplačati v celoti, pri čemer se odštejejo vsa znižanja, predvidena s to uredbo, ter v predpisanih rokih. Da bi naredili upravljanje neposrednih plačil bolj prilagodljivo, je treba državam članicam dovoliti, da izplačajo neposredna plačila v dveh obrokih na leto.

22. Sheme podpore v okviru skupne kmetijske politike predvidevajo neposredno dohodkovno podporo, zlasti z namenom, da se kmetijski skupnosti zagotovi primeren življenjski standard. Ta cilj je tesno povezan z ohranjanjem podeželja. Da bi se izognili neprimernim dodelitvam sredstev Skupnosti se podpora ne bi smela izplačati kmetom, ki so umetno ustvarili pogoje, potrebne za pridobitev takih plačil.

23. Da bi lahko dosegli cilje skupne kmetijske politike, je treba skupne sheme podpore prilagoditi spreminjajočemu se razvoju, po potrebi v kratkih rokih. Prejemniki se zato ne morejo zanašati na nespremenljivost pogojev za podporo in morajo biti pripravljeni na možno revizijo shem glede na tržni razvoj ali proračunski položaj.

24. Uredba (ES) št. 1782/2003 je uvedla shemo enotnega plačila, ki je združila obstoječe različne mehanizme podpore v enotno shemo proizvodno nevezanih neposrednih plačil. Izkušnje pri uporabi sheme enotnega plačila kažejo, da se lahko nekateri njeni elementi poenostavijo v korist kmetov in uprav. Poleg tega glede na to, da so medtem shemo enotnega plačila začele uporabljati vse države članice, ki so to morale storiti, so mnoge določbe, ki so bile povezane z začetkom njenega izvajanja, zastarale in jih je treba zaradi tega prilagoditi. V tej zvezi je bila v nekaterih primerih ugotovljena znatna manjša uporaba pravice do plačila. Da se izogne takšni situaciji in ob upoštevanju, da kmetje že poznajo delovanje sheme enotnega plačila, je treba obdobje, ki je bilo prvotno določeno za vrnitev neizkoriščene pravice do plačila v nacionalno rezervo, skrajšati na dve leti.

25. Glavne elemente sheme enotnega plačila je treba ohraniti. Zlasti določitev nacionalnih zgornjih mej mora zagotoviti, da skupna raven podpore in pravic ne preseže trenutnih proračunskih omejitev. Države članice morajo prav tako upravljati nacionalno rezervo, ki se lahko uporabi, da se omogoči udeležba novih kmetov v shemi, ali da se upoštevajo posebne potrebe v nekaterih regijah. Določiti je treba pravila o prenosu in uporabi pravic do plačila, da se preprečijo špekulativni prenosi in kopičenje pravic do plačila brez ustrezne kmetijske podlage.

26. Postopno vključevanje novih sektorjev v shemo enotnega plačila terja pregled opredelitve zemljišča, upravičenega do plačila iz sheme ali za aktiviranje pravic do plačila. Vendar je treba predvideti določbo za izključitev podpore za površine, zasajene s sadjem ali zelenjavo v primeru, da so se države članice odločile za odloženo vključitev tega sektorja v shemo enotnega plačila. Poleg tega je treba določiti posebne ukrepe za konopljo, da se prepreči dodeljevanje podpore za nezakonite pridelke.

27. Obvezna praha ornih zemljišč je bila uvedena kot mehanizem za nadzor ponudbe. Razvoj trga v sektorju poljščin skupaj z uvedbo nevezanih pomoči ne opravičuje več potrebe po ohranjanju tega instrumenta, ki ga je treba zato odpraviti. Pravice za praho, vzpostavljene v skladu s členoma 53 in 63(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, se zato aktivirajo na hektarih pod enakimi pogoji za upravičenost, kakor veljajo za katere koli druge pravice.

28. Dodatno k vključevanju nekdaj proizvodno vezane tržne podpore v shemo enotnega plačila, je vrednost pravice do plačila v tistih državah članicah, ki so se odločile za izvedbo preteklega sistema, temeljila na posamezni ravni pretekle podpore. Z naraščajočim številom let, ki so pretekla od uvedbe sheme enotnega plačila, in po zaporednih vključitvah nadaljnjih sektorjev v shemo enotnega plačila, je čedalje težje upravičiti legitimnost precejšnih posameznih razlik v ravni podpore, ki temeljijo samo na pretekli podpori. Zaradi tega je treba državam članicam, ki so izbrale pretekli model izvedbe, pod nekaterimi pogoji dovoliti, da revidirajo dodeljene pravice do plačila z namenom poenotiti njihovo vrednost na enoto ob hkratnem spoštovanju splošnih načel prava Skupnosti in ciljev skupne kmetijske politike. V tej zvezi lahko države članice pri določanju natančnejših vrednosti upoštevajo posebnosti geografskih območij. Izravnava pravic do plačila mora potekati v ustreznem prehodnem obdobju in znotraj omejenega razpona znižanj, da se kmetom omogoči, da se primerno prilagodijo na spreminjajoče se ravni podpore.

29. V okviru reforme iz leta 2003 so države članice imele možnost uporabiti shemo enotnega plačila na podlagi pretekle (zgodovinske) ali regionalne izvedbe. Od tedaj so države članice imele priložnost oceniti učinke izbranih modelov izvedbe glede na njihovo ekonomsko in administrativno ustreznost. Državam članicam je treba zato dati možnost, da revidirajo svojo prvotno odločitev na podlagi svojih izkušenj. Zaradi tega je treba poleg možnosti izravnave vrednosti pravic do plačila, državam članicam, ki so uporabile pretekli model dovoliti, da preidejo na regionalni model. Poleg tega je treba državam članicam, ki so izbrale uporabo regionalnega modela dati možnost, da svoje odločitve pod določenimi pogoji revidirajo s ciljem poenotiti vrednost pravic do plačila glede na vnaprej določene korake ob hkratnem spoštovanju splošnih načel prava Skupnosti in ciljev skupne kmetijske politike. Take spremembe morajo potekati v ustreznem prehodnem obdobju in znotraj omejenega razpona znižanj, da se kmetom omogoči, da se primerno prilagodijo na spreminjajoče se ravni podpore.

30. Uredba (ES) št. 1782/2003 je s tem, ko je uvedla shemo proizvodno nevezanega enotnega plačila, omogočila državam članicam, da iz te sheme izključijo nekatera plačila. Hkrati je člen 64(3) navedene uredbe predvidel revizijo možnosti, predvidenih v oddelkih 2 in 3 Poglavja 5 njenega naslova III v luči tržnega in strukturnega razvoja. Analiza ustreznih izkušenj kaže, da proizvodna nevezanost plačil omogoča pridelovalcem več prilagodljivosti pri njihovih izbirah, s čimer jim omogoča, da sprejemajo svoje proizvodne odločitve na podlagi donosnosti in odziva trga. To zlasti velja za sektorje poljščin, hmelja in semen in do določene mere prav tako za sektor govejega mesa. Zaradi tega je treba delno proizvodno vezana plačila v teh sektorjih vključiti v shemo enotnega plačila. Da bi se lahko kmetje v sektorju govejega mesa postopno prilagodili novi ureditvi podpore, je treba predvideti postopno uvajanje vključevanja posebne premije za moško govedo in klavne premije. Ker so bila delno vezana plačila v sektorjih sadja in zelenjave uvedena šele pred kratkim in zgolj kot prehodni ukrep, revizija takih shem ni potrebna.

31. Vendar, kar se tiče sektorjev krav dojilj ter ovac in koz, se zdi, da bi lahko bilo ohranjanje minimalne ravni kmetijske pridelave še vedno potrebno za kmetijska gospodarstva v nekaterih regijah in zlasti tam, kjer kmetje nimajo dostopa do drugih gospodarskih možnosti. Ob upoštevanju navedenega morajo imeti države članice možnost ohraniti vezano podporo na sedanji ravni oziroma za krave dojilje na nižji ravni. V tem primeru je treba predvideti posebno določbo za upoštevanje zahtev glede identifikacije in registracije, predvidenih z Uredbo (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta[13] in Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004[14], zlasti zaradi zagotavljanja sledljivosti živali.

32. Državam članicam je treba dovoliti, da uporabijo do 10 % svojih zgornjih meja za dodelitev posebne podpore v jasno opredeljenih primerih. Taka podpora mora državam članicam omogočiti, da se lotijo okoljskih vprašanj in izboljšajo kakovost in trženje kmetijskih proizvodov. Posebna podpora mora biti prav tako na voljo za omilitev posledic postopnega opuščanja mlečnih kvot in uvajanja proizvodno nevezane podpore v posebej občutljivih sektorjih. Ob naraščajoči pomembnosti učinkovitega obvladovanja tveganj je treba državam članicam dati možnost, da finančno prispevajo k premijam, ki jih kmetje plačujejo za zavarovanje pridelka, kakor tudi k financiranju finančnega nadomestila nekaterih ekonomskih izgub v primeru bolezni živali ali rastlin. Zaradi upoštevanja mednarodnih obveznosti Skupnosti je treba sredstva, ki bi se lahko uporabila za katere koli ukrepe proizvodno vezane podpore, omejiti na ustrezno raven. V skladu s tem je treba določiti pogoje, ki veljajo za finančne prispevke za namene zavarovanja pridelka in nadomestila, povezana z boleznimi živali ali rastlin.

33. Neposredna plačila v okviru sheme enotnega plačila so temeljila na referenčnih zneskih neposrednih plačil, ki so jih kmetje prejemali v preteklosti, ali na regionaliziranih zneskih na hektar. Kmetje v novih državah članicah niso prejemali neposrednih plačil Skupnosti in niso imeli zgodovinskih referenc za koledarska leta 2000, 2001 in 2002. Zaradi tega je bilo v okviru Uredbe (ES) št. 1782/2003 predvideno, da naj shema enotnega plačila v novih državah članicah temelji na regionaliziranih zneskih na hektar. Nekaj let po pristopu novih držav članic k Skupnosti pa bi se lahko uporaba referenčnih obdobij upoštevala za tiste nove države članice, ki še niso prešle na shemo enotnega plačila. Da bi olajšali prehod na shemo enotnega plačila in zlasti, da bi preprečili špekulativne zahtevke, je zato primerno, da se nove države članice pooblastijo, da upoštevajo površine, za katere se je v preteklosti podpora dodelila v okviru sheme enotnega plačila na površino, za izračun pravic do plačila v okviru sheme enotnega plačila.

34. V okviru regionalizirane možnosti za shemo enotnega plačila morajo nove države članice imeti možnost, da prilagodijo vrednost pravic do plačila na hektar na podlagi objektivnih meril, da se zagotovi enako obravnavanje kmetov in prepreči izkrivljanje trga.

35. Nove države članice morajo imeti enake možnosti kakor druge države članice, da delno izvajajo shemo enotnega plačila.

36. Nevezanost neposredne podpore in uvedba sheme enotnega plačila sta bila bistvena elementa v procesu reformiranja skupne kmetijske politike. Vendar je več razlogov leta 2003 narekovalo ohranitev posebne podpore za številne pridelke. Izkušnje, pridobljene na podlagi izvajanja Uredbe (ES) št. 1782/2003, skupaj z razvojem razmer na trgu kažejo, da se lahko sheme, ki so bile v letu 2003 zunaj sheme enotnega plačila, sedaj vključijo v to shemo, da bi spodbudili bolj tržno usmerjeno in trajnostno kmetijstvo. To zlasti velja za sektor oljčnega olja, v katerem se je uporabljala samo zanemarljiva proizvodna vezanost plačil. To prav tako velja za plačila za trdo pšenico, stročnice, riž, krompirjev škrob in lupinarje, kjer čedalje manjša učinkovitost preostalih vezanih plačil podpira odločitev za uvedbo nevezanih plačil. Pri lanu je prav tako primerno odpraviti podporo za predelavo in vključiti ustrezne zneske v shemo enotnega plačila. Za riž, posušeno krmo, krompirjev škrob in lan je treba določiti prehodno obdobje, da se zagotovi, da bo njihov prehod na proizvodno nevezano podporo potekal čim bolj nemoteno. Kar se tiče lupinarjev, je treba državam članicam dovoliti, da še naprej izplačujejo nacionalni del pomoči na vezan način, da bi ublažili posledice uvajanja proizvodno nevezanih plačil.

37. Zaradi vključitve novih shem v shemo enotnega plačila je treba predvideti določbo za izračun nove ravni posamezne dohodkovna podpore v okviru te sheme. Za lupinarje, krompirjev škrob, lan in posušeno krmo je treba tako povečanje odobriti na podlagi podpore, ki so jo kmetje prejeli v zadnjih letih. Vendar je treba pri vključevanju plačil, ki so bila do sedaj delno izključena iz sheme enotnega plačila, državam članicam dati možnost, da uporabijo prvotna referenčna obdobja.

38. Uredba (ES) št. 1782/2003 je uvedla posebno podporo za energetske poljščine z namenom pomagati sektorju, da se razvije. Zaradi zadnjega razvoja v sektorju bioenergije in zlasti zaradi velikega povpraševanja po takih proizvodih na mednarodnih trgih in uvedbe zavezujočih ciljev glede deleža bioenergije v skupni porabi goriva do leta 2020 ne obstajajo več zadostni razlogi za dodelitev posebne podpore za energetske poljščine.

39. Ob vključitvi sektorja bombaža v shemo enotnega plačila se je zdelo potrebno, da mora del podpore še naprej ostati vezan na pridelavo bombaža s proizvodno vezanim plačilom na upravičeni hektar, da se prepreči tveganje za nastanek motenj pri pridelavi v regijah pridelave bombaža. To odločitev je treba ohranjati v skladu s cilji, določenim v Protokolu 4 o bombažu, ki je priložen Aktu o pristopu Grčije.

40. Da bi ublažili posledice procesa prestrukturiranja v državah članicah, ki so dodelile pomoč za prestrukturiranje, predvideno v Uredbi Sveta (ES) št. 320/2006 z dne 20. februarja 2006 o ustanovitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti[15] je treba pridelovalcem sladkorne pese in sladkornega trsa dodeliti pomoč za največ pet zaporednih let.

41. Akt o pristopu Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške ter Akt o pristopu Bolgarije in Romunije sta določala, da bodo kmetje v novih državah članicah prejeli neposredna plačila v okviru mehanizma postopnega uvajanja.

42. Poleg tega so ti akti o pristopu predvideli prehoden poenostavljen mehanizem podpore za dodelitev neposrednih plačil v novih državah članicah na podlagi površine. Treba je določiti glavne elemente tega mehanizma. Shema enotnega plačila na površino se je izkazala za učinkovit in enostaven sistem dodeljevanja dohodkovne podpore kmetom. Zaradi poenostavitve je primerno, da se državam članicam dovoli, da jo še naprej uporabljajo do konca leta 2013.

43. V zvezi z reformo sektorjev sladkorja ter sadja in zelenjave in njihove vključitve v shemo enotnega plačila je treba državam članicam, ki so se odločile za uporabo sheme enotnega plačila na površino, omogočiti, da dodelijo dohodkovno podporo pridelovalcem sladkorne pese, sladkornega trsa in cikorije ter pridelovalcem nekaterega sadja in zelenjave v obliki ločenih plačil. Prav tako je treba tem državam članicam dovoliti, da izplačajo ločeno posebno podporo pod podobnimi pogoji, kakor veljajo za druge države članice.

44. Zaradi postopnega uvajanja neposrednih plačil v novih državah članicah so akti o pristopu predvideli okvir, da se novim državam članicam omogoči izplačilo dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil. Določiti je treba pogoje za dodelitev takih plačil.

45. Pri prvi dodelitvi pravic do plačila s strani držav članice so nekatere napake privedle do posebej visokih plačil za kmete. To neskladnost je treba običajno odpraviti s finančnim popravkom, dokler niso sprejeti korektivni ukrepi. Vendar bi za države članice, upoštevaje čas, ki je pretekel od prve dodelitve pravic, sprejetje potrebne korekcije predstavljalo nesorazmerno velike pravne in administrativne ovire. Zato je primerno zaradi pravne varnosti pravno urediti dodeljevanje takih plačil.

46. V skladu s členom 70(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 so se Španija, Francija in Portugalska odločile izključiti iz sheme enotnega plačila neposredna plačila v francoskih čezmorskih departmajih, na Azorih in Madeiri ter Kanarskih otokih in jih odobriti pod pogoji, določenimi v naslovu IV navedene uredbe. Nekatere od pomoči, predvidene v navedenem naslovu, so bile popolnoma vključene v shemo enotnega plačila. Zaradi poenostavitve in upoštevanja posebnih okoliščin najbolj oddaljenih regij se zdi primerno upravljati tako pomoč v okviru programov podpor, vzpostavljenih z Uredbo (ES) št. 247/2006. V ta namen je treba ustrezna sredstva prenesti iz nacionalnih zgornjih meja za neposredna plačila v finančni znesek, določen v členu 23(2) navedene uredbe. Uredbo (ES) št. 247/2006 je treba ustrezno spremeniti.

47. Da se prepreči neupravičeno izkrivljanje konkurence je primerno zagotoviti, da se določbe te uredbe, ki bi lahko povzročile, da bi ravnanje države članice zajemalo državno pomoč, razen če ni drugače določeno, izključijo iz uporabe pravil o državni pomoči, ker zadevne določbe zajemajo primerne pogoje za dodelitev podpore ali predvidevajo, da Komisija sprejme take pogoje.

48. Zaradi pravne varnosti je primerno razjasniti neuporabo členov 87, 88 in 89 Pogodbe za plačila, ki jih države članice izvedejo na podlagi in v skladu s to uredbo.

49. Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES[16] z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil.

50. Uredbo (ES) št. 1782/2003 je treba razveljaviti.

51. Državam članicam je treba dati dovolj časa za izvedbo določb, ki omogočajo nadaljnje ločevanje neposrednih plačil od proizvodnje, in določb, ki jim omogočajo revizijo odločitev, sprejetih v okviru reforme iz leta 2003. Zaradi tega se morajo ustrezne določbe uporabljati šele od leta 2010. Uredba (ES) št. 1782/2003 se mora zaradi tega uporabljati v letu 2009 za tiste sheme pomoči, ki bodo vključene v shemo enotnega plačila šele od 2010 (

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

Člen 1 Področje uporabe

Ta uredba določa:

(a) splošna pravila o neposrednih plačilih;

(b) shemo dohodkovne podpore za kmete (v nadaljnjem besedilu: „shema enotnega plačila“);

(c) shemo prehodne poenostavljene dohodkovne podpore za kmete v novih državah članicah (v nadaljnjem besedilu: „shema enotnega plačila na površino“);

(d) sheme podpore za kmete, ki pridelujejo riž, škrobni krompir, bombaž, sladkor, sadje in zelenjavo, ovčje in kozje meso ter goveje in telečje meso;

(e) okvir za dopolnilna nacionalna neposredna plačila.

Člen 2 Opredelitve

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) „kmet“ je fizična ali pravna oseba oziroma združenje fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status, ki je združenju in njenim članom dodeljen z nacionalno zakonodajo, katere kmetijsko gospodarstvo se nahaja na ozemlju Skupnosti, kot je navedeno v členu 299 Pogodbe, in ki opravlja kmetijsko dejavnost,

(b) „kmetijsko gospodarstvo“ so vse proizvodne enote, s katerimi upravlja kmet in ki se nahajajo na ozemlju iste države članice,

(c) „kmetijska dejavnost“ je proizvodnja, vzreja ali gojenje kmetijskih proizvodov vključno z žetvijo, molžo, rejo živali in kmetijsko rejo živali ali ohranjanje zemljišča po dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih, kakor je določeno v členu 6 te uredbe,

(d) „neposredno plačilo“ je plačilo, dodeljeno neposredno kmetom v okviru ene od shem podpore iz Priloge I k tej uredbi,

(e) „plačila v danem koledarskem letu“ ali „plačila v referenčnem obdobju“ so plačila, ki so ali ki bodo odobrena v zvezi z zadevnim(i) letom(i), vključno z vsemi plačili v zvezi z drugimi obdobji, ki se začnejo v navedenem(ih) koledarskem(ih) letu(ih),

(f) „kmetijski proizvodi“ so proizvodi, navedeni v Prilogi I Pogodbe, vključno z bombažem, vendar z izjemo ribiških proizvodov.

(g) „nove države članice“ so Bolgarija, Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Romunija, Slovenija in Slovaška;

(h) „kmetijska površina“ je katera koli površina, ki se uporablja kot orno zemljišče, trajni pašnik in trajni nasadi.

Člen 3 (prej 32) Financiranje neposrednih plačil

Sheme podpore iz Priloge I k tej uredbi se financirajo v skladu s členom 3(1)(c) Uredbe (ES) št. 1290/2005.

NASLOV IISPLOŠNE DOLOČBE O NEPOSREDNIH PLAČILIH

POGLAVJE 1 NAVZKRIŽNA SKLADNOST

Člen 4 Glavne zahteve

1. Kmet, ki prejema neposredna plačila, mora spoštovati predpisane zahteve ravnanja iz Priloge II ter dobre kmetijske in okoljske pogoje, določene v členu 6.

2. Pristojni državni organ mora kmetu posredovati seznam predpisanih zahtev ravnanja ter zahtev v zvezi z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji, ki jih je treba spoštovati.

Člen 5 Predpisane zahteve ravnanja

1. Predpisane zahteve ravnanja se določijo z zakonodajo Skupnosti na naslednjih področjih:

(a) javno zdravje, zdravje živali in rastlin,

(b) okolje,

(c) dobro počutje živali.

2. Predpisi, navedeni v Prilogi II, se uporabljajo v okviru te uredbe v občasno spremenjenih različicah in, v primeru direktiv, v obliki, kot jih izvajajo države članice.

Člen 6 Dobri kmetijski in okoljski pogoji

1. Države članice zagotovijo, da se vsa kmetijska zemljišča, zlasti zemljišča, ki se ne uporabljajo več za proizvodne namene, obdelujejo v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji. Države članice na nacionalni ali regionalni ravni določijo minimalne zahteve za dobre kmetijske in okoljske pogoje na podlagi okvira, določenega v Prilogi III, ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnih območij, vključno z razmerami prsti in podnebja, obstoječimi sistemi kmetovanja, rabo zemljišč, kolobarjenjem, načini kmetovanja in strukturami kmetijskih gospodarstev.

2. Države članice, razen novih držav članic, zagotovijo, da zemljišča, ki so se uporabljala kot trajni pašniki na datum, ki je predviden za zahtevke za pomoč na površino za leto 2003, ostanejo trajni pašniki. Nove države članice zagotovijo, da zemljišča, ki so se uporabljala kot trajni pašniki 1. maja 2004, ostanejo trajni pašniki. Bolgarija in Romunija pa zagotovita, da zemljišča, ki so se uporabljala kot trajni pašniki 1. januarja 2007, ostanejo trajni pašniki.

Vendar lahko država članica v ustrezno utemeljenih okoliščinah odstopa od prvega pododstavka, če sprejme ukrepe, da bi preprečila znatno zmanjšanje skupne površine trajnih pašnikov.

Prvi pododstavek ne velja za zemljišča, ki se uporabljajo kot trajni pašniki, ki se bodo pogozdila, če je taka pogozditev skladna z okoljem in ne vključuje plantaže božičnih dreves niti hitro rastočih vrst, ki se gojijo kratkoročno.

POGLAVJE 2 MODULACIJA IN FINANČNA DISCIPLINA

Člen 7 Modulacija

1. Kateri koli znesek neposrednih plačil, ki naj bi se odobrila v danem koledarskem letu kmetu, ki presega 5 000 EUR, se zniža za vsako leto do leta 2012 za naslednje odstotke:

(a) 2009: 7 %,

(b) 2010: 9 %,

(c) 2011: 11 %,

(d) 2012: 13 %.

2. Znižanja iz odstavka 1 se povečajo za:

(a) zneske od 100 000 do 199 999 EUR, za 3 odstotne točke,

(b) zneske od 200 000 do 299 999 EUR, za 6 odstotnih točk,

(c) zneske 300 000 EUR ali več, za 9 odstotnih točk.

3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za neposredna plačila, odobrena kmetom v francoskih čezmorskih departmajih, na Azorih in Madeiri, na Kanarskih in Egejskih otokih.

Člen 8 Neto zgornje meje

1. Brez poseganja v člen 11 skupni neto zneski neposrednih plačil, ki se lahko v državi članici odobrijo za koledarsko leto po uporabi členov 7 in 10 te uredbe in člena 1 Uredbe (ES) št. 378/2007, ne smejo biti višji kot zgornje meje iz Priloge IV k tej uredbi. Po potrebi države članice preidejo na linearno znižanje neposrednih plačil, da bi upoštevale zgornje meje iz Priloge IV.

2. Komisija v skladu s postopkom iz člena 128(2) pregleda zgornje meje iz Priloge IV, da bi upoštevala:

(a) spremembe najvišjih zneskov, ki se lahko odobrijo v skladu z neposrednimi plačili,

(b) spremembe prostovoljne modulacije iz Uredbe (ES) št. 378/2007,

(c) strukturne spremembe kmetijskih gospodarstev.

Člen 9 Zneski, ki so ustvarjeni zaradi uporabe modulacije

1. Zneski, ki se ustvarijo zaradi uporabe znižanj iz člena 7 v kateri koli državi članici, razen v novih državah članicah, so na razpolago kot dodatna podpora Skupnosti za ukrepe v okviru programov za razvoj podeželja, ki se financirajo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), kakor je navedeno v Uredbi (ES) št. 1698/2005, v skladu s pogoji, določenimi v naslednjih odstavkih.

2. Zneski, ki ustrezajo znižanju za 5 odstotnih točk, se dodelijo zadevnim državam članicam v skladu s postopkom iz člena 128(2) na podlagi naslednjih meril:

(a) kmetijska površina,

(b) zaposlenost v kmetijstvu,

(c) bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca po kupni moči.

Vendar vsaka zadevna država članica prejme najmanj 80 % celotnih zneskov, ustvarjenih zaradi modulacije v tej državi članici.

3 Z odstopanjem od drugega pododstavka odstavka 2 se v primeru, ko je v državi članici delež rži kot del celotne proizvodnje žit v tej državi članici povprečno presegal 5 % v obdobju od leta 2000 do leta 2002 in je v istem obdobju njen delež celotne proizvodnje rži v Skupnosti presegel 50 %, tej državi članici ponovno dodeli vsaj 90 % zneskov, ustvarjenih zaradi modulacije v zadevni državi članici, do vključno leta 2013.

V takem primeru mora biti brez vpliva na možnost, predvideno s členom 58, vsaj 10 % zneska, dodeljenega zadevni državi članici, na voljo za ukrepe, navedene v odstavku 2 tega člena v regijah pridelave rži.

V tem odstavku „žita“ pomenijo proizvode, navedene v točki I Priloge V.

4. Preostali znesek, ki izhaja iz uporabe člena 7(1), in zneski, ki izhajajo iz uporabe člena 7(2), se dodelijo državi članici, v kateri so bili ustrezni zneski ustvarjeni, v skladu s postopkom iz člena 128(2). Uporabijo se v skladu s členom 69(5 a ) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Člen 10 Posebna pravila za modulacijo v novih državah članicah

1. Člen 7 se uporablja samo za kmete v novi državi članici v katerem koli danem koledarskem letu, če raven neposrednih plačil, ki se uporablja v tej državi članici za navedeno koledarsko letu po členu 110, ni manjša od ravni v državah članicah, ki niso nove države članice, ob upoštevanju kakršnih koli znižanj, uporabljenih po členu 7(1).

2. Če se člen 7 uporablja za kmete v novi državi članici, se odstotek, ki se uporablja po členu 7(1), omeji na razliko med ravnjo neposrednih plačil, ki se zanjo uporabljajo po členu 110, in ravnjo v državah članicah, ki niso nove države članice, ob upoštevanju kakršnih koli znižanj, uporabljenih po členu 7(1).

3. Če se znižanja iz člena 7 uporabljajo za kmete v novi državi članici, se zadevnemu kmetu ne odobrijo dopolnilna nacionalna neposredna plačila iz člena 120.

4. Kateri koli znesek, ki izhaja iz uporabe člena 7(1) in (2), se dodeli novi državi članici, v kateri so bili ustrezni zneski ustvarjeni, v skladu s postopkom iz člena 128(2). Uporabijo se v skladu s členom 69(5 a ) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Člen 11 Finančna disciplina

1. Prilagoditev neposrednih plačil se določi, kadar napovedi za financiranje zgoraj navedenih ukrepov pod proračunsko postavko 2 Priloge I Medinstitucionalnega sporazuma[17] o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju za dano proračunsko leto, povečana za zneske iz členov 122 in 123 te uredbe in pred uporabo modulacije iz členov 7 in 10 te uredbe ter člena 1(1) Uredbe (ES) št. 378/2007, kažejo, da bo zgoraj navedena letna zgornja meja, ob upoštevanju meje 300 milijonov EU pod navedeno zgornjo mero, prekoračena.

2. Svet na predlog Komisije, predložen najpozneje do 31. marca v koledarskem letu, za katero se uporabljajo prilagoditve iz odstavka 1, določi te prilagoditve najpozneje do 30. junija v koledarskem letu, za katero se prilagoditve uporabijo.

3. V okviru uporabe razporeda povečanj iz člena 110 za vsa neposredna plačila, odobrena v novih državah članicah, se odstavek 1 ne uporablja za nove države članice do začetka koledarskega leta, za katerega je raven neposrednih plačil, ki se uporabljajo v novih državah članicah, vsaj enaka tedaj veljavni ravni takih plačil v državah članicah, ki niso nove države članice.

POGLAVJE 3 SISTEM KMETIJSKEGA SVETOVANJA

Člen 12 Sistem kmetijskega svetovanja

1. Države članice upravljajo sistem svetovanja kmetom glede upravljanja z zemljišči in s kmetijami (v nadaljnjem besedilu „sistem kmetijskega svetovanja“), ki ga vodi en ali več imenovanih organov ali zasebnih subjektov.

2. Svetovalna dejavnost zajema vsaj predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje iz Poglavja I.

Člen 13 Pogoji

1. Kmetje lahko sodelujejo v sistemu kmetijskega svetovanja prostovoljno.

2. Države članice dajo prednost kmetom, ki prejemajo več kot 15000 EUR neposrednih plačil na leto.

Člen 14 Obveznosti odobrenih zasebnih subjektov in imenovanih organov

Brez vpliva na nacionalno zakonodajo v zvezi z dostopom javnosti do dokumentov, države članice zagotovijo, da zasebni subjekti in imenovani organi iz člena 12 ne razkrijejo osebnih ali posameznikovih informacij in podatkov, ki jih pridobijo med dejavnostjo svetovanja, drugim osebam, razen kmetu, ki upravlja zadevno kmetijsko gospodarstvo, z izjemo kakršne koli nepravilnosti ali kršitve, ki je ugotovljena med njihovo dejavnostjo, in ki je zajeta v obveznosti, določeni v zakonodaji Skupnosti ali nacionalni zakonodaji, o obveščanju javne oblasti, zlasti v primeru kaznivih dejanj.

Člen 15 Pregled

Komisija najpozneje do 31. decembra 2010 predloži poročilo o uporabi sistema kmetijskega svetovanja, ki mu po potrebi priloži ustrezne predloge za obvezno sodelovanje v sistemu.

POGLAVJE 4 INTEGRIRAN ADMINISTRATIVNI IN KONTROLNI SISTEM

Člen 16 Področje uporabe

Vsaka država članica vzpostavi in upravlja integrirani administrativni in kontrolni sistem, v nadaljnjem besedilu: „integrirani sistem“.

Integrirani sistem se uporablja za sheme podpor iz Priloge I.

V potrebnem obsegu se uporablja tudi za administracijo in kontrolo pravil, določenih v poglavjih 1 in 2.

Člen 17 Elementi integriranega sistema

1. Integriran sistem vsebuje naslednje elemente:

(a) računalniško zbirko podatkov;

(b) sistem identifikacije za enote rabe ali poljine;

(c) sistem za identifikacijo in registracijo pravic do plačila iz člena 20:

(d) zahtevke za pomoč;

(e) integriran kontrolni sistem;

(f) enoten sistem za registracijo identitete vsakega kmeta, ki vloži zahtevek za pomoč.

2. Kadar se uporabita člena 55 in 56 te uredbe, integrirani sistem vključuje sistem identifikacije in registracije živali, vzpostavljen v skladu z Uredbo (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004.

3. Če ustreza, sistem identifikacije za enote rabe ali poljine lahko vključuje geografski informacijski sistem za pridelavo oljk.

Člen 18 Računalniška zbirka podatkov

1. V računalniško zbirko podatkov se za vsako kmetijsko gospodarstvo zapisujejo podatki, pridobljeni iz zahtevkov za pomoč.

Ta zbirka podatkov omogoča zlasti neposreden in takojšen vpogled prek pristojnega organa države članice v podatke za koledarsko in/ali tržno leto od začetka leta 2000.

2. Države članice lahko vzpostavijo decentralizirane zbirke podatkov, pod pogojem, da se te baze podatkov kakor tudi administrativni postopki za zapisovanje in dostopanje do podatkov, oblikovani homogeno na vsem ozemlju države članice in da so medsebojno združljivi, tako da omogočajo navzkrižno preverjanje.

Člen 19 Identifikacijski sistem za enote rabe ali poljine

Identifikacijski sistem za enote rabe ali poljine se vzpostavi na podlagi kart in katastrskih dokumentov ali drugih kartografskih virov. Pri tem se uporabljajo tehnike računalniškega geografskega informacijskega sistema, vključujoč po možnosti zračne ali prostorske ortoposnetke z enotnim standardom, ki zagotavlja natančnost, ki ustreza kartografskemu merilu najmanj 1:10000.

Člen 20 Sistem za identifikacijo in registracijo pravic do plačila

1. Vzpostavi se sistem za identifikacijo in registracijo pravic do plačila, ki omogoča preverjanje pravic in navzkrižno preverjanje z zahtevki za pomoč in identifikacijskim sistemom za enote rabe ali poljine.

2. Ta sistem omogoča neposreden in takojšen vpogled prek pristojnega organa države članice v podatke za najmanj tri zaporedna predhodna koledarska in/ali tržna leta.

Člen 21 Zahtevki za pomoč

1. Vsako leto kmet vloži zahtevek za neposredna plačila, pri čemer navede, kadar je primerno:

(a) vse enote rabe ali poljine gospodarstva in kadar država članica uporablja člen 17(3), število oljk in njihova mesta na enoti rabe ali poljini,

(b) število in znesek pravic do plačila, prijavljenih za namene aktiviranja,

(c) vse druge informacije, predvidene s to uredbo ali ki jih določi zadevna država članica.

2. Država članica lahko določi, da mora zahtevek za pomoč vsebovati le spremembe glede na zahtevek za pomoč, vložen predhodno leto. Država članica razdeli predtiskane obrazce na podlagi ugotovljenih površin iz predhodnega leta in zagotovi grafični material, ki prikazuje lokacijo teh površin in, če ustreza, mesta oljk.

3. Država članica lahko določi, da enoten zahtevek za pomoč zajema več shem podpor ali vse sheme podpore iz Priloge I ali druge sheme podpore.

Člen 22 Kontrola pogojev za upravičenost

1. Države članice opravijo administrativne kontrole zahtevkov za pomoč, da bi preverile pogoje za upravičenost do pomoči.

2. Administrativne kontrole se dopolnijo s sistemom preverjanja na kraju samem, da se preveri upravičenost do pomoči. V ta namen države članice sestavijo načrt vzorčenja kmetijskih gospodarstev.

Države članice lahko uporabijo tehnike daljinskega zaznavanja in sistema za globalno satelitsko navigacijo (GNSS) za kontrolo enot rabe ali poljin na kraju samem.

3. Vsaka država članica imenuje organ, ki je odgovoren za usklajevanje kontrol, predvidenih v tem poglavju.

Kadar država članica predvideva prenos nekaterih vidikov dela, ki ga je treba opraviti v skladu s tem poglavjem, na specializirane agencije ali podjetja, imenovani organ zadrži kontrolo nad in odgovornost za to delo.

Člen 23 Znižanja in izključitve v primeru neizpolnjevanja pravil za upravičenost

1. Če se ugotovi, da kmet ne izpolnjuje pogojev za upravičenost, ki se nanašajo na odobritev pomoči, predvidene v tej uredbi, se brez vpliva na znižanja in izključitve, predvidene v členu 25, za plačilo ali del plačila, ki je odobreno ali se bo odobrilo in za katero so izpolnjeni pogoji za upravičenost, opravijo znižanja in izključitve, ki se določijo v skladu s postopkom iz člena 128(2) te uredbe.

2. Odstotek znižanja se postopoma dviguje glede na resnost, obseg, trajnost in ponavljanje ugotovljenega neskladja do popolne izključitve iz ene ali več shem pomoči za eno ali več koledarskih let.

Člen 24 Kontrola navzkrižne skladnosti

1. Države članice opravljajo kontrolo na kraju samem, da bi preverile, ali kmet izpolnjuje obveznosti, navedene v poglavju 1.

2. Države članice lahko uporabijo svoje obstoječe administrativne in kontrolne sisteme, da zagotovijo upoštevanje predpisanih zahtev ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje, kot so opredeljeni v poglavju 1.

Ti sistemi, in predvsem sistem za identifikacijo in registracijo živali, vzpostavljen v skladu z uredbama (ES) št. 1760/2000 in (ES) št. 21/2004, morajo biti združljivi z integriranim sistemom, kakor je določeno v členu 28(1).

Člen 25 Znižanje ali izključitev iz plačil v primeru neizpolnjevanja pravil o navzkrižni skladnosti

1. Če predpisane zahteve ravnanja ali dobri kmetijski in okoljski pogoji niso izpolnjeni kadar koli v danem koledarskem letu (v nadaljevanju „zadevno koledarsko leto“) in je zadevna neizpolnitev posledica dejanja ali opustitve, za katero je neposredno odgovoren kmet, ki je predložil zahtevek za pomoč v zadevnem koledarskem letu, se celotni znesek neposrednih plačil, ki naj bi se temu kmetu odobril po uporabi členov 7, 10 in 11, zniža ali izključi v skladu s podrobnimi pravili, določenimi v členu 26.

Prvi pododstavek se prav tako uporablja, če je zadevna neizpolnitev posledica dejanja ali opustitve, za katero je neposredno odgovorna oseba, na katero ali s katere je bilo kmetijsko zemljišče preneseno.

V tem odstavku „prenos“ pomeni katero koli vrsto transakcije, s katero kmetijsko zemljišče preneha biti na razpolago prenosniku.

2. Znižanja ali izključitve iz odstavka 1 se uporabijo samo, če se neizpolnitev nanaša na:

(a) kmetijsko dejavnost ali

(b) kmetijsko površino kmetijskega gospodarstva.

3. Ne glede na odstavek 1 in v skladu s pogoji, določenimi v podrobnih pravilih iz člena 26(1), se lahko države članice odločijo, da ne bodo uporabile znižanja ali izključitve v višini 100 EUR ali manj na kmeta in na koledarsko leto, kar vključuje katero koli znižanje ali izključitev, uporabljeno za plačila po členu 51(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Če se država članica odloči, da bo uporabila možnost, predvideno v prvem pododstavku, v naslednjem letu sprejme pristojni organ ukrepe, potrebne za zagotovitev, da kmet odpravi zadevno ugotovljeno neizpolnitev. O ugotovljeni neizpolnitvi in potrebnem ukrepu za njeno odpravo se obvesti kmeta.

Člen 26 Podrobna pravila o znižanjih in izključitvi v primeru neizpolnjevanja pravil o navzkrižni skladnosti

1. Podrobna pravila za znižanja in izključitve iz člena 25 se določijo v skladu s postopkom iz člena 128(2). V tej zvezi se upoštevajo resnost, obseg, trajnost in ponavljanje ugotovljene neizpolnitve, kakor tudi merila, določena v odstavkih 2, 3 in 4 tega člena.

2. Če gre za malomarnost, odstotek znižanja ne sme presegati 5 %, v primeru ponavljajoče se neskladnosti pa 15 %.

V utemeljenih primerih se lahko države članice odločijo, da se znižanje ne uporabi, če je treba glede na resnost, obseg in trajanja primer neskladnosti obravnavati kot manjši. Primeri neskladnosti, ki pa predstavljajo neposredno tveganje za javno zdravje ali zdravje živali, pa se ne smejo obravnavati kot manjši.

Če kmet ni sprejel takojšnega ukrepa za odpravo neskladnosti, s katerim je ugotovljeno neskladnost odpravil, sprejme pristojni organ potrebne ukrepe, ki so lahko, če ustreza, omejeni na administrativni nadzor, da se zagotovi, da kmet odpravi zadevno ugotovljeno neskladnost. O ugotovitvi manjše neskladnosti in ukrepu za njeno odpravo, ki ga je treba sprejeti, se obvesti kmeta.

3. Če gre za namerno povzročeno neskladnost, odstotek znižanja načeloma ne sme biti manjši od 20 % in se lahko povzpne do popolne izključitve iz ene ali več shem pomoči ter se uporablja eno ali več koledarskih let.

4. V vsakem primeru skupni znesek znižanj in izključitev za eno koledarsko leto ne sme biti višji od skupnega zneska iz člena 25(1).

Člen 27 Zneski, ki izhajajo iz navzkrižne skladnosti

Zneski, ki se ustvarijo zaradi uporabe znižanj in izključitev v primeru neskladnosti s poglavjem 1, je treba knjižiti v dobro EKJS. Država članica lahko zadrži 25 % teh zneskov.

Člen 28 Združljivost z integriranim sistemom

1. Za namene uporabe shem podpore, navedenih v Prilogi VI, morajo države članice zagotoviti, da so administrativni in kontrolni postopki, ki se uporabljajo za te sheme, združljivi z integriranim sistemom v naslednjih vidikih:

(a) računalniška zbirka podatkov;

(b) identifikacijski sistemi za enote rabe ali poljine;

(c) administrativne kontrole.

V ta namen se sistemi vzpostavijo tako, da je brez kakršnih koli težav ali navzkrižij mogoče njihovo skupno delovanje ali izmenjava podatkov med njimi.

2. Države članica lahko za namene uporabe shem podpor Skupnosti ali nacionalnih shem podpor, ki niso navedene v Prilogi VI, vključijo v njihove administrativne in kontrolne postopke eno ali več sestavin integriranega sistema.

Člen 29 Obveščanje in kontrola

1. Komisijo je treba redno obveščati o uporabi integriranega sistema.

Komisija organizira izmenjavo mnenj v zvezi s tem z državami članicami.

2. V skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 1290/2005 lahko pooblaščeni predstavniki, ki jih imenuje Komisija, potem, ko o tem pravočasno obvestijo pristojne organe, ki jih to zadeva, opravijo:

(a) kakršen koli pregled ali kontrolo v zvezi z ukrepi, sprejetimi z namenom vzpostavitve in izvajanja integriranega sistema,

(b) kontrole specializiranih agencij in podjetij, navedenih v členu 23(3).

3. Brez vpliva na odgovornosti držav članic za izvajanje in uporabo integriranega sistema lahko Komisija zahteva pomoč specializiranih organov ali oseb, da bi olajšala vzpostavitev, spremljanje in uporabo integriranega sistema in zlasti da bi pristojnim organom držav članic zagotovila tehnično svetovanje, če bi zanj zaprosile.

POGLAVJE 5 DRUGE SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 30 Minimalne zahteve za prejemanje neposrednih plačil

1. Države članice ne odobrijo neposrednih plačil kmetu v enem od naslednjih primerov:

(a) če skupni znesek neposrednih plačil, ki se uveljavljajo ali jih je treba odobriti v danem koledarskem letu, ne presega 250 EUR, ali

(b) če upravičena površina kmetijskega gospodarstva, za katero se uveljavljajo ali je treba odobriti neposredna plačila, ne presega enega hektarja. Vendar lahko Ciper določi najmanjšo upravičeno površino na 0,3 hektarja, Malta pa na 0,1 hektarja.

Ne glede na to velja za kmete, ki imajo posebne pravice iz člena 45(1), pogoj iz točke (a).

2. Države članice se lahko na objektiven in nediskriminatoren način odločijo, da neposrednih plačil ne odobrijo družbam ali podjetjem v smislu drugega odstavka člena 48 Pogodbe, katerih glavne dejavnosti ne sestoje iz opravljanja kmetijske dejavnosti.

Člen 31 Plačilo

1. Plačila v okviru shem podpore, navedenih v Prilogi I, se v celoti izplačajo upravičencem, razen kjer ta uredba določa drugače.

2. Plačila se opravijo do dvakrat na leto v obdobju od 1. decembra do 30. junija naslednjega koledarskega leta.

3. Plačila v okviru shem podpore, navedenih v Prilogi I, se ne izvedejo, preden niso dokončane kontrole v zvezi s pogoji za upravičenost, ki jih mora opraviti država članica na podlagi člena 22.

4. Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena in v skladu s postopkom iz člena 128(2) lahko Komisija:

(a) določi predplačila;

(b) države članice glede na proračunski položaj pooblasti, da pred 1. decembrom plačajo predplačila v regijah, kjer so kmetje zaradi izjemnih razmer v hudih finančnih težavah:

(i) v višini do 50 % plačil

ali

(ii) v višini do 80 % plačil v primeru, ko so predplačila že predvidena.

Člen 32 Klavzula o izogibanju

Brez vpliva na kakršne koli posebne določbe v posameznih shemah podpore se plačilo ne izplača upravičencem, za katere se ugotovi, da so umetno ustvarili pogoje, ki so potrebni za pridobitev takih plačil, da bi pridobili korist v nasprotju s cilji zadevne sheme podpore.

Člen 33 Pregled

Sheme podpore iz Priloge I se uporabljajo brez vpliva na možnost pregleda v katerem koli trenutku glede na ekonomski razvoj in proračunske razmere.

NASLOV IIISHEMA ENOTNEGA PLAČILA

POGLAVJE 1 SPLOŠNO IZVAJANJE

Člen 34 Pravice do plačila

1. Podpora v okviru sheme enotnega plačila je na voljo kmetom, če:

(a) imajo pravice do plačila, ki so jih pridobili v skladu z Uredbo (ES) št. 1782/2003;

(b) pridobijo pravice do plačila po tej uredbi:

(i) s prenosom,

(ii) iz nacionalne rezerve,

(iii) v skladu s Prilogo VII,

(iv) na podlagi člena 68(4)(c) in tretjega pododstavka člena 65(2).

2. Za namene tega naslova so kmetje, ki imajo pravice do plačila, kmetje, ki so jim bile pravice do plačila dodeljene ali so bile nanje dokončno prenesene.

Člen 35 Aktiviranje pravice do plačila na upravičeni hektar

1. Podpora v okviru sheme enotnega plačila se dodeli kmetom po aktiviranju pravice do plačila na upravičeni hektar. Aktivirane pravice do plačila dajejo pravico do izplačila zneskov, določenih v njih.

2. „Upravičen hektar“ pomeni

(a) katero koli kmetijsko površino kmetijskega gospodarstva, vključno s površinami, zasajenimi s hitro rastočim panjevcem (oznaka KN ex 0602 90 41), ki se uporablja za kmetijsko dejavnost oziroma, ki se, če se površine prav tako uporabljajo za nekmetijske dejavnosti, pretežno uporablja za kmetijske dejavnosti. Komisija v skladu s postopkom iz člena 128(2) te uredbe določi podrobna pravila o dovolitvi uporabe nekmetijskih dejavnosti na upravičenih hektarjih.

(b) katere koli površine, ki so bile upravičene v letu 2007 in ki

(i) ne izpolnjujejo več zahtev glede upravičenosti zaradi izvajanja Direktive Sveta 79/409/EGS[18] in Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta[19] ali

(ii) so v času trajanja zadevne sheme pogozdene v skladu s členom 31 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 ali členom 43 Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Hektarji izpolnjujejo pogoj za upravičenost kadar koli med koledarskim letom.

Člen 36 Prijava upravičenih hektarjev

1. Kmet prijavi parcele, ki ustrezajo upravičenemu hektarju, ki je vključen v katero koli pravico do plačila. Razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin so te parcele na razpolago kmetu na dan, ki ga določi država članica, vendar najpozneje na dan, ki je v tej državi določen za spremembo in dopolnitev zahtevka za pomoč.

Višjo silo ali izjemne okoliščine prizna pristojni organ v primerih, kot so:

(a) smrt kmeta;

(b) kmetova dolgotrajna nezmožnost za delo;

(c) huda naravna katastrofa, ki resno vpliva na kmetijsko zemljišče gospodarstva;

(d) uničenje prostorov za živali na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče;

(e) epidemija živalske bolezni, ki prizadene del ali vso kmetovo živino.

2. Države članice lahko v ustrezno utemeljenih okoliščinah pooblastijo kmeta, da spremeni svojo prijavo, v kolikor spoštuje število hektarjev, ki ustrezajo njegovim pravicam do plačila, ter pogoje za dodelitev enotnega plačila za zadevno površino.

Člen 37 Sprememba pravic do plačila

Pravice do plačila na hektar se ne spremenijo, razen če ni določeno drugače.

Komisija v skladu s postopkom iz člena 128(2) te uredbe določi podrobna pravila za spremembo pravic do plačila zlasti v primeru delov pravic.

Člen 38 Večkratni zahtevki

Površina, ki ustreza številu upravičenih hektarjev, za katere se vloži enotni zahtevek za plačilo, je lahko predmet zahtevka za katero koli drugo neposredno plačilo, kakor tudi za katero koli drugo pomoč, ki ni zajeta s to uredbo, razen če ni določeno drugače.

Člen 39 Uporaba zemljišča v primeru odložene vključitve sadja in zelenjave

Če država članica uporabi možnost, predvideno v drugem pododstavku člena 51 Uredbe (ES) št. 1782/2003 (v nadaljnjem besedilu: „odloženo vključevanje sektorja sadja in zelenjave v shemo enotnega plačila“), parcele v regijah, ki jih odločitev zadeva, do najpozneje 31. decembra 2010 lahko niso upravičene, če se uporabljajo za:

(a) pridelavo sadja in zelenjave,

(b) pridelavo jedilnega krompirja in/ali

(c) nasade.

V primeru odložene vključitve iz prvega pododstavka se države članice lahko odločijo, da dovolijo pridelavo naknadnih posevkov na upravičenih hektarjih največ za obdobje treh mesecev, ki se začne vsako leto 15. avgusta. Vendar se lahko na zahtevo države članice ta datum spremeni v skladu s postopkom iz člena 128(2) za regije, kjer se žita običajno požanjejo bolj zgodaj iz podnebnih razlogov.

Člen 40 Uporaba zemljišč za pridelavo konoplje

1. Površine, ki se uporabljajo za pridelavo konoplje, so upravičene samo, če vsebnost tetrahidrokanabinola pri uporabljenih sortah ne presega 0,2 %. Države članice vzpostavijo sistem za preverjanje vsebnosti tetrahidrokanabinola v pridelku, ki se prideluje vsaj na 30 % površin, vezanih na konopljo. Če pa država članica uvede sistem predhodne odobritve za tako pridelavo, mora biti minimum vsaj 20 %.

2. V skladu s postopkom iz člena 128(2) je dodelitev plačil pogojena z uporabo certificiranih semen nekaterih sort.

Člen 41 Zgornja meja

1. Za vsako državo članico skupna vrednost vseh pravic do plačila ne sme presegati nacionalne zgornje meje, navedene v Prilogi VIII.

V primeru dodelitve pravic do plačila pridelovalcem vina in ob upoštevanju zadnjih podatkov, ki jih ji dajo na voljo države članice v skladu s [členoma 4a in 92(6)] Uredbe (ES) št. [ Uredba o vinu ], Komisija v skladu s postopkom iz člena 128(2) te uredbe prilagodi nacionalne zgornje meje, določene v Prilogi VIII k tej uredbi. Do 1. decembra leta pred koledarskim letom prilagoditve nacionalnih zgornjih meja, države članice sporočijo Komisiji regionalno povprečje vrednosti pravic iz točke B Priloge VII te uredbe.

2. Kadar je potrebno država članica preide na linearno znižanje vrednosti pravic, da zagotovi spoštovanje zgornje meje.

Člen 42 Nacionalna rezerva

1. Države članice upravljajo nacionalno rezervo, ki zajema razliko med zgornjo mejo, določeno v Prilogi VIII, in skupno vrednostjo vseh dodeljenih pravic do plačila.

2. Države članice lahko uporabijo nacionalno rezervo, da dodelijo prednostno in v skladu z objektivnimi merili pravice do plačila kmetom, ki začnejo opravljati kmetijsko dejavnost in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga in konkurence.

3. Države članice, ki ne uporabijo člena 68(1)(c), lahko uporabijo nacionalno rezervo z namenom, da bi določile v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga in konkurence, pravice do plačila za kmete na območjih, na katerih se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja, povezani z določeno obliko javne intervencije, ki so namenjeni preprečitvi opuščanja zemljišč in/ali kompenzaciji določene škode, ki jo utrpijo kmetje na navedenih območjih.

4. Pri uporabi tega člena lahko države članice povečajo znesek na enoto in/ali število pravic, dodeljenih kmetom.

Člen 43 Neizkoriščene pravice do plačila

Vsaka pravica do plačila, ki ni bila aktivirana v obdobju 2 let, se dodeli v nacionalno rezervo, razen v primeru višje sile in izjemnih okoliščin v smislu člena 36(1).

Člen 44 Prenos pravic do plačila

1. Pravice do plačila se lahko prenesejo le na drugega kmeta s sedežem v isti državi članici, razen v primeru prenosa na podlagi dejanskega ali pričakovanega dedovanja.

Vendar se tudi v primeru dejanskega ali pričakovanega dedovanja lahko pravice do plačila uporabijo le v državi članici, kjer so bile ugotovljene.

Država članica lahko določi, da se pravice do plačila lahko prenesejo ali uporabijo le v isti regiji.

2. Pravice do plačila se lahko prenesejo s prodajo ali katero koli drugo obliko dokončnega prenosa, z ali brez zemljišča. Po drugi strani pa se zakup ali podobne vrste prenosa dovolijo le, če prenos pravic do plačila vključuje prenos ustreznega števila upravičenih hektarjev.

3. V primeru prodaje pravic do plačila, z ali brez zemljišča, lahko države članice v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Skupnosti določijo, da se del prodanih pravic do plačila vrne v nacionalno rezervo, ali da se njihov znesek na enoto zmanjša v prid nacionalne rezerve v skladu z merili, ki jih določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 128(2).

Člen 45 Pogoji za posebne pravice

1. Če ni drugače določeno, veljajo za pravice do plačila, določene v skladu z oddelkom 2 poglavja 3 naslova III in členom 71 m Uredbe (ES) št. 1782/2003, v nadaljnjem besedilu: „posebne pravice“, pogoji, določeni v odstavkih 2 in 3 tega člena.

2. Z odstopanjem od člena 35(1), kmetu, ki ima posebne pravice država članica dovoli odstopanje od zahteve, da aktivira pravice z enakovrednim številom upravičenih hektarjev pod pogojem, da ohrani najmanj 50 % kmetijske dejavnosti, ki jo je opravljal v koledarskih letih 2000, 2001, izražene v glavah velike živine (GVŽ).

Pogoj iz prvega pododstavka ne velja za Malto.

Posebne pravice se ne spreminjajo.

3. V primeru prenosa posebnih pravic prevzemnik nima pravice do odstopanja iz odstavka 2, razen v primeru dedovanja ali pričakovanega dedovanja.

Člen 46 Revizija pravic do plačila

V ustrezno utemeljenih primerih se lahko države članice najpozneje do 1. avgusta 2009 in v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Skupnosti odločijo, da od leta 2010 preidejo na približevanje vrednosti pravic do plačila, vzpostavljenih v skladu s poglavji I do IV naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003. V ta namen se lahko opravijo postopne spremembe v najmanj treh predhodno določenih letnih korakih in v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili.

Znižanje vrednosti katere koli pravice do plačila ne sme v nobenem od teh letnih korakov preseči 50 % razlike med njeno začetno vrednostjo in vrednostjo, ki se uporablja po dokončanju zadnjega letnega koraka.

Države članice se lahko odločijo, da uporabijo prejšnje pododstavke na ustrezni geografski ravni, ki se določi v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so njihova institucionalna ali administrativna struktura in/ali regionalni kmetijski potencial.

POGLAVJE 2 REGIONALNO IN DELNO IZVAJANJE

ODDELEK 1 REGIONALNO IZVAJANJE

ČLEN 47 Regionalno dodelitev zgornje meje, navedene v členu 41

1. Država članica, ki je uvedla shemo enotnega plačila v skladu s poglavji 1 do 4 naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003, se lahko najpozneje do 1. avgusta 2009 odloči, da bo uporabljala shemo enotnega plačila od leta 2010 na regionalni ravni pod pogoji, določenimi v tem oddelku.

2. Države članice opredelijo regije v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so njihova institucionalna ali administrativna struktura in/ali regionalni kmetijski potencial.

Države članice z manj kot tremi milijoni upravičenih hektarjev se lahko obravnavajo kot ena regija.

3. Država članica porazdeli zgornjo mejo, navedeno v členu 41, med regije v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili.

Člen 48 Regionalizacija sheme enotnega plačila

1. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko države članice odločijo, da razdelijo največ 50 % regionalne zgornje meje, določene v členu 47, med vse kmete, katerih kmetijska gospodarstva se nahajajo v zadevni regiji, vključno s tistimi, ki nimajo pravic do plačila.

2. Kmetje prejmejo pravice do plačila, katerih znesek na enoto se izračuna tako, da se ustrezni del regionalne zgornje meje, določene v členu 48, deli s številom upravičenih hektarjev v smislu člena 35(2), določenih na regionalni ravni.

Vrednost teh pravic do plačila se poveča v primerih, ko ima kmet do 15. maja 2010 pravice do plačila, ki jih urejajo poglavja 1 do 4 naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003. V ta namen se regionalni znesek na enoto vsake od njegovih pravic do plačila poveča za znesek, izračunan na podlagi skupne vrednosti pravic do plačila, ki jih ima do 15. maja 2010. Ta povečanja se izračunajo v okviru meja preostalega dela regionalne zgornje meje po uporabi odstavka 1 tega člena.

3. Število pravic na kmeta je enako številu hektarjev, ki jih kmet prijavi v letu 2010, v skladu s členom 35(2), razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin v smislu člena 36(1).

4. Pravice do plačila, ki jih kmetje imajo pred delitvijo iz odstavkov 1 in 2, se razveljavijo in nadomestijo z novimi pravicami iz odstavka 3.

Člen 49 Revizija pravic do plačila

1. V utemeljenih primerih se lahko države članice, ki uporabijo člen 48 te uredbe, najpozneje do 1. avgusta 2009 in v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Skupnosti odločijo, da od leta 2011 postopno preidejo na poenotenje vrednosti pravic do plačila, določenih v tem oddelku ali v oddelku 1 poglavja 5 Naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003. V ta namen lahko za te pravice postopno uvedejo spremembe v skladu z najmanj dvema predhodno določenima letnima korakoma ter objektivnimi in nediskriminatornimi merili.

2. V utemeljenih primerih se lahko države članice, ki so uvedle shemo enotnega plačila v skladu z oddelkom 1 poglavja 5 Naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003, najpozneje do 1. avgusta 2009 in v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Skupnosti odločijo, da do leta 2010 postopno preidejo na poenotenje vrednosti pravic do plačila, določenih v navedenem oddelku, tako da za te pravice postopno uvedejo spremembe v skladu z najmanj tremi predhodno določenimi letnimi koraki ter objektivnimi in nediskriminatornimi merili.

Pododstavek 1 se uporablja brez vpliva na odločitve, ki jih države članice sprejmejo pri uporabi člena 63(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003

3. Znižanje vrednosti katere koli pravice do plačila ne sme v nobenem od letnih korakov iz odstavkov 1 in 2 preseči (biti večje od) 50 % razlike med njeno začetno vrednostjo in vrednostjo, ki velja po izvedbi zadnjega letnega koraka.

4. Države članice se lahko odločijo, da uporabijo odstavke 1, 2 in 3 na ustrezni geografski ravni, ki se določi v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so njihova institucionalna in/ali administrativna struktura ali regionalni kmetijski potencial.

Člen 50 Raba zemljišč

Če država članica, ki uporabila odloženo vključitev sektorja pridelave sadja in zelenjave, uporabi odstopanje, predvideno v členu 60 Uredbe (ES) št. 1782/2003, lahko kmetje v skladu z navedenim členom uporabijo parcele, prijavljene po členu 36 te uredbe, za pridelavo sadja in zelenjave ter jedilnega krompirja.

Člen 51 Travinje

V primeru uporabe člena 48 lahko države članice v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili v okviru regionalnih zgornjih mej ali dela regionalnih zgornjih mej določijo tudi različne vrednosti na enoto pravic, ki se dodelijo kmetom, kot so navedeni v členu 48(1).

(a) za hektarje, ki se uporabljajo kot travinje na datum, ki je predviden za zahtevke za pomoč na površino za leto 2008, in za vse druge upravičene hektarje, ali pa

(b) za hektarje, ki se uporabljajo kot trajni pašniki na datum, ki je predviden za zahtevke za pomoč na površino za leto 2008, in za vse druge upravičene hektarje.

Člen 52 Pogoji za pravice, določene v skladu s tem oddelkom

1. Pravice do plačila, določene v skladu s tem oddelkom ali oddelkom 1 poglavja 5 naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003, se lahko prenesejo ali uporabijo le v isti regiji ali med regijami, kjer so pravice na hektar enake.

2. Če v tem oddelku ni določeno drugače, se uporabljajo druge določbe tega naslova.

Oddelek 2 DELNO IZVAJANJE

ČLEN 53 Splošne določbe

1. Katera koli država članica, ki je izključila plačila za ovce in koze ter govedo iz sheme enotnega plačila po pogojih iz členov 67 in 68 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se lahko do 1. avgusta 2009 odloči, da bo še naprej uporabljala shemo enotnega plačila od leta 2010 po pogojih, določenih v tem oddelku in v skladu z odločitvijo, sprejeto v skladu s členom 64(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003. Vendar se države članice lahko odločijo, da bodo določile del sestavin nacionalne zgornje meje, ki se uporablja za dodatna plačila kmetom v skladu s členom 55(1) te uredbe, nižje od stopnje, ki je določena v členu 64(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Če je država članica izključila nekatera plačila za sadje in zelenjavo iz sheme enotnega plačila na podlagi uporabe člena 68 b Uredbe (ES) št. 1782/2003, uporabi shemo enotnega plačila v skladu s pogojem, določenim v tem oddelku in v skladu s odločitvijo, sprejeto v skladu s členom 68 b (1) in (2) navedene uredbe.

2. Glede na odločitev vsake države članice Komisija določi v skladu s postopkom iz člena 128(2) zgornjo mejo za vsako neposredno plačilo iz členov 54, 55 in 56.

Ta zgornja meja je enaka sestavini vsake vrste neposrednega plačila v nacionalnih zgornjih mejah iz člena 41, ki se pomnoži z odstotki znižanja, ki ga uporabijo države članice v skladu s členi 54, 55 in 56.

Skupnih znesek določenih zgornjih meja se odšteje od nacionalnih zgornjih meja iz člena 41 v skladu s postopkom iz člena 128(2).

Člen 54 Plačila za ovce in koze

Države članice lahko zadržijo 50 % sestavine nacionalnih zgornjih meja iz člena 41 za plačila za ovce in koze iz Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1782/2003, in izplačajo kmetom vsako leto dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri kmetom, ki redijo ovce in koze, pod pogoji, določenimi v oddelku 7 poglavja 1 naslova IV te uredbe in v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 53(2).

Člen 55 Plačila za goveje in telečje meso

1. Države članice, ki so v skladu s členom 68(2)(a)(i) Uredbe (ES) št. 1782/2003 zadržale vso ali del sestavine nacionalnih zgornjih meja, navedenih v členu 41 te uredbe, ki ustreza premiji za krave dojilje iz Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1782/2003, izplačajo kmetom vsako leto dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri za ohranjanje krav dojilj pod pogoji, določenimi v oddelku 8 poglavja 1 naslova IV te uredbe, in v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 53(2).

2. V letu 2010 in 2011 države članice, ki so v skladu s členom 68(1), 68(2)(a)(ii) ali 68(2)(b) Uredbe (ES) št. 1782/2003 zadržale vse ali del nacionalnih zgornjih meja iz člena 41 te uredbe, ki ustrezajo klavnim premijam za teleta, klavnim premijam za živali, razen za teleta, ali posebni premijo za moško govedo, lahko kmetom izplačajo dodatno plačilo. Dodatna plačila se odobrijo za zakol telet, za zakol govejih živali, razen za teleta, in za rejo goveda moškega spola, pod pogoji, določenimi v oddelku 8 poglavja 1 naslova IV. Dodatno plačilo se izplača na 50 % ravni, ki se uporabi po členu 68 Uredbe (ES) št. 1782/2003 in v okviru meje, določene v skladu s členom 53(2) te uredbe.

Člen 56 Prehodna plačila za sadje in zelenjavo

1. Države članice zadržijo do 31. decembra 2011 do 50 % sestavine nacionalnih zgornjih meja iz člena 41 te uredbe za paradižnik v skladu z odločitvijo, ki so jo sprejele v skladu s členom 68b(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

V tem primeru in v okviru meje zgornje meje, določene v skladu s členom 53(2) te uredbe, zadevna država članica izplača kmetom vsako leto dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri kmetom, ki pridelujejo paradižnik po pogojih, določenih v oddelku 5 poglavja 1 naslova IV te uredbe.

2. Države članice zadržijo v skladu z odločitvijo, ki so jo sprejele v skladu s členom 68 b (2) Uredbe (ES) št. 1782/2003:

(a) do 31. decembra 2010 do 100 % sestavine nacionalnih zgornjih meja iz člena 41 te uredbe za pridelke sadja in zelenjave, razen enoletnih poljščin, navedenih v tretjem pododstavku tega odstavka; in

(b) od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2012 do 75 % sestavine nacionalnih zgornjih meja iz člena 41 te uredbe za pridelke sadja in zelenjave, razen enoletnih poljščin, navedenih v tretjem pododstavku tega odstavka.

V tem primeru in v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 53(2), zadevna država članica izplača kmetom vsako leto dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri kmetom, ki pridelujejo eno ali več vrst naslednjega sadja in zelenjave, kakor je določila zadevna država članica, po pogojih, določenih v oddelku 5 poglavja 1 naslova IV :

(a) sveže fige,

(b) sveži citrusi,

(c) namizno grozdje,

(d) hruške,

(e) breskve in nektarine ter

(f) slive sorte „d'Ente“.

3. Sestavina nacionalnih zgornjih meja iz odstavkov 1 in 2 sp nacionalne zgornje meje, določene v Prilogi IX.

POGLAVJE 3 IZVAJANJE V NOVIH DRŽAVAH ČLANICAH, KI UPORABLJAJO SHEMO ENOTNEGA PLAČILA NA POVRŠINO

Člen 57 Uvedba sheme enotnega plačila v državah članicah, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino

1. Če ni drugače predvideno v tem poglavju, določbe tega naslova veljajo za nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, predvideno v poglavju 2 naslova V.

Člena 42 in 45 in oddelek 1 poglavja 2 se ne uporabljata.

2. Katera koli država članica, ki uporablja shemo enotnega plačila na površino, sprejme odločitve iz členov 53(1) in 58(1) do 1. avgusta v letu, ki je pred letom, za katerega bo prvič uporabila shemo enotnega plačila.

3. Katera koli država članica, ki uporablja shemo enotnega plačila na površino, lahko določi, da poleg pogojev za upravičenost, določenih v členu 35(2), „upravičeni hektar“ pomeni katero koli kmetijsko površino kmetijskega gospodarstva, ki je bila na dan 30. junija 2003 vzdrževana v dobrem kmetijskem stanju, ne glede na to, ali je na navedeni dan v obdelavi ali ne.

Člen 58 Zahtevek za podporo

1. Kmetje zaprosijo za podporo v okviru sheme enotnega plačila do datuma, ki ga določijo nove države članice, vendar najpozneje 15. maja.

2. Razen v primeru višje sile in izjemnih okoliščin v smislu člena 36(1) se kmetom pravice ne dodelijo, če ne zaprosijo za shemo enotnega plačila do 15. maja prvega leta uporabe sheme enotnega plačila.

Člen 59 Nacionalna rezerva

1. Vsaka nova država članica preide na linearno odstotno znižanje svoje nacionalne zgornje meje, da bi oblikovala nacionalno rezervo.

2. Nove države članice uporabijo nacionalno rezervo z namenom, da bi v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga ali konkurence, dodelile pravice do plačila kmetom, ki so se znašli v posebnih razmerah, kot jih opredeli Komisija v skladu s postopkom iz člena 128(2).

3. V prvem letu uporabe sheme enotnega plačila lahko nove države članice uporabijo nacionalno rezervo z namenom, da bi v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga ali konkurence, dodelile pravice do plačila kmetom v posebnih sektorjih, ki so se znašli v posebnih razmerah zaradi prehoda na shemo enotnega plačila.

4. Nove države članice lahko uporabijo nacionalno rezervo, da bi dodelile pravice do plačila kmetom, ki so začeli opravljati kmetijsko dejavnost po 1. januarju 2007, vendar v letu 2007 niso prejeli nobenega neposrednega plačila, v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga ali konkurence.

5. Nove države članice lahko uporabijo nacionalno rezervo z namenom, da bi v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga ali konkurence, dodelile pravice do plačila kmetom na območjih, na katerih se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja, povezani z določeno obliko javne intervencije, ki so namenjeni preprečitvi opuščanja zemljišč in/ali kompenzaciji določene škode, ki jo utrpijo kmetje na navedenih območjih.

6. Za namene odstavkov 2 do 5 lahko države povečajo znesek na enoto pravic do plačila, ki jih ima zadevni kmet, v okviru meje 5 000 EUR in/ali zadevnemu kmetu dodelijo nove pravice do plačila.

7. Nove države članice preidejo na linearna znižanja pravic do plačila, če njihova nacionalna rezerva ni dovolj velika.

Člen 60 Nacionalna zgornja meja iz člena 41

1. Nove države članice lahko uporabijo shemo enotnega plačila na regionalni ravni.

2. Nove države članice opredelijo regije v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili.

3. Kjer je primerno, vsaka nova država članica porazdeli nacionalno zgornjo mejo iz člena 41 po kakršnem koli znižanju, predvidenem v členu 59 med regije v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili.

Člen 61 Dodelitev pravic do plačila

1. Vsi kmetje prejmejo pravice do plačila, katerih znesek na enoto se izračuna tako, da se zgornja meja iz člena 41 deli s številom pravic do plačila, določenih na nacionalni ravni v skladu z odstavkom 2 tega člena.

2. Število pravic do plačila na kmeta je enako številu hektarjev, ki jih ta prijavi v skladu s členom 36(1) za prvo leto uporabe sheme enotnega plačila, razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin v smislu člena 36(1).

3 . Z odstopanjem od odstavka 2 se lahko nove države članice odločijo, da je število pravic do plačila na kmeta enako triletnemu povprečnemu številu vseh hektarjev, na podlagi katerih je imel v letih 2005, 2006 in 2007 pravico do enotnega plačila na površino, razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin v smislu člena 36(1).

Člen 62 Travinje

Nove države članice lahko v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili v okviru regionalne zgornje meje ali njenega dela določijo tudi različne vrednosti pravic na enoto, ki se dodelijo kmetom iz člena 61(1):

(a) za hektarje travinja, ki so popisani 30. junija 2008, in za kateri koli drugi hektar, ki je upravičen do pomoči, ali

(b) za hektarje trajnih pašnikov, ki so popisani 30. junija 2008, in za kateri koli drugi hektar, ki je upravičen do pomoči.

Člen 63 Pogoji za pravice

1. Pravice, določene v skladu s tem poglavjem, se lahko prenesejo le v isti regiji ali med regijami, kjer so pravice na hektar enake.

2. Nove države članice se lahko najpozneje do 1. avgusta v letu, ki je pred prvim letom uporabe sheme enotnega plačila in v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Skupnosti odločijo, da se za pravice, določene v skladu s tem poglavjem opravijo postopne spremembe, da poenotijo vrednosti pravic do plačila v skladu s predhodno določenimi koraki ter objektivnimi in nediskriminatornimi merili.

3 Razen v primeru višje sile in izjemnih okoliščin, kakor je navedeno v členu 36(1), lahko kmet prenese svoje pravice do plačila brez zemljišča šele potem, ko je v smislu člena 35 aktiviral najmanj 80 % svojih pravic do plačila v najmanj enem koledarskem letu ali ko se je prostovoljno odrekel v korist nacionalne rezerve vseh pravic do plačila, ki jih ni izkoristil v prvem letu izvajanje sheme enotnega plačila.

POGLAVJE 4 VKLJUČITEV VEZANIH PLAČIL V SHEMO ENOTNEGA PLAČILA

Člen 64 Vključitev vezane podpore v shemo enotnega plačila

Države članice vključijo od leta 2010 podporo, ki je na razpolago v okviru shem vezane podpore iz točk I, II in III Priloge X, v shemo enotnega plačila v skladu s pravili, določenimi v tem poglavju.

Člen 65 Vključitev vezane podpore, izključene iz sheme enotnega plačila

1. Države članice razdelijo zneske iz Priloge XI, ki so bili na voljo za vezano podporo v okviru shem iz točke I Priloge X, med kmete v zadevnih sektorjih v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili ob upoštevanju zlasti podpore, ki so jo kmetje prejeli neposredno ali posredno v okviru ustreznih shem podpore v enem ali več letih obdobja 2005 do 2008.

2. Države članice povečajo vrednost pravic do plačila, ki jih imajo zadevni kmetje na podlagi zneskov, ki izhajajo iz uporabe odstavka 1.

Povečanje vrednosti na pravico do plačila na kmeta se izračuna tako, da se znesek iz prejšnjega pododstavka deli s številom pravic do plačila vsakega zadevnega kmeta.

Vendar, kadar kmet v zadevnem sektorju nima nobene pravice do plačila, se mu dodelijo pravice do plačila, katerih:

(a) število je enako številu hektarjev, ki jih prijavi v skladu s členom 36(1) za leto vključitve sheme vezane podpore v shemo enotnega plačila,

(b) vrednost se določi tako, da znesek iz prvega pododstavka deli s številom, določenim v skladu s točko (a).

Člen 66 Vključitev vezane podpore, ki je delno izključena iz sheme enotnega plačila

Zneske, ki so bili na razpolago za vezano podporo v okviru shem iz točke II Priloge X, države članice razdelijo med kmete v zadevnih sektorjih v sorazmerju s podporo, ki so jo navedeni kmetje prejeli v okviru ustreznih shem podpore v obdobju od leta 2000 do 2002. Države članice pa lahko izberejo novejše reprezentativno obdobje v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili.

Države članice povečajo vrednost pravic do plačila zadevnih kmetov ali dodelijo pravice do plačila v skladu z določbami v členu 65(2).

Člen 67 Neobvezna vključitev vezane podpore, ki je delno izključena iz sheme enotnega plačila

Če država članica ne sprejme odločitve iz prvega pododstavka člena 53(1), se zneski, ki so bili na razpolago za vezano podporo v okviru shem iz točke III Priloge X, vključijo v shemo enotnega plačila v skladu z določbami iz člena 66.

POGLAVJE 5 POSEBNA PODPORA

Člen 68 Splošna pravila

1. Države članice se lahko najpozneje do 1. avgusta 2009 odločijo, da bodo od leta 2010 uporabile do 10 % svojih nacionalnih zgornjih mej iz člena 41 za dodelitev podpore kmetom:

(a) za:

(i) posebne vrste kmetovanja, ki so pomembne za varovanje ali izboljšanje okolja,

(ii) izboljšanje kakovosti kmetijskih proizvodov ali

(iii) izboljšanje trženja kmetijskih proizvodov;

(b) za obravnavanje posebnih neugodnosti, ki prizadenejo kmete v sektorju mlekarstva, govejega, ovčjega in kozjega mesa ter riža na ekonomsko ranljivih ali okoljsko občutljivih območjih,

(c) na območjih, na katerih se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja, da se prepreči opuščanje zemljišč in/ali obravnavajo določene škode za kmete na navedenih območjih,

(d) v obliki prispevkov za premije za zavarovanje pridelkov v skladu s pogoji, določenimi v členu 69,

(e) za vzajemne sklade za bolezni živali in rastlin v skladu s pogoji, določenimi v členu 70.

2. Podpora za ukrepe iz odstavka 1(a) se lahko odobri samo:

(a) če:

(i) v zvezi s podporo za posebne vrste kmetovanja iz točke (i) upošteva zahteve za kmetijsko-okoljska plačila, ki so določene v prvem pododstavku člena 39(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005,

(ii) v zvezi s podporo za izboljšanje kakovosti kmetijskih proizvodov iz točke (ii) je v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 509/2006, Uredbo Sveta (ES) št. 510/2006, Uredbo Sveta (ES) št. 834/2007[20] in poglavjem I naslova II dela II Uredbe (ES) št. 1234/2007 in

(iii) v zvezi s podporo za izboljšanje trženja kmetijskih proizvodov iz točke (iii) upošteva merila, določena v členih 2 do 5 Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 in

(b) za kritje dodatnih stroškov, ki so dejansko nastali, in izgube dohodka zaradi izpolnjevanja zadevnega cilja.

3. Podpora za ukrepe iz odstavka 1(b) se lahko odobri samo:

(a) po popolni izvedbi sheme enotnega plačila v zadevnem sektorju v skladu s členi 54, 55 in 71.

(b) do potrebne mere, da se ustvari spodbuda za ohranjanje trenutnih ravni pridelave.

4. Podpora v okviru ukrepov iz odstavkov 1(a), (b) in (e) se omeji na 2,5 % nacionalnih zgornjih meja iz člena 41. Države članice lahko določijo podmeje za posamezne ukrepe.

5. Podpora za ukrepe iz:

(a) odstavkov 1(a) in (d) se dodeli v obliki dodatnih letnih plačil,

(b) odstavka (b) se dodeli v obliki dodatnih letnih plačil, kot so plačila na glavo ali premije za travinje,

(c) odstavka 1(c) se dodeli v obliki povečanja zneska na enoto in/ali števila kmetovih pravic do plačila,

(d) odstavka 1(e) se dodeli v obliki kompenzacijskih plačil, kakor je določeno v členu 70.

6. Prenos pravic do plačila s povečanimi zneski na enoto in prenos dodatnih pravic do plačila iz odstavka 5(c) se lahko dovoli le, če prenesene pravice vključujejo prenos enakovrednega števila hektarjev.

7. Podpora za ukrepe iz odstavka 1 je skladna z drugimi ukrepi in politikami Skupnosti.

8. Države članice pridobijo sredstva, potrebna za financiranje podpore iz:

(a) odstavkov 1(a), (b), (c) in (d), s prehodom na linearno znižanje pravic, dodeljenih kmetom in/ali iz nacionalne rezerve,

(b) odstavka 1(e), s prehodom po potrebi na linearno znižanje enega ali več plačil, ki se bodo izplačala upravičencem do ustreznih plačil v skladu s tem naslovom in v okviru meja, določenih v odstavku 1 in 3.

9. Komisija v skladu s postopkom iz člena 128(2) opredeli pogoje za dodelitev podpore iz tega oddelka, zlasti z namenom, da bi zagotovila skladnost z drugimi ukrepi in politikami Skupnosti ter odpravila kopičenje podpore.

Člen 69 Zavarovanje pridelka

1. Države članice lahko sofinancirajo premije za zavarovanje pridelka proti izgubam, ki jih povzročijo slabe vremenske razmere.

V tem členu „slabe vremenske razmere“ pomeni vremenske razmere, ki jih lahko izenačimo z naravnimi nesrečami, kakršni so zmrzal, toča, led, dež ali suša in ki lahko uničijo več kot 30 % povprečja letne proizvodnje danega kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnem povprečju, ki temelji na predhodnem petletnem obdobju, pri čemer je izključena najvišja in najnižja vpisna vrednost.

2. Finančni prispevek, odobren na kmeta, znaša 60 % zavarovalne premije, ki jo je treba plačati. Države članice se lahko odločijo, da bodo povečale finančni prispevek na 70 % ob upoštevanju podnebnih razmer ali razmer v zadevnem sektorju.

Države članice lahko znesek premije, ki je upravičen do finančnega prispevka, omejijo z uporabo ustreznih zgornjih meja.

3. Kritje z zavarovanjem pridelkov je na voljo le, če je slabe vremenske razmere priznal pristojni organ zadevne države članice.

4. Izplačila zavarovanja nadomestijo največ skupne stroške za nadomestitev izgub iz odstavka 1 in ne zahtevajo ali določajo vrste ali količine prihodnje pridelave.

5. Vsak finančni prispevek se izplača neposredno zadevnemu kmetu

6. Izdatke držav članic za odobritev finančnih prispevkov sofinancira Skupnost iz sredstev iz člena 68(1) v višini 40 % upravičenih zneskov zavarovalnih premij, določenih v skladu z odstavkom 2 tega člena.

Prvi pododstavek ne posega v kakršna koli pooblastila držav članic, da v zadevnih sektorjih pokrijejo svojo udeležbo pri financiranju finančnih prispevkov v celoti ali delno s pomočjo obveznih sistemov kolektivne odgovornosti.

7. Finančni prispevek ne sme predstavljati ovire za delovanje notranjega trga z zavarovalnimi storitvami. Finančni prispevek se ne sme omejiti na zavarovanje, ki ga zagotovi ena sama zavarovalna družba ali skupina družb ali se pogojevati s tem, da se zavarovalna pogodba sklene z družbo, ustanovljeno v zadevni državi članici.

Člen 70 Vzajemni skladi za bolezni živali in rastlin

1. Države članice lahko določijo, da se kmetom izplača finančno nadomestilo za gospodarske izgube, ki jih je povzročil izbruh bolezni živali ali rastlin, s pomočjo finančnih prispevkov v vzajemne sklade.

2. V tem členu:

(a) „vzajemni sklad“ pomeni sistem, ki ga je akreditirala država članica v skladu z nacionalno zakonodajo, v okviru katerega se povezani kmetje zavarujejo in iz katerega se dodelijo odškodnine kmetom, ki so jih prizadele ekonomske izgube zaradi izbruha bolezni živali ali rastlin;

(b) „ekonomske izgube“ pomeni kakršne koli dodatne stroške, ki nastanejo kmetu zaradi izrednih ukrepov, ki jih kmet sprejme z namenom zmanjšati ponudbo na zadevnem trgu, ali kakršno koli znatno izgubo proizvodnje. Stroški, za katere se sme nadomestilo odobriti v skladu z drugimi določbami Skupnosti, in stroški zaradi uporabe kakršnih koli drugih zdravstvenih in veterinarskih ali fitosanitarnih ukrepov ne štejejo za ekonomske izgube.

3. Vzajemni skladi izplačajo finančno nadomestilo neposredno povezanim kmetom, ki so jih ekonomske izgube prizadele.

Vir finančnega nadomestila, ki jih izplačajo vzajemni skladi, je:

(a) delniški kapital, ki ga v sklade prispevajo povezani kmetje in/ali

(b) posojila, ki jih skladi najamejo po komercialnih pogojih.

Kakršen koli začetni delniški kapital ne sme izvirati iz javnih sredstev.

4. Finančni prispevki iz odstavka 1 se lahko nanašajo na:

(a) administrativne stroške ustanovitve vzajemnega sklada, razporejene največ na tri leta,

(b) vračilo kapitala in obresti na komercialna posojila, ki jih vzajemni sklad najame za namene izplačila finančnega nadomestila kmetom,

(c) zneske, ki jih vzajemni skladi izplačajo iz svojega delniškega kapitala kot finančno nadomestilo kmetom.

Najmanjše in največje trajanje komercialnih posojil, upravičenih za finančni prispevek, določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 128(2).

Če sklad izplača finančno nadomestilo v skladu s točko (c) prvega pododstavka, sledi javni finančni prispevek enakemu ritmu, kot je določen za komercialno posojilo minimalnega trajanja.

5. Kateri koli finančni prispevek ne sme preseči 60 % stroškov iz odstavka 4. Države članice se lahko odločijo za povečanje svojega finančnega prispevka na 70 % ob upoštevanju razmer v zadevnem sektorju. Kakršne koli stroške, ki se ne pokrijejo s finančnimi prispevki, krijejo povezani kmetje.

Države članice lahko omejijo stroške, ki so upravičeni za finančni prispevek, tako, da uporabijo:

(a) zgornje meje na sklad,

(b) ustrezne zgornje meje na enoto.

6. Izdatke držav članic za finančne prispevke sofinancira Skupnost iz skladov iz člena 68(1) v višini 40 % zneskov, upravičenih po odstavku 4.

Prvi pododstavek ne posega v kakršna koli pooblastila države članice, da svojo udeležbo pri financiranju finančnih prispevkov v celoti ali delno v zadevnih sektorjih pokrije z obveznimi sistemi kolektivne odgovornosti.

7. Države članice opredelijo pravila za ustanovitev in upravljanje vzajemnih skladov, zlasti za odobritev kompenzacijskih plačil kmetom v primeru krize ali za upravljanje in nadziranje teh pravil.

8. Države članice predložijo Komisiji letno poročilo o izvajanju tega člena. Obliko, vsebino, časovno razporeditev in roke poročila določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 128(2).

NASLOV IVDRUGE SHEME POMOČI

POGLAVJE 1 SHEME POMOČI SKUPNOSTI

ODDELEK 1 POSEBNO PLAčILO ZA RIž

ČLEN 71 Področje uporabe

Za leta 2009, 2010 in 2011 se pomoč odobri proizvajalcem riža, ki spada pod oznako KN 1006 10, pod pogoji, opredeljenimi v tem oddelku.

Člen 72 Pogoji in znesek pomoči

1. Pomoč se odobri na hektar zemljišča, posejanega z rižem, kadar se pridelek ohrani vsaj do začetka cvetenja pod običajnimi pogoji rasti.

Vendar je do pomoči upravičen pridelek, ki se goji na površinah, ki so v celoti posejane in se obdelujejo v skladu z lokalnimi standardi, vendar ne doseže faze cvetenja zaradi izjemnih vremenskih pogojev, ki so jih zadevne države članice priznale, v kolikor se zadevne površine ne uporabljajo v noben drug namen do te faze rasti.

2. Pomoč je glede na donose v zadevnih državah članicah naslednja:

EUR/ha |

2009 | 2010 in 2011 |

Bolgarija | 345,255 | 172,627 |

Grčija | 561,00 | 280,5 |

Španija | 476,25 | 238,125 |

Francija | 411,75 | 205,875 |

Italija | 453,00 | 226,5 |

Madžarska | 232,50 | 116,25 |

Portugalska | 453,75 | 226,875 |

Romunija | 126,075 | 63,037 |

Člen 73 Površine

Nacionalna osnovna površina se uvede za vsako državo članico proizvajalko. Vendar se za Francijo uvedeta dve osnovno površini. Osnovne površine so naslednje:

- Bolgarija: 4 166 ha,

- Grčija: 20 333 ha,

- Španija: 104 973 ha,

- Francija:: 19 050 ha,

- Italija: 219 588 ha,

- Madžarska: 3 222 ha,

- Portugalska: 24 667 ha,

- Romunija: 500 ha.

Država članica lahko v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili razdeli svojo osnovno površino ali površine v podosnovne površine.

Člen 74 Prekoračitev površin

1. Če v neki državi članici površina, na kateri se prideluje riž, v danem letu preseže osnovno površino, navedeno v členu 73, se površina na kmeta, za katero se zaprosi pomoč, v tem letu sorazmerno zmanjša.

2. Če država članica razdeli svojo osnovno površino ali površine na podosnovne površine, se zmanjšanje, predvideno v odstavku 1, uporabi le za kmete na podosnovnih površinah, kjer je omejitev bila prekoračena. To zmanjšanje se opravi, če so v zadevni državi članici površine na podosnovnih površinah, ki niso dosegle omejitev, ponovno razdeljene na podosnovne površine, na katerih so te omejitve presežene.

Oddelek 2 POMOč ZA šKROBNI KROMPIR

ČLEN 75 Znesek pomoči

Pomoč se določi za kmete, ki proizvajajo krompir, namenjen proizvodnji krompirjevega škroba. Znesek plačila velja za količino krompirja, ki je potrebna za proizvodnjo ene tone škroba. Plačilo znaša:

(a) 66,32 EUR za tržni leti 2009/2010 in 2010/2011;

(b) 33,16 EUR za tržni leti 2011/2012 in 2012/2013.

Znesek se prilagodi glede na vsebnost škroba v krompirju.

Člen 76 Pogoji

Pomoč se plača samo v zvezi s količino krompirja, ki je zajeta v pogodbi o pridelavi med pridelovalcem krompirja in proizvajalcem škroba, v mejah kvote, dodeljene zadevnemu podjetju, kakor je navedeno v členu 84a(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007[21].

Oddelek 3 PROIZVODNO VEZANO PLAčILO ZA BOMBAž

ČLEN 77 Področje uporabe

Pomoč se odobri proizvajalcem bombaža iz oznake KN 5201 00 pod pogoji, opredeljenimi v tem oddelku.

Člen 78 Pogoji

1. Pomoč se odobri na hektar upravičene površine bombaža. Da bi bila upravičena, se mora površina nahajati na kmetijskem zemljišču, ki ga je država članica odobrila za pridelavo bombaža, posajenem z odobrenimi sortami in dejansko požetem pod normalnimi pogoji rasti.

Pomoč iz člena 77 se plača za bombaž dobre tržne kakovosti.

2. Države članice odobrijo zemljišča in sorte iz odstavka 1 v skladu s podrobnimi pravili in pogoji, sprejetimi v skladu s postopkom iz člena 128(2).

Člen 79 Osnovne površine in zneski

1. Nacionalne osnovne površine se določijo, kot sledi:

- Bolgarija: 10 237 ha,

- Grčija: 370 000 ha,

- Španija: 70 000 ha,

- Portugalska: 360 ha.

2. Znesek pomoči na upravičeni hektar znaša:

- Bolgarija: 263 EUR,

- Grčija: 594 EUR za 300 000 hektarjev in 342,85 EUR za preostalih 70 000 hektarjev,

- Španija: 1 039 EUR,

- Portugalska: 556 EUR.

3. Če upravičena površina bombaža v dani državi članici in v danem letu preseže osnovno površino, določeno v odstavku 1, se pomoč iz odstavka 2 za to državo članico zmanjša sorazmerno s prekoračenjem osnovne površine.

Vendar se za Grčijo sorazmerno zmanjšanje uporabi za znesek pomoči, določen za del nacionalne osnovne površine, sestavljene iz 70 000 hektarjev, da bi upoštevali skupni znesek 202,2 milijonov EUR.

4. Podrobna pravila za izvajanje tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 128(2)

Člen 80 Odobrene medpanožne organizacije

1. V tem oddelku „odobrena medpanožna organizacija“ pomeni pravno osebo, sestavljeno iz kmetov, ki pridelujejo bombaž, in vsaj en obrat za odzrnjevanje bombaža, ki izvaja dejavnosti, kot so:

- pomoč pri boljšem usklajevanju načina, kako se bombaž daje na trg, zlasti z raziskovalnimi študijami in tržnimi raziskavami,

- sestava standardnih oblik pogodb, skladnih s predpisi Skupnosti,

- usmerjanje proizvodnje k proizvodom, ki so bolje prilagojeni potrebam na trgu in povpraševanju potrošnikov, zlasti glede kakovosti in varstva potrošnikov,

- posodabljanje metod in načinov za izboljšanje kakovosti proizvodov,

- razvijanje tržnih strategij za promoviranje bombaža s pomočjo sistemov za potrjevanje kakovosti.

2. Država članica, na katere ozemlju imajo obrati za odzrnjevanje bombaža svoj sedež, odobri medpanožne organizacije, ki upoštevajo merila, ki se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 128(2).

Člen 81 Plačilo pomoči

1. Kmetom se pomoč odobri na upravičeni hektar v skladu s členom 79.

2. Kmetom, ki so člani odobrene medpanožne organizacije, se na upravičeni hektar v okviru osnovne površine, določene v členu 79(1) odobri pomoč, povečana za znesek 3 EUR.

Oddelek 4 POMOč ZA PRIDELOVALCE SLADKORNE PESE IN TRSA

ČLEN 82 Področje uporabe

1. V državah članicah, ki so odobrile pomoč za prestrukturiranje, predvideno v členu 3 Uredbe (ES) št. 320/2006, za najmanj 50 % kvote sladkorja, določene 20. februarja 2006 v Prilogi III k Uredbi Sveta (ES) št. 318/2006[22], se pomoč Skupnosti odobri pridelovalcem sladkorne pese in sladkornega trsa.

2. Pomoč se odobri za največ pet zaporednih let od tržnega leta, v katerem je bila dosežen prag 50 % iz odstavka 1, vendar najpozneje za tržno leto 2013/2014.

Člen 83 Pogoji

Pomoč se odobri za količino kvotnega sladkorja, pridobljenega iz sladkorne pese ali sladkornega trsa, dobavljenega po pogodbah, sklenjenih v skladu s členom 50 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Člen 84 Znesek pomoči

Pomoč se izrazi na tono belega sladkorja običajne kakovosti. Znesek pomoči je enak polovici zneska, ki ga dobimo tako, da se znesek zgornje meje iz Priloge XII k tej uredbi za zadevno državo članico za ustrezno leto deli s celotno kvoto sladkorja in inulinskega sirupa, določeno 20. februarja 2006 v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 318/2006.

Člena 110 in 120 te uredbe se ne uporabljata za pomoč za pridelovalce sladkorne pese in sladkornega trsa.

Oddelek 5 PREHODNA PLAčILA ZA SADJE IN ZELENJAVO

ČLEN 85 Prehodne pomoči na površino

1. V primeru uporabe člena 56(1) ali člena 117(1) se lahko v obdobju, navedenem v njih, kmetom, ki pridelujejo paradižnik, ki se dobavlja za predelavo, dodeli prehodna pomoč na površino pod pogoji, določenimi v tem oddelku.

2. V primeru uporabe člena 56(2) ali člena 117(2) se lahko v obdobju, navedenem v njih, kmetom, ki pridelujejo enega ali več vrst proizvodov sadja ali zelenjave, naštetih v tretjem pododstavku člena 56(2), kakor določijo države članice, ki se dobavljajo za predelavo, odobri prehodna pomoč na površino.

Člen 86 Znesek pomoči in upravičenost

1. Države članice določijo pomoč na hektar, na katerem se pridelujejo paradižniki in vsak proizvod sadja in zelenjave, naveden v tretjem pododstavku člena 56(2), na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril.

2. Skupni znesek plačil ne sme v nobenem primeru preseči zgornje meje, določene v skladu s členom 53(2) ali členom 117.

3. Pomoč se odobri samo za površine, katerih pridelava je zajeta s pogodbo za predelavo v enega od proizvodov, navedenih v členu 1(1)(j) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

4. Države članice lahko za odobritev pomoči Skupnosti določijo dodatna objektivna in nediskriminatorna merila, vključno s pogojem, da so kmetje člani organizacij ali skupin proizvajalcev, ki se priznavajo po členu 125b oziroma členu 125d Uredbe (ES) št. 1234/2007.

ODDELEK 6 PREHODNO PLAčILO ZA JAGODIčJE

Člen 87 Plačilo za jagodičje

1. Prehodna pomoč na površino se uporablja v obdobju, ki se konča 31. decembra 2012, za jagode iz oznake KN 0810 10 00 in maline iz oznake KN 0810 20 10, ki se dobavljajo za predelavo.

2. Pomoč se odobri samo za površine, katerih proizvodnja je zajeta s pogodbo za predelavo v enega od proizvodov, navedenih v členu 1(1)(j) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

3. Pomoč, ki jo izplača Skupnost, znaša 230 EUR/ha.

4. Države članice lahko poleg pomoči Skupnosti izplačajo nacionalno pomoč. Skupni znesek izplačane pomoči Skupnosti in nacionalne pomoči ne sme preseči 400 EUR/ha.

5. Pomoč se izplača samo za največje nacionalne zajamčene površine, dodeljene državam članicam, kot sledi:

Država članica | Nacionalna zajamčena površina (hektarji) |

Bolgarija | 2 400 |

Madžarska | 1 700 |

Latvija | 400 |

Litva | 600 |

Poljska | 48 000 |

Če upravičena površina v dani državi članici in v danem letu presega največjo nacionalno zajamčeno površino, se znesek pomoči iz odstavka 3 zniža sorazmerno prekoračitvi največje nacionalne zajamčene površine.

6. Člena 110 in 120 se ne uporabljata za prehodno plačilo za jagodičje.

ODDELEK 7 PREMIJE ZA OVCE IN KOZE

Člen 88 Področje uporabe

V primeru uporabe člena 54 države članice letno odobrijo premije ali dodatna plačila kmetom, ki redijo ovce in koze, pod pogoji, predvidenimi s tem oddelkom, če ni določeno drugače.

Člen 89 Opredelitve

V tem oddelku se uporabljata naslednji opredelitvi:

(a) „ovca“ pomeni katero koli ovčjo samico, ki je vsaj enkrat jagnjila ali ki je stara vsaj eno leto;

(b) „koza“ pomeni katero koli kozjo samico, ki je vsaj enkrat jarila ali ki je stara vsaj eno leto.

Člen 90 Premije za ovce in koze

1. Kmet, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi ovce, je lahko na podlagi zahtevka upravičen do premije za rejo ovc samic (premija za ovce).

2. Kmet, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi koze, je lahko na podlagi zahtevka upravičen do premije za rejo koz (premija za koze). Ta premija se dodeli kmetom na specifičnih območjih, kjer sta pri proizvodnji izpolnjeni dve merili:

(a) vzreja koz je usmerjena predvsem v proizvodnjo kozjega mesa;

(b) tehnike vzreje koz in ovc so si po naravi podobne.

Seznam takšnih območij se določi ob uporabi postopka, navedenega v členu 128(2).

3. Premija za ovce in premija za koze se dodelita v obliki letnega plačila na upravičeno žival na koledarsko leto in na kmeta v okviru omejitev individualnih zgornjih meja. Minimalno število živali, v zvezi s katerimi se vloži zahtevek za premijo, določi država članica. Ta minimum ne sme biti manjši od 10 oziroma večji od 50.

4. Znesek premije na ovco je 21 EUR. Za kmete, ki tržijo ovčje mleko ali proizvode, ki temeljijo na ovčjem mleku, pa znaša premija na ovco 6,8 EUR.

5. Znesek premije na kozo je 6,8 EUR.

Člen 91 Dodatna premija

1. Dodatna premija se plača kmetom na območjih, kjer pomeni vzreja ovc in koz tradicionalno dejavnost ali pomembno prispeva k podeželskemu gospodarstvu. Države članice opredelijo ta območja. V vsakem primeru se dodatna premija odobri kmetu, čigar kmetijsko gospodarstvo ima na območjih z omejenimi možnostmi, opredeljenih v skladu z Uredbo (ES) št. 1257/1999, vsaj 50 odstotkov zemljišča, ki se uporablja za kmetijstvo.

2. Dodatna premija se odobri tudi kmetu, ki izvaja sezonsko selitev živali, če:

(a) se vsaj 90 odstotkov živali, v zvezi s katerimi se zaprosi za premijo, pase vsaj 90 zaporednih dni na območjih, ki izpolnjujejo pogoje in so določena v skladu z odstavkom 1, in

(b) se sedež kmetijskega gospodarstva nahaja na natančno opredeljenem geografskem območju, za katerega je država članica določila, da je sezonska selitev živali tradicionalna praksa reje ovac in/ali koz ter da so te selitve živali potrebne zaradi pomanjkanja zadostne količine krme med obdobjem sezonske selitve živali.

3. Znesek dodatne premije se določi na 7 EUR na ovco in kozo. Dodatna premija se odobri pod enakimi pogoji, kakor so določeni za dodeljevanje premije za ovce in koze.

Člen 92 Splošna pravila za premije

1. Premije se kmetom prejemnikom plačajo na podlagi števila ovc in/ali koz, ki jih redijo na svojem kmetijskem gospodarstvu v najkrajšem časovnem obdobju, ki se določi v skladu s postopkom, navedenim v členu 128(2).

2. Da lahko postane upravičena do premije, je treba vsako žival identificirati in registrirati v skladu z Uredbo (ES) št. 21/2004.

Člen 93 Individualne omejitve

1. 1. januarja 2009 se individualna zgornja meja na kmeta, navedena v členu 90(3), izenači s številom pravic do premije, ki jih je kmet imel na dan 31. decembra 2008 v skladu z ustreznimi pravili Skupnosti.

2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da vsota pravic do premije na njihovem območju ne preseže nacionalne zgornje meje, določene v odstavku 4, in da se lahko ohranijo nacionalne rezerve, navedene v členu 96.

Po koncu obdobja uporabe sheme enotnega plačila na površino v skladu s členom 111 in kjer se uporablja člen 54 se dodelitev individualnih zgornjih meja proizvajalcem in vzpostavitev nacionalne rezerve iz člena 95 izvede najpozneje konec prvega leta izvajanja sheme enotnega plačila.

3. Pravice do premije, ki so bile umaknjene v skladu z ukrepom, sprejetim v skladu z odstavkom 2, se ukinejo.

4. Uporabljajo se naslednje zgornje meje:

Država članica | Pravice (x 1000) |

Bolgarija | 2 058,483 |

Češka | 66,733 |

Danska | 104 |

Estonija | 48 |

Španija | 19 580 |

Francija | 7 842 |

Ciper | 472,401 |

Latvija | 18,437 |

Litva | 17,304 |

Madžarska | 1 146 |

Poljska | 335,88 |

Portugalska | 2 690 |

Romunija | 5 880,620 |

Slovenija | 84,909 |

Slovaška | 305,756 |

Finska | 80 |

Skupaj | 40 730,523 |

Člen 94 Prenos pravic do premije

1. Če kmet proda ali kako drugače prenese svoje kmetijsko gospodarstvo, lahko prenese vse svoje pravice do premije na osebo, ki prevzame njegovo kmetijsko gospodarstvo.

2. Kmet tudi lahko v celoti ali delno prenese svoje pravice na druge kmete, ne da bi prenesel svoje kmetijsko gospodarstvo.

V primeru prenosa pravic brez prenosa kmetijskega gospodarstva se del prenesenih pravic do premije, ki ne presega 15 odstotkov, brez nadomestila preda nacionalni rezervi države članice, v kateri se nahaja njegovo kmetijsko gospodarstvo, za brezplačno prerazporeditev.

Države članice lahko pridobijo pravice do premije od kmetov, ki se prostovoljno strinjajo, da bodo v celoti ali delno predali svoje pravice. V tem primeru se lahko plačila za pridobitev takšnih pravic takšnim kmetom plačajo ali iz državnih proračunov.

Z odstopanjem od odstavka 1 in v ustrezno utemeljenih okoliščinah lahko države članice določijo, da v primeru prodaje ali drugačnega prenosa kmetijskega gospodarstva opravi prenos pravic posrednik nacionalne rezerve.

3. Države članice lahko sprejmejo potrebne ukrepe, da se izognejo umiku pravic do premije iz občutljivih območij ali regij, kjer je ovčjereja še posebej pomembna za lokalno gospodarstvo.

4. Države članice lahko pred datumom, ki ga določijo, odobrijo začasne prenose tistega dela pravic do premije, ki ga kmet, ki mu ta del pripada, nima namena uporabiti.

Člen 95 Nacionalna rezerva

1. Vsaka država članica vzdržuje nacionalno rezervo pravic do premije.

2. Vsaka pravica do premije, ki se umakne v skladu s členom 94(2) ali z drugimi določbami Skupnosti, se doda nacionalni rezervi.

3. Države članice lahko dodelijo pravice do premije kmetom v okviru meja svojih nacionalnih rezerv. Pri dodeljevanju dajejo prednost zlasti novincem, mladim kmetom ali drugim prednostnim kmetom.

Člen 96 Zgornje meje

Vsota zneskov vsake premije, ki se zahteva, ne sme presegati zgornje meje, ki jo je določila Komisija v skladu s členom 53(2).

Če celoten znesek zahtevane pomoči presega določeno zgornjo mejo, se v zadevnem letu pomoč na kmeta sorazmerno zniža.

ODDELEK 8 PLAčILA ZA GOVEDO IN TELETA

Člen 97 Področje uporabe

V primeru uporabe člena 55 države članice pod pogoji, določenimi v tem oddelku, razen če ni določeno drugače, odobrijo dodatno plačilo ali plačila, ki ga(jih) je zadevna država članica izbrala v skladu z navedenim členom.

Člen 98 Opredelitve

V tem oddelku:

(a) „regija“ pomeni državo članico ali regijo v državi članici, po izbiri zadevne države članice,

(b) „bik“ pomeni nekastrirano govedo moškega spola,

(c) „vol“ pomeni kastrirano govedo moškega spola,

(d) „krava dojilja“ pomeni kravo, ki pripada mesni pasmi ali izhaja iz križanja z mesno pasmo ter pripada čredi, namenjeni vzreji telet za proizvodnjo mesa,

(e) „telica“ pomeni govedo ženskega spola v starosti od osmih mesecev, ki še ni telila.

Člen 99 Posebna premija

1. Kmet, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi govedo moškega spola, je lahko na podlagi zahtevka upravičen do posebne premije. Ta premija se odobri v obliki letne premije na koledarsko leto in na kmetijsko gospodarstvo v okviru omejitev regionalnih zgornjih meja za največ 90 živali za vsako starostno obdobje, navedeno v odstavku 2.

2. Posebna premija se odobri največ:

(a) enkrat v življenju vsakega bika, starejšega od devet mesecev, ali

(b) dvakrat v življenju vsakega vola:

(i) prvič v starosti devetih mesecev,

(ii) drugič po tem, ko je dopolnil 21 mesecev.

3. Da postane upravičena do posebne premije:

(a) mora imeti kmet vsako žival, zajeto v zahtevku, na pitanju določeno obdobje, ki se ga opredeli;

(b) mora imeti vsaka žival do zakola ali izvoza živalski potni list iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta, ki vsebuje vse ustrezne informacije o njenem premijskem statusu, ali, če ta ni na voljo, enakovreden uradni dokument.

4. Če v določeni regiji skupno število bikov, starejših od devet mesecev, in volov v starosti od devet do dvajset mesecev, za katere je bil vložen zahtevek in ki zadovoljujejo pogoje za dodelitev posebne premije, presega regionalno zgornjo mejo, navedeno v odstavku 8, se število vseh upravičenih živali iz odstavkov 2(a) in (b) na kmeta za zadevno leto sorazmerno zmanjša.

V smislu tega člena pomeni „regionalna zgornja meja“ število živali, ki so v regiji in na koledarsko leto upravičene do koristi, ki jih prinaša posebna premija.

5. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 4 lahko države članice:

(a) na podlagi objektivnih meril, ki so del politike razvoja podeželja, in samo pod pogojem, da upoštevajo okoljske in zaposlitvene vidike, spremenijo ali opustijo omejitev 90 živali na kmetijsko gospodarstvo in starostno obdobje, in

(b) pri izvrševanju tega pooblastila odločijo za uporabo člena 4 tako, da se doseže obseg zahtevanih znižanj za uskladitev z veljavno regionalno zgornjo mejo, ne da bi države takšne omejitve uporabile za male kmete, ki glede zadevnega leta niso predložili zahtevkov za posebno premijo za več kot minimalno število živali, ki ga je določila zadevna država članica.

6. Države članice se lahko odločijo, da bodo posebno premijo odobrile ob zakolu. V tem primeru se za bike starostno merilo, navedeno v odstavku 2(a), nadomesti z minimalno maso klavnega trupa, ki je 185 kg.

Premija se plača ali vrne kmetom.

7. Znesek posebne premije znaša::

(a) 210 EUR za upravičenega bika;

(b) 150 EUR za upravičenega vola in starostno obdobje.

8. Uporabljajo se naslednje regionalne zgornje meje:

Država članica | Regionalna zgornja meja |

Bolgarija | 90 343 |

Češka | 244 349 |

Danska | 277 110 |

Nemčija | 1 782 700 |

Estonija | 18 800 |

Ciper | 12 000 |

Latvija | 70 200 |

Litva | 150 000 |

Poljska | 926 000 |

Romunija | 452 000 |

Slovenija | 92 276 |

Slovaška | 78 348 |

Finska | 250 000 |

Švedska | 250 000 |

Člen 100 Premija za krave dojilje

1. Kmet, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi krave dojilje, je lahko na podlagi zahtevka upravičen do premije za rejo krav dojilj (premija za krave dojilje). Dodeli se v obliki letne premije na koledarsko leto in na kmeta v okviru omejitev individualnih zgornjih meja.

2. Premija za krave dojilje se dodeli kateremu koli kmetu:

(a) ki dvanajst mesecev od dneva vložitve zahtevka ne oddaja mleka ali mlečnih proizvodov s svoje kmetije.

Vendar oddaja mleka ali mlečnih proizvodov potrošniku neposredno s kmetijskega gospodarstva ne preprečuje odobritve premije;

(b) ki oddaja mleko ali mlečne proizvode, katerih skupna individualna kvota iz člena 67 Uredbe (ES) št. 1234/2007 ne presega 120 000 kg.

Vendar se lahko države članice na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, ki jih določijo same, odločijo, da spremenijo ali opustijo to količinsko omejitev, če ima kmet v reji najmanj šest zaporednih mesecev od dneva, ko vloži zahtevek, tako število krav dojilj, da to znaša najmanj 60 % števila, in tako število telic, da ne presega 40 % števila, za katero se je zahtevala premija.

Da bi ugotovili, koliko živali izpolnjuje pogoje v skladu s točkama (a) in (b) prvega odstavka , se na podlagi prejemnikove individualne kvote za mleko, ki je na voljo na gospodarstvu 31. marca zadevnega koledarskega leta, izražene v tonah in povprečni mlečnosti, ugotavlja, ali krave spadajo v čredo dojilj ali v mlečno čredo.

3. Upravičenost kmetov do premije je omejena z uporabo individualne zgornje meje, kot je opredeljena v členu 101.

4. Za upravičeno žival znaša znesek premije 200 EUR.

5. Države članice lahko odobrijo dodatno nacionalno premijo za krave dojilje do največ 50 EUR na žival, če to ne povzroča diskriminacije med živinorejci zadevne države članice.

Za kmetijska gospodarstva v regiji, kot je opredeljena v členih 5 in 8 Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006[23], se prvih 24,15 EUR na žival te dodatne premije financira iz EKSRP.

Za kmetijska gospodarstva kjer koli na ozemlju države članice, če ima populacija goved v zadevni državi članici visok delež krav dojilj, tj. vsaj 30 % celotnega števila krav, in če vsaj 30 % zaklanega goveda moškega spola pripada razredoma konformacije S in E, financira EKSRP dodatno premijo v celoti. Vsaka prekoračitev teh odstotkov se ugotavlja na podlagi povprečja dveh let pred tistim, za katero se odobri premija.

6. Za namene tega člena se upoštevajo le telice, ki pripadajo mesni pasmi ali izhajajo iz križanja z mesno pasmo in pripadajo čredi, namenjeni za vzrejo telet za proizvodnjo mesa.

Člen 101 Individualna zgornja meja za krave dojilje

1. Pomoč se odobri vsakemu kmetu, ki ima krave dojilje, v okviru omejitev individualnih zgornjih meja, določenih z uporabo člena 126(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da vsota pravic do premij na njihovem ozemlju ne presega nacionalnih zgornjih mej, določenih v odstavku 5 tega člena, in da se lahko nacionalne rezerve iz člena 103 ohranijo.

Po koncu obdobja uporabe sheme enotnega plačila na površino v skladu s členom 111 in kadar se uporabi člen 55(1), se dodelitev individualnih zgornjih meja proizvajalcem in vzpostavitev nacionalne rezerve iz člena 103 izvede najpozneje konec prvega leta izvajanja sheme enotnega plačila.

3. Če zahteva prilagoditev iz odstavka 2 znižanje individualnih zgornjih mej, ki jih imajo kmetje, se prilagoditev izvede brez kompenzacijskega plačila in mora odločitev temeljiti na objektivnih merilih, ki vključujejo zlasti:

(a) stopnjo, po kateri so kmetje uporabili svoje individualne zgornje meje v treh referenčnih letih pred letom 2000,

(b) izvajanje investicijskega ali ekstenzifikacijskega programa v sektorju govejega in telečjega mesa,

(c) posebne naravne okoliščine ali izrekanje kazni, kar ima za posledico neplačilo ali zmanjšano plačilo premije za najmanj eno referenčno leto,

(d) dodatne izjemne okoliščine, ki vplivajo tako, da plačila, izvedena za vsaj eno referenčno leto, ne ustrezajo dejanskemu položaju, ugotovljenemu v prejšnjih letih.

4. Pravice do premij, ki so bile odvzete skladno z ukrepom, predvidenim v odstavku 2, se ukinejo.

5. Uporabljajo se naslednje nacionalne zgornje meje:

Država članica | Nacionalna zgornja meja |

Belgija | 394 253 |

Bolgarija | 16 019 |

Češka | 90 300 |

Estonija | 13 416 |

Španija | 1 441 539 |

Francija | 3 779 866 |

Ciper | 500 |

Latvija | 19 368 |

Litva | 47 232 |

Madžarska | 117 000 |

Malta | 454 |

Avstrija | 375 000 |

Poljska | 325 581 |

Portugalska | 416 539 |

Romunija | 150 000 |

Slovenija | 86 384 |

Slovaška | 28 080 |

Združeno kraljestvo | 1 699 511 |

Člen 102 Prenos pravic do premij za krave dojilje

1. Če kmet proda ali kako drugače prenese svoje kmetijsko gospodarstvo, lahko prenese vse svoje pravice do premije za krave dojilje na osebo, ki prevzame njegovo kmetijsko gospodarstvo. Prav tako lahko v celoti ali delno prenese svoje pravice na druge kmete, ne da bi prenesel svoje kmetijsko gospodarstvo.

Pri prenosu pravic do premij brez prenosa kmetijskega gospodarstva se del prenesenih pravic, ki ne presega 15 odstotkov, vrne brez kompenzacijskega plačila nacionalni rezervi države članice, v kateri je kmetijsko gospodarstvo, za brezplačno prerazporeditev.

2. Države članice:

(a) sprejmejo potrebne ukrepe, da preprečijo prenašanje pravic do premij iz občutljivih območij ali regij, kjer je proizvodnja govejega in telečjega mesa posebno pomembna za lokalno gospodarstvo;

(b) lahko predvidijo, da se prenos pravic brez prenosa kmetijskega gospodarstva opravi neposredno med kmeti ali da se opravi prek posrednika nacionalne rezerve.

3. Države članice lahko pred datumom, ki ga določijo, dovolijo začasne prenose dela pravic do premij, ki jih kmet imetnik ne namerava izkoristiti.

Člen 103 Nacionalna rezerva pravic do premij za krave dojilje

1. Vsaka država članica vzdržuje nacionalno rezervo pravic do premij za krave dojilje.

2. Vsakršne pravice do premij, odvzete skladno z drugim pododstavkom odstavka 1 člena 102 ali drugimi predpisi Skupnosti, se dodajo v nacionalno rezervo brez poseganja v člen 101(4).

3. Države članice uporabljajo svoje nacionalne rezerve, da bi v okviru omejitev navedenih rezerv dodelile pravice do premij zlasti novincem, mladim kmetom in drugim prednostnim kmetom.

Člen 104 Telice

1. Z odstopanjem od člena 100(3) te uredbe se lahko države članice, ki več kot 60 % krav dojilj in telic redijo na gorskih območjih v smislu člena 50 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005, odločijo, da vodijo dodelitev premije za krave dojilje ločeno za telice in ločeno za krave dojilje v okviru omejitev ločene nacionalne zgornje meje, ki jo postavi zadevna država članica.

Taka ločena nacionalna zgornja meja ne sme presegati 40 % nacionalne zgornje meje zadevne države članice, določene v členu 101(5). Navedena nacionalna zgornja meja se zniža za znesek, ki je enak ločeni nacionalni zgornji meji. Če v državi članici, ki uporablja možnost, predvideno v tem odstavku, skupno število telic, za katere je bil vložen zahtevek in ki izpolnjujejo pogoje za odobritev premije za krave dojilje, presega ločeno nacionalno zgornjo mejo, se število upravičenih telic na kmeta za zadevno leto sorazmerno zniža.

2. Za namene tega člena se upoštevajo le telice, ki pripadajo mesni pasmi ali izhajajo iz križanja z mesno pasmo.

Člen 105 Klavna premija

1. Kmet, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi govedo, je lahko na podlagi zahtevka upravičen do klavne premije. Odobri se ob zakolu živali, ki izpolnjujejo pogoje za premije, ali ob njihovem izvozu v tretjo državo in v okvirih nacionalnih zgornjih mej, ki jih je treba določiti.

Klavna premija se lahko dodeli za naslednje živali:

(a) bike, vole, krave in telice od starosti osmih mesecev,

(b) teleta, stara več kot en mesec in manj kot osem mesecev in z maso klavnega trupa do 185 kg

Živali, navedene v drugem pododstavku, so upravičene do klavne premije, če jih je kmet redil določeno obdobje, ki ga je treba določiti.

2. Znesek premije znaša:

(a) 80 EUR za upravičeno žival, kakor je opredeljeno v odstavku 1(a);

(b) 50 EUR za upravičeno žival, kakor je opredeljeno v odstavku 1(b).

3. Nacionalne zgornje meje iz odstavka 1 se določijo za državo članico in ločeno za obe skupini živali, kot sta opredeljeni v točkah (a) in (b) drugega pododstavka. Posamezna zgornja meja je enaka številu živali vsake od obeh skupin, ki so bile v letu 1995 zaklane v zadevni državi članici, h kateremu se prištejejo živali, izvožene v tretje države, po podatkih Eurostata ali katerih koli drugih objavljenih uradnih statističnih podatkih za tisto leto, ki jih je Komisija sprejela.

Z nove države članice so nacionalne zgornje, kot sledi:

Biki, voli, krave in telice | Teleta, stara več kot en mesec in manj kot osem mesecev in z maso klavnega trupa do 185 kg |

Bolgarija | 22 191 | 101 542 |

Češka | 483 382 | 27 380 |

Estonija | 107 813 | 30 000 |

Ciper | 21 000 | — |

Latvija | 124 320 | 53 280 |

Litva | 367 484 | 244 200 |

Madžarska | 141 559 | 94 439 |

Malta | 6 002 | 17 |

Poljska | 1 815 430 | 839 518 |

Romunija | 1 148 000 | 85 000 |

Slovenija | 161 137 | 35 852 |

Slovaška | 204 062 | 62 841 |

4. Če v neki državi članici skupno število živali, za katere je bil poslan zahtevek za eno od obeh skupin živali, opredeljenih v točki (a) ali (b) drugega pododstavka odstavka 1, in ki izpolnjujejo pogoje za odobritev klavne premije, presega nacionalno zgornjo mejo, predpisano za navedeno skupino, se število vseh upravičenih živali iz navedene skupine na kmeta za zadevno leto sorazmerno zniža.

Člen 106 Skupna pravila za premije

Da bi bila upravičena do neposrednega plačila po tem oddelku mora biti žival identificirana in registrirana v skladu z Uredbo (ES) št. 1760/2000.

Ne glede na to velja žival za upravičeno do plačila, kadar so bili podatki o prejšnjih premikih živali, določeni v drugi alineji člena 7(1) Uredbe (ES) št. 1760/2000, sporočeni pristojnemu organu na začetku obveznega obdobja reje živali.

Člen 107 Zgornje meje

Vsota zneskov vsakega neposrednega plačila, ki se zahteva po tem oddelku, ne sme presegati zgornje meje, ki jo je določila Komisija v skladu s členom 53(2).

Če celoten znesek zahtevane pomoči presega določeno zgornjo mejo, se v zadevnem letu pomoč na kmeta sorazmerno zniža.

Člen 108 Prepovedane snovi v skladu z Direktivo 96/22/ES

1. Če se v živali, ki pripada čredi goved kmeta, v skladu z določbami Direktive 96/23/ES[24] odkrijejo ostanki snovi, ki so prepovedane po Direktivi 96/22/ES[25], ali ostanki snovi, ki so sicer dovoljene po navedenem predpisu, vendar se uporabljajo nezakonito, ali kadar se na kmetovem kmetijskem gospodarstvu v kakršni koli obliki najde nedovoljena snov ali proizvod oziroma snov ali proizvod, ki je dovoljen po Direktivi Sveta 96/22/ES, vendar je na gospodarstvu nezakonito, je kmet za koledarsko leto, ko je bilo to odkrito, izključen iz prejemanja zneskov, predvidenih v tem poglavju.

Pri ponovni kršitvi se lahko dolžina obdobja izključenosti glede na težo kršitve podaljša do pet let, računano od leta, v katerem je bila ponovna kršitev odkrita.

2. Če lastnik ali imetnik živali ovira delo med inšpekcijskimi pregledi in med jemanjem vzorcev, potrebnih za izvajanje nacionalnih načrtov za spremljanje ostankov snovi, ali med izvajanjem raziskav in pregledov, predvidenih v skladu z Direktivo 96/23/ES, se uporabijo kazni, predvidene v odstavku 1 tega člena.

POGLAVJE 2 DRŽAVNE POMOČI

Člen 109 Državna pomoč za lupinarje

1. Države članice lahko odobrijo državno pomoč do največ 120,75 EUR na hektar na leto kmetom, ki pridelujejo naslednje pridelke:

(a) mandlje iz oznak KN 0802 11 in 0802 12,

(b) lešnike iz oznak KN 0802 21 in 0802 22,

(c) orehe iz oznak KN 0802 31 in 0802 32,

(d) pistacije iz oznake KN 0802 50,

(e) rožiče iz oznake KN 1212 10 10.

2. Državna pomoč se lahko plača le za največjo površino:

Država članica | Največja površina (ha) |

Belgija | 100 |

Bolgarija | 11 984 |

Nemčija | 1 500 |

Grčija | 41 100 |

Španija | 568 200 |

Francija | 17 300 |

Italija | 130 100 |

Ciper | 5 100 |

Luksemburg | 100 |

Madžarska | 2 900 |

Nizozemska | 100 |

Avstrija | 100 |

Poljska | 4 200 |

Portugalska | 41 300 |

Romunija | 1 645 |

Slovenija | 300 |

Slovaška | 3 100 |

Združeno kraljestvo | 100 |

3. Države članice lahko odobritev državne pomoči pogojijo s članstvom kmetov v organizaciji proizvajalcev, ki je priznana v skladu s členom 125b Uredbe (ES) št. 1234/2007.

NASLOV VIZVAJANJE NEPOSREDNIH PLAČILV NOVIH DRŽAVAH ČLANICAH

POGLAVJE 1 SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 110 Uvedba neposrednih plačil

V novih državah članicah, razen v Bolgariji in Romuniji, se uvedejo neposredna plačila v skladu z naslednjim razporedom povečanj, izraženih kot odstotek tedaj veljavne ravni takih plačil v državah članicah, ki niso nove države članice:

- 60 % % v letu 2009,

- 70 % v letu 2010,

- 80 % v letu 2011,

- 90 % v letu 2012,

- 100 % od leta 2013.

Za Bolgarijo in Romunijo se „neposredna plačila uvedejo v skladu z naslednjim razporedom povečanj, izraženih kot odstotek tedaj veljavne ravni takih plačil v državah članicah, ki niso nove države članice:

- 35 % v letu 2009,

- 40 % v letu 2010,

- 50 % v letu 2011,

- 60 % v letu 2012,

- 70 % v letu 2013,

- 80 % v letu 2014,

- 90 % in 2015,

- 100 % od leta 2016.

POGLAVJE 2 SHEMA ENOTNEGA PLAČILA NA POVRŠINO

Člen 111 Shema enotnega plačila na površino

1. Nove države članice, ki so se odločile nadomestiti neposredna plačila, razen prehodnega plačila za jagodičje, določenega v oddelku 6 poglavja 1 Naslova IV te uredbe, s shemo enotnega plačila na površino, odobrijo kmetom pomoč v skladu s tem členom.

2. Enotno plačilo na površino se izplača enkrat na leto. Izračuna se tako, da se letni finančni okvir (letna finančna ovojnica), ki je določen v skladu s členom 112, deli s kmetijsko površino vsake nove države članice, določeno v skladu s členom 113.

3. Za vsako novo državo članico je shema enotnega plačila na površino na voljo do 31. decembra 2013. Nove države članice o svoji nameri o prenehanju uporabe sheme uradno obvestijo Komisijo do 1. avgusta zadnjega leta uporabe.

4. Po preteku obdobja uporabe sheme enotnega plačila na površino se neposredna plačila uporabijo v skladu z ustreznimi pravili Skupnosti in na podlagi količinskih parametrov, kot so osnovna površina, zgornje meje premij in največje zajamčene količine, ki so navedene v aktih o pristopu za vsako neposredno plačilo in nadaljnji zakonodaji Skupnosti. Od tega trenutka veljajo za ustrezna leta odstotki, kot so določeni v členu 110 te uredbe.

Člen 112 Letni finančni okvir

1. Komisija za vsako novo državo članico določi letni finančni okvir kot vsoto sredstev, ki bi bila za zadevno koledarsko leto na voljo za odobritev neposrednih plačil v novi državi članici.

Letni finančni okvir se določi v skladu z ustreznimi pravili Skupnosti in na podlagi količinskih parametrov, kot so osnovne površine, zgornje meje za premije in največje zajamčene količine, ki so navedeni v aktih o pristopu in naknadni zakonodaji Skupnosti za vsako neposredno plačilo.

Letni finančni okvir se prilagodi z uporabo ustreznega odstotka, določenega v členu 110 za postopno uvedbo neposrednih plačil, razen zneskov, ki so na voljo v skladu s Prilogo XII ali v skladu z razliko med temi zneski ali zneski, ki ustrezajo sektorju sadja in zelenjave ter zneski, ki so dejansko uporabljeni, kakor je navedeno v členu 118(1).

2. Če bi v določenem letu enotna plačila na površino v novi državi članici presegla letni finančni okvir, se nacionalni znesek na hektar, ki se uporablja v tej novi državi članici, sorazmerno zmanjša z uporabo redukcijskega koeficienta.

Člen 113 Površina za namene sheme enotnega plačila na površino

1. Kmetijska površina nove države članice za namene sheme enotnega plačila na površino je tisti del kmetijske površine v obdelavi, ki je na dan 30. junija 2003 vzdrževana v dobrem kmetijskem stanju, ne glede na to, ali je na ta dan v uporabi ali ne, in se, če je to primerno, prilagodi v skladu z objektivnimi merili, ki jih po odobritvi Komisije določi nova država članica.

V tem naslovu „kmetijsko zemljišče v uporabi“ pomeni skupno površino ornih zemljišč, trajnih travnikov, trajnih nasadov in vrtov, kot jih za potrebe svojih statistik določi Komisija.

Vendar je za Bolgarijo in Romunija kmetijska površina za namene sheme enotnega plačila na površino tisti del njene kmetijske površine v uporabi, ki je vzdrževana v dobrem kmetijskem stanju, ne glede na to, ali je v obdelavi ali ne, in se, če je to primerno, prilagodi v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, ki jih po odobritvi Komisije določi Bolgarija ali Romunija.

2. Za namene odobritve plačil za namene sheme enotnega plačila na površino so upravičene vse enote rabe ali poljine, ki ustrezajo merilom, predvidenim v odstavku 1, kakor tudi enote rabe ali poljine, zasajene s hitro rastočim panjevcem (oznaka KN ex 0602 90 41), ki so na dan 30. junija 2003 vzdrževane v dobrem kmetijskem stanju. Vendar so za Bolgarijo in Romunijo upravičene vse enote rabe ali poljine, ki ustrezajo merilom iz odstavka 1, kakor tudi enote rabe ali poljine, zasajene s hitro rastočim panjevcem (oznaka KN ex 0602 90 41).

Razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin, morajo biti enote rabe ali poljine iz prvega pododstavka na razpolago kmetu na datum, ki ga določi država članica, ki je najpozneje datum, določen v navedeni državi za spremembo zahtevka za pomoč.

Najmanjša velikost upravičene površine na gospodarstvo, za katero se lahko zahteva plačilo, je 0,3 ha. Vsaka nova država članica pa lahko na podlagi objektivnih meril in po odobritvi Komisije določi, da bo najmanjšo velikost določila na višji ravni, ki pa ne presega 1ha.

3. Ni obveze proizvajati ali uporabljati proizvodna sredstva. Kmetje lahko zemljišča iz odstavka 4 uporabljajo za katerikoli kmetijski namen. V primeru pridelave konoplje iz oznake KN 5302 10 00 se uporabi člen 42(1).

4 Vsa zemljišča, ki prejemajo plačila po shemi enotnega plačila na površino, so vzdrževana v dobrem kmetijskem in okoljskem stanju v skladu s členom 6.

Vsak kmet, ki prejema podporo po shemi enotnega plačila na površino, spoštuje predpisane zahteve ravnanja iz Priloge II v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

(a) zahteve iz točke A Priloge II se uporabljajo od 1. januarja 2009;

(b) zahteve iz točk B in C Priloge II se uporabljajo od 1. januarja 2011;

Vendar je za Bolgarijo in Romunijo uporaba členov 4, 5, 25, 26 in 27 neobvezna do 31. decembra 2011, če se navedene določbe nanašajo na predpisane zahteve ravnanja. Od 1. januarja 2012 kmet, ki prejema plačila po shemi enotnega plačila na površino v navedenih državah članicah, upošteva predpisane zahteve ravnanja iz Priloge II v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

(a) zahtev iz točke II se uporabljajo od 1. januarja 2012;

(b) zahteve iz točk B in C Priloge II se uporabljajo od 1. januarja 2014;

5. Uporabe sheme enotnega plačila na površino v ničemer ne vpliva na obveznost katere koli nove države članice glede izvajanja pravil Skupnosti o identifikaciji in registraciji živali, kot to določata Uredba (ES) št. 1760/2000 in Uredba (ES) št. 21/2004.

Člen 114 Obveščanje

Nove države članice podrobno obveščajo Komisijo o ukrepih, ki jih sprejmejo za izvajanje tega poglavja in zlasti o ukrepih, ki jih sprejmejo skladno s členom 112(2).

POGLAVJE 3 LOČENA PLAČILA IN POSEBNA PODPORA

Člen 115 Ločeno plačilo za sladkor

1. Če nova država članica, razen Bolgarije in Romunije, uporabi možnost, določeno s členom 143ba Uredbe (ES) št. 1782/2003, odobri za leti 2009 in 2010 ločeno plačilo za sladkor kmetom, upravičenim po shemi enotnega plačila na površino. Bolgarija in Romunija ga odobrita tudi za leto 2011. Plačilo se odobri na podlagi meril, ki jih zadevne države članice sprejmejo v letih 2006 in 2007.

2. Ločeno plačilo za sladkor se odobri v okviru omejitev zgornjih mej, določenih v Prilogi XII.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 se lahko vsaka zadevna nova država članica do 31. marca leta, za katerega se odobri ločeno plačilo za sladkor, in na podlagi objektivni meril odloči, da za ločeno plačilo za sladkor uporabi zgornjo mejo, ki je nižja od zgornje meje, navedene v Prilogi XII. Če vsota zneskov, določenih v skladu z odstavkom 1, presega zgornjo mejo, za katero se je odločila zadevna nova država članica, se letni znesek, ki se odobri kmetom, sorazmerno zniža.

Člen 116 Ločeno plačilo za sadje in zelenjavo

1. Če je nova država uporabila možnost, predvideno v členu 143bb Uredbe (ES) št. 1782/2003, odobri ločeno plačilo za sadje in zelenjavo kmetom, upravičenim v okviru sheme enotnega plačila na površino. Ločeno plačilo se odobri v skladu z merili, ki jih je država članica sprejela v letu 2007.

2. Ločeno plačilo za sadje in zelenjavo se odobri v okviru sestavine nacionalne zgornje meje iz člena 41 te uredbe za sadje in zelenjavo ali na nižji zgornji meji, če je država članica uporabila možnosti, predvideno v členu 143b(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Člen 117 Ločeno prehodno plačilo za sadje in zelenjavo

1. Če je nova država uporabila možnost, predvideno v členu 143bc(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, zadrži do 31. decembra 2011 do 50 % sestavine nacionalnih zgornjih meja iz člena 41 te uredbe za paradižnik iz oznake KN 0702 00 00, v skladu z njeno odločitvijo iz leta 2007.

V tem primeru in v okviru zgornje meje, določene v skladu s postopkom iz člena 128(2) te uredbe, zadevna država članica kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri kmetom, ki pridelujejo paradižnik, pod pogoji, določenimi v oddelku 5 poglavja 1 Naslova IV te uredbe.

2. Če je nova država članica uporabila možnost, predvideno v členu 143 bc (2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, zadrži v skladu z njeno odločitvijo iz leta 2007:

(a) do 31. decembra 2010 do 100 % sestavine nacionalnih zgornjih meja iz člena 41 te uredbe za pridelke sadja in zelenjave, razen za enoletne poljščine, navedene v tretjem pododstavku člena 56(2) te uredbe;

(b) od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2012 do 75 % sestavine nacionalnih zgornjih meja iz člena 41 te uredbe za pridelke sadja in zelenjave, razen za enoletne poljščine, navedene v tretjem pododstavku člena 56(2) te uredbe.

V tem primeru in v okviru zgornje meje, določene v skladu s postopkom iz člena 128(2) te uredbe, zadevna država članica kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri kmetom, ki pridelujejo enega ali proizvodov sadja in zelenjave, kakor je določila zadevna država članica, navedenih v tretjem pododstavku člena 56(2) te uredbe.

Člen 118 Skupne določbe za ločena plačila

1. Sredstva, dana na voljo za odobritev plačila iz členov 115, 116 in 117, se ne vključijo v letni finančni okvir iz člena 112(1). Vendar se v primeru uporabe člena 115(3) razlika med zgornjo mejo, navedeno v Prilogi XII, in zgornjo mejo, ki se dejansko uporablja, vključi v letni finančni okvir iz člena 112(1).

2. Člena 110 in 120 se ne uporabljata za ločena plačila iz členov 115, 116 in 117.

3. V primeru dejanskega ali pričakovanega dedovanja se ločeno plačilo za sladkor in ločeno plačilo za sadje in zelenjavo iz členov 115 oziroma 116 odobri kmetu, ki je podedoval gospodarstvo, pod pogojem, da je ta kmet upravičen v okviru sheme enotnega plačila na površino.

Člen 119 Posebna podpora

1. Nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino se lahko najpozneje do 1. avgusta 2009 in z veljavnostjo od koledarskega leta 2010 odločijo da bodo do 10 % svojih nacionalnih zgornjih meja iz člena 41 uporabile za dodelitev podpore kmetom, kakor je določeno v točkah (a), (b), (c), (d) in (e) člena 68(1) ter v skladu s členom 68(2) do (9) in členoma 69 in 70.

2. Z odstopanjem od točke (b) v členu 68(5) se podpora za ukrepe iz točke (c) člena 68(1) dodeli v obliki povečanja zneskov na hektar, odobrenih v okviru sheme enotnega plačila na površino.

3. Zneske iz odstavka 1 določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 128(2).

Zneski se odštejejo od letnih finančnih okvirov iz člena 112(1) zadevnih novih držav članic.

POGLAVJE 4 DOPOLNILNA NACIONALNA NEPOSREDNA PLAČILA IN NEPOSREDNA PLAČILA

Člen 120 Dopolnilna nacionalna neposredna plačila in neposredna plačila

1. V tem členu: „s SKP primerljiva nacionalna shema“ pomeni vsako nacionalno shemo neposrednih plačil, ki se je uporabljala pred dnem pristopa novih držav članic, v okviru katere se je dodeljevala pomoč kmetom za proizvodnjo, ki je zajeta z enim od neposrednih plačil.

2. Nove države članice imajo možnost, da po odobritvi Komisije dopolnijo katera koli neposredna plačila do:

(a) glede vseh neposrednih plačil do 30 odstotne točke nad veljavno ravnjo iz člena 110 v ustreznem letu. Kar zadeva Bolgarijo in Romunijo, se uporablja naslednje: 65 % ravni neposrednih plačil v Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004 v letu 2009 in od leta 2010 do 30 odstotnih točk nad veljavno ravnjo iz drugega odstavka člena 110 v ustreznem letu. Vendar lahko Češka neposredna plačila v sektorju krompirjevega škroba dopolni do 100 % ravni, ki veljajo v državah članicah, ki niso nove države članice. Vendar lahko države članice za neposredna plačila iz poglavja 7 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 dopolnijo neposredna plačila do 100 %. Kar zadeva Bolgarijo in Romunijo se uporabljajo naslednje najvišje stopnje: 95 % v letu 2009 in 100 % od leta 2010;

ali

(b) (i) glede neposrednih plačil, razen sheme enotnega plačila, za 10 odstotnih točk povečane skupne ravni neposrednih plačil, do katere bi bil kmet v novi državi članici v koledarskem letu 2003 upravičen po posameznih proizvodih v skladu z nacionalno shemo, primerljivo s SKP. Vendar je za Litvo referenčno leto koledarsko leto 2002. Za Bolgarijo in Romunijo je referenčno leto koledarsko leto 2006. Za Slovenijo znaša povečanje 25 odstotnih točk;

(ii) glede sheme enotnega plačila se skupni znesek nacionalne neposredne pomoči, ki jo lahko nova članica odobri za določeno leto, omeji za določeni finančni okvir. Okvir je enak razliki med:

- skupnim zneskom s SKP primerljive nacionalne neposredne podpore, ki bi bila na voljo v zadevni novi državi članici za koledarsko leto 2003 ali, v primeru Litve, za koledarsko leto 2002, vsakič povečanim za 10 odstotnih točk. Vendar je za Bolgarijo in Romunijo referenčno leto koledarsko leto 2006. Za Slovenijo znaša povečanje 25 odstotnih točk in

- nacionalno zgornjo mejo zadevne nove države članice, navedeno v Prilogi VIII, prilagojeno po potrebi v skladu s členom 53(2).

Za izračun skupnega zneska iz prve alineje zgoraj nacionalna neposredna plačila in/ali njihove sestavine, ki ustrezajo neposrednim plačilom Skupnosti in/ali njihovim sestavinam, ki so bile upoštevane za izračun veljavne zgornje meje zadevne nove države članice v skladu s členoma 41 in 53(2) .

Za vsako zadevno neposredno plačilo se lahko nova država članica odloči, da bo uporabila bodisi možnost (a) ali (b) zgoraj.

Skupna neposredna podpora, ki se lahko dodeli kmetu v novih državah članicah po pristopu v okviru ustreznega neposrednega plačila, vključno z vsemi dopolnilnimi nacionalnimi neposrednimi plačili, ne sme preseči ravni neposredne podpore, ki bi jo kmet bil upravičen prejeti v okviru ustreznega neposrednega plačila, ki se tedaj uporablja v državah članicah, ki niso nove države članice.

3. Ciper lahko dopolnjuje neposredna plačila, izplačana kmetom v skladu s katerim koli neposrednim plačilom, navedenim v Prilogi I, do skupne ravni podpore, do katere bi bil kmet upravičen na Cipru v letu 2001.

Ciprski organi zagotovijo, da skupna neposredna podpora, dodeljena kmetom na Cipru po pristopu v okviru ustreznega neposrednega plačila, skupaj z vsemi dopolnilnimi nacionalnimi neposrednimi plačili v nobenem primeru ne presega ravni neposredne podpore, do katere bi bil kmet upravičen v okviru navedenega neposrednega plačila v ustreznem letu v državah članicah, ki niso države članice.

Skupni zneski dopolnilnih nacionalnih pomoči, ki se dodelijo, so določeni v Prilogi XIII.

Dopolnilne nacionalne pomoči, ki se dodelijo, je treba ustrezno prilagoditi, če bi se to izkazalo za potrebno zaradi razvoja skupne kmetijske politike.

Odstavka 2 in 5 se ne uporabljata za Ciper.

4. Če se nova država članica odloči, da bo uporabila shemo enotnega plačila na površino, lahko ta nova država članica dodeli dopolnilno nacionalno neposredno pomoč v skladu s pogoji iz odstavkov 5 in 8.

5. Skupni znesek dopolnilnih nacionalnih pomoči. dodeljenih v navedenem letu pri uporabi sheme enotnega plačila na površino, se lahko omeji s posebnim finančnim okvirom na (pod)sektor, pod pogojem, da se posebni finančni okvir (pod)sektorja lahko nanaša le na:

- neposredna plačila, združena s shemo enotnega plačila, in/ali

- za eno ali več neposrednih plačil, za katera velja delna izvedba, kakor je navedeno v členu 53(2). Ta okvir je enak razliki med:

- skupnim zneskom podpore na (pod)sektor, ki izhaja iz uporabe točk (a) ali (b) odstavka 2, kakor ustreza, in

- skupnim zneskom neposredne podpore, ki bi bila na voljo v ustrezni novi državi članici za isti (pod)sektor v zadevnem letu v okviru sheme enotnega plačila na površino.

6. Nova država članica lahko na podlagi objektivnih meril in po odobritvi Komisije sprejme odločitev glede zneskov dopolnilnih nacionalnih pomoči, ki se dodelijo.

7. Dovoljenje Komisije:

- opredeli ustrezne s SKP primerljive nacionalne sheme neposrednih plačil, če se uporablja točka (b) odstavka 2,

- določi raven, do katere se lahko izplačajo dopolnilne državne pomoči in, kjer je to primerno, pogoje za dodelitev pomoči,

- se izda ob upoštevanju prilagoditev, ki bi se izkazale za potrebne zaradi razvoja skupne kmetijske politike

8. Dopolnilna državna plačila ali pomoči se ne izplačajo za kmetijske dejavnosti, za katera neposredna plačila niso predvidena v državah članicah, razen v novih državah članicah.

Člen 121 Državna pomoč na Cipru

Ciper lahko poleg dopolnilnih državnih neposrednih plačil dodeljuje degresivne prehodne državne pomoči do konca leta 2010. Ta državna pomoč se dodeli v obliki, podobni pomoči Skupnosti, kot so nevezana plačila.

Ob upoštevanju vrste in zneska državnih podpor, dodeljenih v letu 2001, lahko Ciper dodeli državno pomoč (pod)sektorjem, navedenim v Prilogi XIV in do zneskov, ki so določeni v navedeni prilogi.

Državne pomoči se lahko prilagodijo, če so to izkaže za potrebno zaradi razvoja skupne kmetijske politike. Če bi se takšne prilagoditve izkazale za potrebne, se zneski pomoči in pogoji za njeno dodelitev spremenijo na podlagi odločitve Komisije.

Ciper Komisiji predloži letno poročilo o izvajanju ukrepov državnih pomoči, v katerem navede oblike pomoči in zneske po (pod)sektorjih.

NASLOV VIFINANČNI TRANSFERJI

Člen 122 Finančni transferji za prestrukturiranje v bombažnih regijah

Znesek 22 milijonov EUR je na koledarsko leto na voljo kot dodatna podpora Skupnosti za ukrepe v regijah pridelave bombaža v okviru programov razvoja podeželja, ki jih financira EKSRP.

Člen 123 Finančni transferji za prestrukturiranje v tobačnih regijah

Od proračunskega leta 2011 se da na voljo znesek 484 milijonov EUR kot dodatna podpora Skupnosti za ukrepe v regijah, v katerih se prideluje tobak, v okviru programov razvoja podeželja, ki jih financira EKSRP, za tiste države članice, v katerih so proizvajalci tobaka prejeli pomoč v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2075/92[26] v letih 2000, 2001 in 2002.

NASLOV VIIIZVEDBENE, PREHODNEIN KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE 1 IZVEDBENE DOLOČBE

Člen 124 Potrditev pravic do plačila

1. Pravice do plačila, dodeljene kmetom pred 1. januarjem 2009, štejejo za zakonite in redne od 1. januarja 2010.

2. Odstavek 1 se ne uporablja za pravice do plačila, dodeljene kmetom na podlagi vsebinsko napačnih zahtevkov.

3. Odstavek 1 ne vpliva na pooblastila Komisije za sprejemanje odločitev iz člena 31 Uredbe (ES) št. 1290/2005 v zvezi z odhodki, ki nastanejo za plačila, odobrena za katero koli koledarsko leto do vključno leta 2009.

Člen 125 Uporaba za najbolj oddaljene regije

Naslovi III in IV se ne uporabljajo za francoske čezmorske departmaje, na Azorih in Madeiri ter na Kanarskih otokih.

Člen 126 Državna pomoč

Z odstopanjem od člena 180 Uredbe (ES) št. 1234/2007 in člena 3 Uredbe (ES) št. 1184/2006[27] se členi 87, 88 in 89 Pogodbe ne uporabljajo za plačila, ki jih v skladu s to uredbo izvedejo države članice po členih 42, 59, 68 do 70, 87(4), 100(5), 109 in 119 do 121.

Člen 127 Posredovanje informacij Komisiji

Države članice podrobno obveščajo Komisijo o ukrepih, sprejetih zaradi izvedbe te uredbe, in zlasti tistih, ki se nanašajo na člene 6, 12, 42, 46, 47, 68, 69, 70, 59, 60 in 119.

Člen 128 Upravljalni odbor za neposredna plačila

1. Komisiji pomaga Upravljalni odbor za neposredna plačila, ki je sestavljen iz predstavnikov držav članic in ki mu predseduje predstavnik Komisije.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabita člena 4 in 7 Odločbe 1999/468/ES.

Obdobje, predvideno v členu 4(3) Sklepa 1999/468/ES, je en mesec.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 129 Izvedbene določbe

V skladu s postopkom iz člena 128(2) se sprejmejo podrobna pravila za izvajanje te uredbe. Vključujejo zlasti:

(a) podrobna pravila, povezana z vzpostavitvijo sistema kmetijskega svetovanja;

(b) podrobna pravila, povezana z dodeljevanjem zneskov, ki se dajejo na voljo z uporabo modulacije;

(c) podrobna pravila, povezana z dodeljevanjem pomoči, predvidenih v tej uredbi, vključno s pogoji za upravičenost, datumi za vložitev vloge in izplačilo ter določbami glede kontrole, kakor tudi s preverjanjem in ugotavljanjem upravičenosti do pomoči, vključno s kakršno koli potrebno izmenjavo podatkov z državami članicami, ter ugotavljanjem prekoračitve osnovnih površin ali največjih zajamčenih površin, kakor tudi podrobna pravila o določanju obveznih obdobij reje, ukinitvi in ponovni dodelitvi neizkoriščenih pravic do premije, določenih v skladu z oddelki 7 in 8 poglavja 1 iz naslova IV;

(d) glede sheme enotnega plačila, podrobna pravila, povezana zlasti z vzpostavitvijo nacionalne rezerve, prenosom pravic, opredelitvijo trajnih nasadov, trajnih pašnikov in travnikov, možnostmi, predvidenimi v poglavjih 2 in 3 naslova III, in vključevanje vezanih plačil, predvidenih v poglavju 4 naslova III;

(e) podrobna pravila, povezana z izvajanjem določb v naslovu V;

(f) podrobna izvedbena pravila, povezana z vključevanjem podpore za sadje in zelenjavo, jedilni krompir in nasade v shemo enotnega plačila, vključno s postopkom za obravnavanje zahtevkov v prvem letu izvajanja in povezana s plačili iz oddelka 5 in 6 poglavja 1 naslova IV;

(g) podrobna pravila, povezana z vključevanjem podpore za vino v shemo enotnega plačila, vključno s postopkom za vlaganje zahtevkov v prvem letu izvajanja, v skladu z Uredbo (ES) št. [uredba o vinu]“;

(h) glede konoplje, podrobna pravila o posebnih kontrolnih ukrepih in metodah za določanje ravni tetrahidrokanabinola ;

(i) take spremembe Priloge 1, ki bi se izkazale za potrebne zaradi upoštevanja meril iz člena 1;

(j) take spremembe Prilog V, VI in VII, ki bi se izkazale za potrebne ob upoštevanju zlasti novih predpisov Skupnosti;

(k) osnovne značilnosti sistema identifikacije za enote rabe ali poljine in njihovo opredelitev;

(l) kakršne koli spremembe zahtevka za pomoč in oprostitev zahteve za predložitev zahtevka za pomoč;

(m) pravila o največji količini informacij, ki se vključijo v zahtevke za pomoč;

(n) pravila o administrativnih kontrolah in kontrolah na kraju samem ter kontrolah z daljinskim zaznavanjem;

(o) pravila za uporabo znižanj in izključitev iz plačil v primeru neizpolnjevanja obveznosti iz členov 3 in 24, vključno s primeri oprostitve znižanj in izključitev;

(q) take spremembe Priloge V, ki bi se izkazale za potrebne zaradi upoštevanja meril, določenih v členu 28;

(r) komunikacije med državami članicami in Komisijo;

(s) ukrepe, ki so potrebni in ustrezno utemeljeni, da v nujnih primerih razrešijo praktične in specifične težave, zlasti tiste, povezane z izvajanjem poglavja 4 naslova II in poglavij 2 in 3 naslova III; taki ukrepi lahko odstopajo od nekaterih delov te uredbe, vendar samo v taki meri in za tako obdobje, kot je nujno potrebno;

(t) glede bombaža podrobna pravila za:

(i) izračun znižanja pomoči, predvidene v členu 80(3);

(ii) odobrene medpanožne organizacije, zlasti njihovo financiranje in sistem kontrole in sankcij.

POGLAVJE 2 PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 130 Sprememba Uredbe (ES) št. 1290/2005

1. V členu 12 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Komisija določi zneske, ki se v skladu s členi 9, 10(4), 123 in 124 Uredbe Sveta (ES) xxx/2008*[ ta uredba )], ter členom 4(1) Uredbe Sveta (ES) št. 378/2007, dajo na voljo EKSRP.

2 Člen 18(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Nacionalne zgornje meje za neposredna plačila iz člena 8(2) Uredbe (ES) št. XXX/2008 [ ta uredba )], popravljene s prilagoditvami, določenimi v členu 11(1) navedene uredbe, so finančne zgornje meje v eurih.

* UL L ………“

Člen 131 Sprememba Uredbe (ES) št. 247/2006

Uredba (ES) št. 247/2006 se spremeni:

(1) v členu 23 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Skupnost financira ukrepe, predvidene v naslovih II in III te uredbe, do najvišjega letnega zneska, kot sledi:

V milijonih EUR |

Finančno leto 2007 | Finančno leto 2008 | Finančno leto 2009 | Finančno leto 2010 in naprej |

Francoski čezmorski departmaji | 126,6 | 262,6 | 269,4 | 276,05 |

Azori in Madeira | 77,9 | 86,98 | 86,7 | 106,21 |

Kanarski otoki | 127,3 | 268,4 | 268,4 | 268,42 |

(2) vstavi se naslednji člen 24b:

„ Člen 24b

1. Najpozneje do 15. februarja 2009 države članice predložijo Komisiji osnutek sprememb svojih splošnih programov, v katerih upoštevajo spremembe, uvedene v členu 23(2).

2. Komisija oceni predlagane spremembe in odloči o njihovi odobritvi najpozneje v roku štirih mesecev od njihove predložitve v skladu s postopkom iz člena 26(2).“

Člen 132 Sprememba Uredbe (ES) št. 378/2007

Uredba (ES) št. 378/2007 se spremeni:

(1) Člen 1 se spremeni:

(a) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Znižanja v okviru prostovoljne modulacije se izvedejo na enaki izračunski osnovi, kot se uporablja za modulacijo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. XXX/2008* ( ta uredba )

* UL L ………“

(b) Doda se naslednji odstavek 5:

„5. Stopnje, ki se uporabijo za določenega kmeta, izhajajoč iz uporabe člena 7 Uredbe (ES) št. XXX/2008 ( ta uredba ), minus 5 odstotne točke, se odštejejo od stopnje prostovoljne modulacije, ki jo države članice uporabijo pri uporabi odstavka 4 tega člena. Tako odstotek, ki ga je treba odšteti, kot končna stopnja prostovoljne modulacije je enaka ali višja od 0.

(2) v členu 3(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a) z odstopanjem od člena 1(3) te uredbe uporabi zmanjšanja v okviru modulacije na podlagi izračuna, ki se uporablja za modulacijo na podlagi člena 7 Uredbe (ES) št. xx/2008, brez upoštevanja oprostitve 5000 EUR, predvidene v odstavku 1 navedenega člena ; in/ali“.

Člen 133 Razveljavitve

1. Uredba (ES) št. 1782/2003 se razveljavi.

Vendar se členi 66, 67, 68, 68a, 69, 70(1)(a) in poglavje 1 (trda pšenica) 2, (premija za stročnice), 4 (plačilo na površino za lupinarje), 8, (energetske poljščine), 9 (pomoč za semena), 10 (plačilo na površino za poljščine), 10b (pomoč za oljčne nasade), 10c (pomoč za tobak) in 10d (pomoč na površino za hmelj) naslova IV navedene uredbe še naprej uporabljajo za leto 2009 .

2. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se razlagajo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s tabelo ujemanja iz Priloge XV.

Člen 134 Prehodne določbe

Komisija lahko sprejme ukrepe, potrebne za olajšanje prehoda iz ureditve, predvidene v Uredbi (ES) št. 1782/2003, na ureditev, določeno s to uredbo.

Člen 135 Prehodna ureditev nove države članice

Če so potrebni prehodni ukrepi, ki bi novim državam članicam olajšali prehod iz sheme enotnih plačil na površino na shemo enotnih plačil ter druge sheme pomoči iz naslovov III in IV, se ti ukrepi sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 128(2).

Člen 136 Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije .

Uporablja se od 1. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA I

Seznam shem podpore

Sektor | Pravna podlaga | Opombe |

Enotno plačilo | Naslov III te uredbe | Proizvodno nevezano plačilo |

Shema enotnega plačila na površino | Naslov V, poglavje 2 te uredbe | Proizvodno nevezano plačilo, ki nadomesti vsa neposredna plačila, navedena v tej prilogi, razen ločenih plačil |

Stročnice | Naslov IV, poglavje 2 Uredbe (ES) št. 1782/2003( | Plačilo na površino |

Riž | Naslov IV, poglavje 2 te uredbe | Plačilo na površino |

Lupinarji | Naslov IV, poglavje 4 Uredbe (ES) št. 1782/2003( | Plačilo na površino |

Energetske poljščine | Naslov IV, poglavje 5 Uredbe (ES) št. 1782/2003( | Plačilo na površino |

Škrobni krompir | Naslov IV, poglavje 1, oddelek 5 te uredbe | Pomoč za pridelavo |

Semena | Naslov IV, poglavje 9 Uredbe (ES) št. 1782/2003 | Pomoč za pridelavo |

Poljščine | Naslov IV, poglavje 10 Uredbe (ES) št. 1782/2003 | Plačilo na površino, |

Ovčje in kozje meso | Naslov IV, poglavje 1, oddelek 7 te uredbe | Premija za samice ovc in koz |

Goveje in telečje meso | Naslov IV, poglavje 1, oddelek 8 te uredbe | Posebna premija, premija za krave dojilje (vključno, kadar se izplača za telice in vključno z dodatno nacionalno premijo za krave dojilje, če je sofinancirana), klavna premija |

Posebna podpora | Poglavje 5 naslova III te uredbe |

Oljčno olje | Naslov IV, poglavje 10b Uredbe (ES) št. 1782/2003( | Pomoč na površino |

Sviloprejke | Člen 1 Uredbe (EGS) št. 845/72 | Pomoč za spodbujanje gojenja |

Tobak | Naslov IV, poglavje 10c Uredbe (ES) št. 1782/2003( | Pomoč za pridelavo |

Hmelj | Naslov IV, poglavje 10d Uredbe (ES) št. 1782/2003* | Pomoč na površino |

Sladkorna pesa, sladkorni trs in cikorija, ki se uporabljajo za proizvodnjo sladkorja ali inulinskega sirupa | Naslov V, Člen 116 te uredbe | Proizvodno nevezana plačila |

Sladkorna pesa in sladkorni trs, ki se uporabljata za proizvodnjo sladkorja | Naslov IV, poglavje 1 oddelek 4 te uredbe | Pomoč za pridelavo |

Sadje in zelenjava, ki se dobavijo za predelavo | Naslov IV, poglavje 1 oddelek 5 te uredbe | Prehodna plačila za sadje in zelenjavo |

Jagode in maline, ki se dobavijo za predelavo | Naslov IV, poglavje 1 oddelek 6 te uredbe | Prehodno plačilo za jagodičje |

Sadje in zelenjava | Člen 116 | Ločeno plačilo za sadje in zelenjavo |

Posei | Naslov III Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 | Neposredna plačila v okviru ukrepov, določenih v programih |

Egejski otoki | Poglavje III Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 | Neposredna plačila v okviru ukrepov, določenih v programih |

Bombaž | Naslov IV, poglavje 1, oddelek 4 te uredbe | Plačilo na površino |

( Samo za leto 2009. |

PRILOGA II

Predpisane zahteve ravnanja iz členov 4 in 5

A. Okolje

1. | Direktiva 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 103, 25.4.1979, str. 1) | Členi 3(1) in 3(2)(b), 4(1), (2), (4), 5(a), (b) in (d) |

2. | Direktiva Sveta 80/68/EGS z dne 17. decembra 1979 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem z določenimi nevarnimi snovmi (UL L 20, 26.1.1980, str. 43) | Člena 4 in 5 |

3. | Direktiva Sveta 86/278/EGS z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu (UL L 181, 4.7.1986, str. 6) | Člen 3 |

4. | Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1) | Člena 4 in 5 |

5. | Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7) | Člena 6 in 13(1)(a) |

Javno zdravje in zdravje živali Identifikacija in registracija živali |

6. | Direktiva Sveta 92/102/EGS z dne 27. novembra 1992 o identifikaciji in registraciji živali (UL L 355, 5.12.1992, str. 32) | Členi 3, 4 in 5 |

7. | Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1) | Člena 4 in 7 |

8. | Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L 5, 9.1.2004, str. 8). | Členi 3, 4 in 5 |

B. Javno zdravje, zdravje živali in rastlin |

9. | Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19.8.1991, str. 1) | Člen 3 |

10. | Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3) | Členi 3, 4, 5 in 7 |

11. | Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1) | Členi 14, 15, 17(1), 18, 19 in 20 |

12. | Uredba (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1) | Členi 7, 11, 12, 13 in 15 |

Obveščanje o boleznih |

13. | Direktiva Sveta 85/511/EGS z dne 18, novembra 1985 o uvedbi ukrepov Skupnosti za obvladovanje slinavke in parkljevke (UL L 315, 26.11.1985, str. 11) | Člen 3 |

14. | Direktiva Sveta 92/119/EGS z dne 17. decembra 1992 o splošnih ukrepih Skupnosti za nadzor nad določenimi živalskimi boleznimi in o posebnih ukrepih v primeru vezikularne bolezni prašičev(UL L 62, 15.3.1993, str. 69) | Člen 3 |

15. | Direktiva Sveta 2000/75/ES z dne 20. novembra 2000 o določitvi posebnih določb za boj zoper in izkoreninjenje bolezni modrikastega jezika (UL L 327, 22.12.2000, str. 74) | Člen 3 |

C. Dobro počutje živali |

16. | Direktiva Sveta 91/629/EGS z dne 19. novembra 1991 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito telet (UL L 340, 11.12.1991, str. 28) | Člena 3 in 4 |

17. | Direktiva Sveta 91/630/EGS z dne 19. novembra 1991 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev (UL L 340, 11.12.1991, str. 33) | Člena 3 in 4(1) |

18. | Direktiva Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali (UL L 221, 8.8.1998, str. 23) | Člen 4 |

PRILOGA III

Dobri kmetijski in okoljski pogoji iz člena 6

Problem | Standardi |

Erozija tal: Zaščita tal s primernimi ukrepi | – Minimalna talna odeja |

– Minimalno upravljanje zemljišč, ki upošteva specifične razmere na zemljišču |

– Ohranjanje teras |

Organska snov v tleh: Ohranjanje ravni organskih snovi v tleh s primerno dejavnostjo | – Standardi za kolobarjenje, kjer je primerno |

– Upravljanje z ornimi strnišči |

Struktura tal: Ohranjanje strukture tal s primernimi ukrepi | – Primerna uporaba strojev |

Minimalna raven vzdrževanja: Zagotavljanje minimalne ravni vzdrževanja ohranjanja in preprečiti poslabšanje stanja habitatov | – Minimalne obremenitve živine in/ali ustrezni režimi |

– Zaščita trajnih pašnikov |

– Ohranjanje krajinskih značilnosti, vključno z, kadar ustreza, živimi mejami, ribniki, jarki in drevesi v vrsti, skupini ali posamično – Če ustreza, prepoved izkrčenja oljk |

– Preprečevanje širitve nezaželene vegetacije na kmetijsko zemljišče |

– Vzdrževanje oljčnih nasadov in trte v dobrem rastnem stanju |

Zaščita in upravljanje z vodnimi viri: Zaščita vodnih virov pred onesnaževanjem in odplakami ter upravljanje uporabe vode | – Vzpostavitev varovalnih pasov vzdolž vodnih tokov – Spoštovanje postopkov izdajanja dovoljenj za uporabo vode za namakanje |

PRILOGA IV Neto nacionalne zgornje meje iz člena 8

V milijonih EUR |

Koledarsko leto | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 |

Belgija | 583,2 | 570,9 | 563,1 | 553,9 |

Češka | 773,0 |

Danska | 985,9 | 965,3 | 954,6 | 937,8 |

Nemčija | 5 467,4 | 5 339,2 | 5 269,3 | 5 178,0 |

Estonija | 88,9 |

Irska | 1 283,1 | 1 264,0 | 1 247,1 | 1 230,0 |

Grčija | 2 567,3 | 2 365,5 | 2 348,9 | 2 324,1 |

Španija | 5 171,3 | 5 043,4 | 5 019,1 | 4 953,5 |

Francija | 8 218,5 | 8 021,2 | 7 930,7 | 7 796,2 |

Italija | 4 323,6 | 4 103,7 | 4 073,2 | 4 023,3 |

Ciper | 48,2 |

Latvija | 130,5 |

Litva | 337,9 |

Luksemburg | 35,2 | 34,5 | 34,0 | 33,4 |

Madžarska | 1 150,9 |

Malta | 4,6 |

Nizozemska | 841,5 | 827,0 | 829,4 | 815,9 |

Avstrija | 727,7 | 718,2 | 712,1 | 704,9 |

Poljska | 2 730,5 |

Portugalska | 635,8 | 623,0 | 622,6 | 622,6 |

Slovenija | 129,4 |

Slovaška | 335,9 |

Finska | 550,0 | 541,2 | 536,0 | 529,8 |

Švedska | 731,7 | 719,9 | 710,6 | 699,8 |

Združeno kraljestvo | 3 373,0 | 3 340,4 | 3 335,8 | 3 334,9 |

PRILOGA V

Seznam žit iz člena 9(3)

Oznaka KN Opis

I. Žita

1001 10 00 | Trda pšenica |

1001 90 | Druga pšenica in soržica, razen trde pšenice |

1002 00 00 | Rž |

1003 00 | Ječmen |

1004 00 00 | Oves |

1005 | Koruza |

1007 00 | Sirek |

1008 | Ajda , proso in ptičje seme; druga žita |

0709 90 60 | Sladka koruza |

II. Oljnice

1201 00 | Soja |

ex 1205 00 | Oljna repica |

ex 1206 00 10 | Sončnično seme |

III. Stročnice

0713 10 | Grah |

0713 50 | Bob |

ex 1209 29 50 | Sladka lupina |

IV. Lan

ex 1204 00 | Laneno seme (Linum usitatissimum L.) |

ex 5301 10 00 | Lan, surov ali močen, ki se goji za vlakna (Linum usitatissimum L.) |

V. Konoplja

ex 5302 10 00 | Konoplja, surova ali močena, ki se goji za vlakna (Cannabis sativa L.) |

PRILOGA VI

Združljive sheme podpore iz člena 28

Sektor | Pravna podlaga |

Območja z omejenimi možnostmi in območja z okoljskimi omejitvami | Člena 13(a), 14(1) in prvi dve alineji člena 14(2), 15, 17 do 20, 51(3) in 55(4) Uredbe (ES) št. 1257/1999 |

Ukrepi, ki so namenjeni trajnostni rabi in vključujejo: |

plačila kmetom zaradi omejenih možnosti na gorskih območjih | Člen 36(a) (i) Uredbe (ES) št. 1698/2005 |

plačila kmetom na območjih z omejenimi možnostmi, ki niso gorska območja | Člen 36(a) (ii) Uredbe (ES) št. 1698/2005 |

plačila v okviru območij Natura 2000 in plačila, vezana na Direktivo 2000/60/ES | Člen 36(a)(iii) Uredbe (ES) št. 1698/2005 |

kmetijsko okoljska plačila | Člen 36(a)(iv) Uredbe (ES) št. 1698/2005 |

Ukrepi, ki so namenjeni trajnostni rabi gozdnih zemljišč in vključujejo: |

prvo pogozdovanje kmetijskih površin | Člen 36(b)(i) Uredbe (ES) št. 1698/2005 |

plačila v okviru Nature 2000 | Člen 36(b)(iv) Uredbe (ES) št. 1698/2005 |

gozdno okoljska plačila | Člen 36(b)(v) Uredbe (ES) št. 1698/2005 |

Vino | Člen 117 (uredbe o vinu) |

PRILOGA VII

A. Sadje in zelenjava, jedilni krompir in nasadi

1. Kmetje prejmejo pravico do plačila na hektar, ki se izračuna tako, da se referenčni znesek iz odstavka 2 deli s številom hektarjev, izračunanih v skladu z odstavkom 3.

2. Države članice določijo znesek, ki se vključi v referenčni znesek vsakega kmeta, na podlagi objektivnih in nediskrimintornih meril, kot so:

- znesek tržne podpore, ki jo kmet prejme neposredno ali posredno za sadje in zelenjavo, jedilni krompir in za nasade,

- površina, uporabljena za pridelavo sadja in zelenjave, jedilnega krompirja in za nasade,

- količina, pridelanega sadja in zelenjave, jedilnega krompirja in nasadov,

za reprezentativno obdobje, ki je lahko drugačno za vsak proizvod, enega ali več tržnih let, začenši od tržnega leta, ki se konča v letu 2001, in v primeru držav članic, ki so pristopile k Evropski uniji dne 1. maja 2004 ali po tem datumu, od tržnega leta, ki se konča v letu 2004, do tržnega leta, ki se konča v letu 2007.

Uporaba meril v tej točki lahko se lahko razlikuje med različnimi proizvodi sadja in zelenjave, jedilnega krompirja in nasadov, če je to ustrezno utemeljeno na objektivni osnovi. Na isti osnovi se lahko države članice odločijo, da ne določijo zneskov, ki se vključijo v referenčni znesek, in ustrezne hektarje po tej točki pred koncem triletnega prehodnega obdobja, ki se konča 31. decembra 2010.

3. Države članice izračunajo ustrezne hektarje na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, kot so območja, navedena v drugi alineji prvega odstavka točke 2.

V tej uredbi „sadje in zelenjava“ pomeni proizvode, navedene v členu 1(1)(i) in (j) Uredbe (ES) št. 1234/2007, in „jedilni krompir“ pomeni krompir iz oznake KN 0701, razen krompirja, namenjenega za proizvodnjo krompirjevega škroba, za katerega se pomoč dodeli po členu 93.

4. Kmet, čigar proizvodnjo je v reprezentativnem obdobju iz odstavka 2 neugodno vplival primer višje sile ali izjemne okoliščine (kakor je navedeno v členu 36(1), do katerih je prišlo pred ali v tem referenčnem obdobju, ima pravico zahtevati, da se referenčni znesek iz odstavka 2 izračuna na podlagi koledarskega leta ali let v reprezentativnem obdobju, na katerega ne vplivajo primer višje sile ali izjemne okoliščine.

5. Če je bila med celotnim referenčnim obdobjem proizvodnja prizadeta zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, država članica izračuna referenčni znesek na podlagi najbližjega tržnega leta pred reprezentativnim obdobjem, izbranim v skladu z odstavkom 3. V tem primeru se smiselno uporablja odstavek 1 uporablja.

6. O primeru višje sile ali izjemnih okoliščinah, o katerem se pristojen organ prepriča na podlagi ustreznih dokazov, mora zadevni kmet pisno obvestiti organ v roku, ki ga določi vsaka država članica.

B. Vino (izkrčitev)

Kmetom, ki so udeleženi v shemi za izkrčitev, opredeljeni v poglavju III naslova V Uredbe (ES) št. [uredba o vinu], se dodelijo v letu, ki sledi izkrčenju, pravice do plačila, ki so enake številu hektarjev, za katere so prejeli premijo za izkrčitev.

Znesek na enoto teh pravic do plačila je enak regionalnemu povprečju vrednostni pravic ustrezne regije. Vendar ne sme znesek na enoto v nobenem primeru preseči 350 EUR/ha.

C. Vino (prenos iz programov podpore)

Če se države članice odločijo, da bodo zagotavljale podporo v skladu s členom 4a Uredbe (ES) št. [uredba o vinu], določijo referenčni znesek vsakega kmeta, kakor tudi ustrezne hektarje:

- na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril;

- za reprezentativno referenčno obdobje enega ali več vinskih let, začenši od vinskega leta 2005/2006; vendar referenčna merila, ki se uporabijo za določitev referenčnega zneska in ustreznih hektarjev, ne smejo temeljiti na referenčnem obdobju, ki vključuje vinska leta po vinskem letu 2007/2008, kjer prenos v programih podpor zadeva nadomestilo kmetom, ki so do tedaj prejeli podporo za destilacijo pitnega alkohola ali so bili ekonomski upravičenci do podpore za uporabo zgoščenega grozdnega mošta za obogatitev vina po Uredbi (ES) št. [uredba o vinu].“;

- v skladu s skupnim zneskom, ki je na voljo za ta ukrep iz člena 6(e) Uredbe (ES) št. [uredba o vinu ].“

Kmetje prejmejo pravico do plačila na hektar, ki se izračuna tako, da se navedeni referenčni znesek deli s številom ustreznih hektarjev.

PRILOGA VIII

Nacionalne zgornje meje iz člena 41

Preglednica 1

(1000 EUR) |

Država članica | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 in naslednja leta |

Belgija | 614 179 | 611 901 | 613 281 | 613 281 | 614 661 | 614 661 | 614 661 | 614 661 |

Danska | 1 030 478 | 1 031 321 | 1 043 421 | 1 043 421 | 1 048 999 | 1 048 999 | 1 048 999 | 1 048 999 |

Nemčija | 5 770 254 | 5 781 666 | 5 826 537 | 5 826 537 | 5 848 330 | 5 848 330 | 5 848 330 | 5 848 330 |

Irska | 1 342 268 | 1 340 737 | 1 340 869 | 1 340 869 | 1 340 869 | 1 340 869 | 1 340 869 | 1 340 869 |

Grčija | 2 367 713 | 2 209 591 | 2 210 829 | 2 216 533 | 2 216 533 | 2 216 533 | 2 216 533 | 2 216 533 |

Španija | 4 838 512 | 5 070 413 | 5 114 250 | 5 139 246 | 5 139 316 | 5 139 316 | 5 139 316 | 5 139 316 |

Francija | 8 404 502 | 8 444 468 | 8 500 503 | 8 504 425 | 8 518 804 | 8 518 804 | 8 518 804 | 8 518 804 |

Italija | 4 143 175 | 4 277 633 | 4 320 238 | 4 369 974 | 4 369 974 | 4 369 974 | 4 369 974 | 4 369 974 |

Luksemburg | 37 051 | 37 084 | 37 084 | 37 084 | 37 084 | 37 084 | 37 084 | 37 084 |

Nizozemska | 853 090 | 853 169 | 886 966 | 886 966 | 904 272 | 904 272 | 904 272 | 904 272 |

Avstrija | 745 561 | 747 298 | 750 019 | 750 019 | 751 616 | 751 616 | 751 616 | 751 616 |

Portugalska | 589 723 | 600 296 | 600 370 | 605 967 | 605 972 | 605 972 | 605 972 | 605 972 |

Finska | 566 801 | 565 823 | 568 799 | 568 799 | 570 583 | 570 583 | 570 583 | 570 583 |

Švedska | 763 082 | 765 229 | 768 853 | 768 853 | 770 916 | 770 916 | 770 916 | 770 916 |

Združeno kraljestvo | 3 985 834 | 3 986 361 | 3 987 844 | 3 987 844 | 3 987 849 | 3 987 849 | 3 987 849 | 3 987 849 |

Preglednica 2(

(1000 EUR) |

Država članica | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 in naslednja leta |

Bolgarija | 287 399 | 328 997 | 409 587 | 490 705 | 571 467 | 652 228 | 732 986 | 813 746 |

Češka | 559 622 | 647 080 | 735 801 | 821 779 | 909 164 | 909 164 | 909 164 | 909 164 |

Estonija | 60 500 | 70 769 | 80 910 | 91 034 | 101 171 | 101 171 | 101 171 | 101 171 |

Ciper | 31 670 | 38 845 | 43 730 | 48 615 | 53 499 | 53 499 | 53 499 | 53 499 |

Latvija | 90 016 | 104 025 | 118 258 | 132 193 | 146 355 | 146 355 | 146 355 | 146 355 |

Litva | 230 560 | 268 746 | 305 964 | 342 881 | 380 064 | 380 064 | 380 064 | 380 064 |

Madžarska | 807 366 | 935 912 | 1 064 312 | 1 191 526 | 1 318 542 | 1 318 542 | 1 318 542 | 1 318 542 |

Malta | 3 434 | 3 851 | 4 268 | 4 685 | 5 102 | 5 102 | 5 102 | 5 102 |

Poljska | 1 877 107 | 2 164 285 | 2 456 894 | 2 742 771 | 3 033 549 | 3 033 549 | 3 033 549 | 3 033 549 |

Romunija | 623 399 | 713 207 | 891 072 | 1 068 953 | 1 246 821 | 1 424 684 | 1 602 550 | 1 780 414 |

Slovenija | 87 942 | 102 047 | 116 077 | 130 107 | 144 236 | 144 236 | 144 236 | 144 236 |

Slovaška | 240 014 | 277 779 | 314 692 | 351 377 | 388 191 | 388 191 | 388 191 | 388 191 |

( Zgornje meje so izračunane ob upoštevanju razporeda povečanj iz člena 110.

PRILOGA IX

Sestavina nacionalnih zgornjih meja iz člena 56(1) za paradižnik je naslednja :

Država članica | Znesek (v milijonih EUR na koledarsko leto) |

Bolgarija | 5,394 |

Češka | 0,414 |

Grčija | 35,733 |

Španija | 56,233 |

Francija | 8,033 |

Italija | 183,967 |

Ciper | 0,274 |

Malta | 0,932 |

Madžarska | 4,512 |

Romunija | 1,738 |

Poljska | 6,715 |

Portugalska | 33,333 |

Slovaška | 1,018 |

Sestavina nacionalnih zgornjih meja iz člena 56(2) za sadje in zelenjavo, razen enoletnih poljščin, je naslednja:

Država članica | Znesek (v milijonih EUR na koledarsko leto) |

Bolgarija | 0,851 |

Češka | 0,063 |

Grčija | 153,833 |

Španija | 110,633 |

Francija | 44,033 |

Italija | 131,700 |

Ciper | v letu 2009: v letu 2010: v letu 2011: v letu 2012: | 4,856 4,919 4,982 5,045 |

Madžarska | 0,244 |

Romunija | 0,025 |

Portugalska | 2,900 |

Slovaška | 0,007 |

PRILOGA X

Vključitev vezane podpore v shemo enotnega plačila

I.

- Od leta 2010 premija za trdo pšenico posebne kakovosti iz poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003;

- od leta 2010 premija za stročnice iz poglavja 2 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003;

- od leta 2010 posebno plačilo za riž iz poglavja III naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 in oddelka 1 poglavja 1 naslova IV te uredbe v skladu s časovnim razporedom iz člena 72(2) te uredbe;

- od leta 2010 plačilo na površino za lupinarje iz poglavja 4 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003;

- od leta 2011 pomoč za predelavo posušene krme iz pododdelka I oddelka I poglavja IV naslova I dela II Uredbe (ES) št. 1234/2007;

- od leta 2011 pomoč za predelavo lanu, gojenega za vlakna, iz pododdelka II oddelka I poglavja IV naslova I dela II Uredbe (ES) št. 1234/2007 v skladu s časovnim razporedom iz navedenega pododdelka;

- od leta 2011 premija za krompirjev škrob iz člena [95a] Uredbe (ES) št. 1234/2004 in v skladu s časovnim razporedom iz člena 75 te uredbe, pomoč za škrobni krompir iz navedenega člena.

II.

Od leta 2010, če je članica dodelila :

- pomoč za semena iz poglavja 9 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003;

- pomoč na površino za poljščine iz poglavja 10 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003;

- pomoč za oljčne nasade iz poglavja 10b naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003;

- pomoč na površino za hmelj iz poglavja 10d naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003,

v skladu s časovnim razporedom iz člena 55, plačila za govedino in teletino, razen premije za krave dojilje.

III.

Od leta 2010, če država članica ne sprejme odločitve iz člena 53(1) te uredbe:

- plačila za ovce in koze iz člena 67 Uredbe (ES) št. 1782/2003;

- plačila za govedino in teletino iz člena 68 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

PRILOGA XI

Vključitev vezane podpore – člen 65

Posušena krma | (v 1000 EUR) |

Država članica | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 in naslednja leta |

Belgija | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Danska | 2 779 | 2 779 | 2 779 | 2 779 | 2 779 | 2 779 |

Nemčija | 8 475 | 8 475 | 8 475 | 8 475 | 8 475 | 8 475 |

Irska | 132 | 132 | 132 | 132 | 132 | 132 |

Grčija | 1 238 | 1 238 | 1238 | 1 238 | 1 238 | 1 238 |

Španija | 43 725 | 43 725 | 43 725 | 43 725 | 43 725 | 43 725 |

Francija | 35 752 | 35 752 | 35 752 | 35 752 | 35 752 | 35 752 |

Italija | 22 605 | 22 605 | 22 605 | 22 605 | 22 605 | 22 605 |

Luksemburg |

Nizozemska | 5 202 | 5 202 | 5 202 | 5 202 | 5 202 | 5 202 |

Avstrija | 64 | 64 | 64 | 64 | 64 | 64 |

Portugalska | 69 | 69 | 69 | 69 | 69 | 69 |

Finska | 10 | 10 | 10 | 10 | 10 | 10 |

Švedska | 180 | 180 | 180 | 180 | 180 | 180 |

Združeno kraljestvo | 1 478 | 1 478 | 1 478 | 1 478 | 1 478 | 1 478 |

Bolgarija |

Češka | 922 | 922 | 922 | 922 | 922 | 922 |

Estonija |

Ciper |

Latvija |

Litva | 21 | 21 | 21 | 21 | 21 | 21 |

Madžarska | 1 421 | 1 421 | 1 421 | 1 421 | 1 421 | 1 421 |

Malta |

Poljska | 147 | 147 | 147 | 147 | 147 | 147 |

Romunija |

Slovenija |

Slovaška | 91 | 91 | 91 | 91 | 91 | 91 |

Premija za kakovost trde pšenice | (v 1000 EUR) |

Država članica | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 in naslednja leta |

Belgija |

Danska |

Nemčija |

Irska |

Grčija | 20 301 | 20 301 | 20 301 | 20 301 | 20 301 | 20 301 | 20 301 |

Španija | 22 372 | 22 372 | 22 372 | 22 372 | 22 372 | 22 372 | 22 372 |

Francija | 8 320 | 8 320 | 8 320 | 8 320 | 8 320 | 8 320 | 8 320 |

Italija | 42 457 | 42 457 | 42 457 | 42 457 | 42 457 | 42 457 | 42 457 |

Luksemburg |

Nizozemska |

Avstrija | 280 | 280 | 280 | 280 | 280 | 280 | 280 |

Portugalska | 80 | 80 | 80 | 80 | 80 | 80 | 80 |

Finska |

Švedska |

Združeno kraljestvo |

Bolgarija | 349 | 436 | 523 | 610 | 698 | 785 | 872 |

Češka |

Estonija |

Ciper | 173 | 198 | 223 | 247 | 247 | 247 | 247 |

Latvija |

Litva |

Madžarska | 70 | 80 | 90 | 100 | 100 | 100 | 100 |

Malta |

Poljska |

Romunija |

Slovenija |

Slovaška |

Stročnice | (v 1000 EUR) |

Država članica | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 in naslednja leta |

Belgija | 84 | 84 | 84 | 84 | 84 | 84 | 84 |

Danska | 843 | 843 | 843 | 843 | 843 | 843 | 843 |

Nemčija | 7 231 | 7 231 | 7 231 | 7 231 | 7 231 | 7 231 | 7 231 |

Irska | 216 | 216 | 216 | 216 | 216 | 216 | 216 |

Grčija | 242 | 242 | 242 | 242 | 242 | 242 | 242 |

Španija | 10 905 | 10 905 | 10 905 | 10 905 | 10 905 | 10905 | 10 905 |

Francija | 17 635 | 17 635 | 17 635 | 17 635 | 17 635 | 17635 | 17 635 |

Italija | 5 009 | 5 009 | 5 009 | 5 009 | 5 009 | 5009 | 5 009 |

Luksemburg | 21 | 21 | 21 | 21 | 21 | 21 | 21 |

Nizozemska | 67 | 67 | 67 | 67 | 67 | 67 | 67 |

Avstrija | 2 051 | 2 051 | 2 051 | 2 051 | 2051 | 2051 | 2 051 |

Portugalska | 214 | 214 | 214 | 214 | 214 | 214 | 214 |

Finska | 303 | 303 | 303 | 303 | 303 | 303 | 303 |

Švedska | 2 147 | 2 147 | 2 147 | 2 147 | 2147 | 2147 | 2 147 |

Združeno kraljestvo | 10 500 | 10 500 | 10 500 | 10 500 | 10500 | 10500 | 10 500 |

Bolgarija | 160 | 201 | 241 | 281 | 321 | 361 | 401 |

Češka | 1 858 | 2 123 | 2 389 | 2 654 | 2654 | 2654 | 2 654 |

Estonija | 169 | 194 | 218 | 242 | 242 | 242 | 242 |

Ciper | 17 | 19 | 22 | 24 | 24 | 24 | 24 |

Latvija | 109 | 124 | 140 | 155 | 155 | 155 | 155 |

Litva | 1 486 | 1 698 | 1 911 | 2 123 | 2123 | 2123 | 2 123 |

Madžarska | 1 369 | 1 565 | 1 760 | 1 956 | 1956 | 1956 | 1 956 |

Malta | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Poljska | 1 723 | 1 970 | 2 216 | 2 462 | 2462 | 2462 | 2 462 |

Romunija | 911 | 1 139 | 1 367 | 1 595 | 1822 | 2050 | 2 278 |

Slovenija | 63 | 72 | 81 | 90 | 90 | 90 | 90 |

Slovaška | 1 003 | 1 146 | 1 290 | 1 433 | 1433 | 1433 | 1433 |

Riž | (v 1000 EUR) |

Država članica | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 in naslednja leta |

Belgija |

Danska |

Nemčija |

Irska |

Grčija | 5 703 | 5 703 | 11 407 | 11 407 | 11 407 | 11 407 | 11 407 |

Španija | 24 997 | 24 997 | 49 993 | 49 993 | 49 993 | 49 993 | 49 993 |

Francija | 3 922 | 3 922 | 7 844 | 7 844 | 7 844 | 7 844 | 7 844 |

Italija | 49 737 | 49 737 | 99 473 | 99 473 | 99 473 | 99 473 | 99 473 |

Luksemburg |

Nizozemska |

Avstrija |

Portugalska | 5 596 | 5 596 | 11 193 | 11 193 | 11 193 | 11 193 | 11 193 |

Finska |

Švedska |

Združeno kraljestvo |

Bolgarija | 288 | 360 | 863 | 1 007 | 1 151 | 1 294 | 1 438 |

Češka |

Estonija |

Ciper |

Latvija |

Litva |

Madžarska | 262 | 300 | 674 | 749 | 749 | 749 | 749 |

Malta |

Poljska |

Romunija | 13 | 16 | 38 | 44 | 50 | 57 | 63 |

Slovenija |

Slovaška |

Lupinarji | (v 1000 EUR) |

Država članica | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 in naslednja leta |

Belgija | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 |

Danska |

Nemčija | 181 | 181 | 181 | 181 | 181 | 181 | 181 |

Irska |

Grčija | 4 963 | 4 963 | 4 963 | 4 963 | 4 963 | 4 963 | 4 963 |

Španija | 68 610 | 68 610 | 68 610 | 68 610 | 68 610 | 68 610 | 68 610 |

Francija | 2 089 | 2 089 | 2 089 | 2 089 | 2 089 | 2 089 | 2 089 |

Italija | 15 710 | 15 710 | 15 710 | 15 710 | 15 710 | 15 710 | 15 710 |

Luksemburg | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 |

Nizozemska | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 |

Avstrija | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 |

Portugalska | 4 987 | 4 987 | 4 987 | 4 987 | 4 987 | 4 987 | 4 987 |

Finska |

Švedska |

Združeno kraljestvo | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 |

Bolgarija | 579 | 724 | 868 | 1 013 | 1 158 | 1 302 | 1 447 |

Češka |

Estonija |

Ciper | 431 | 493 | 554 | 616 | 616 | 616 | 616 |

Latvija |

Litva |

Madžarska | 245 | 280 | 315 | 350 | 350 | 350 | 350 |

Malta |

Poljska | 355 | 406 | 456 | 507 | 507 | 507 | 507 |

Romunija | 79 | 99 | 119 | 139 | 159 | 179 | 199 |

Slovenija | 25 | 29 | 33 | 36 | 36 | 36 | 36 |

Slovaška | 262 | 299 | 337 | 374 | 374 | 374 | 374 |

Lan z dolgimi vlakni | (v 1000 EUR) |

Država članica | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 in naslednja leta |

Belgija | 1 380 | 1 380 | 2 760 | 2 760 | 2 760 | 2 760 |

Danska |

Nemčija | 30 | 30 | 60 | 60 | 60 | 60 |

Irska |

Grčija |

Španija | 5 | 5 | 10 | 10 | 10 | 10 |

Francija | 5 580 | 5 580 | 11 160 | 11 160 | 11 160 | 11 160 |

Italija |

Luksemburg |

Nizozemska | 480 | 480 | 960 | 960 | 960 | 960 |

Avstrija | 15 | 15 | 30 | 30 | 30 | 30 |

Portugalska | 5 | 5 | 10 | 10 | 10 | 10 |

Finska | 20 | 20 | 40 | 40 | 40 | 40 |

Švedska | 5 | 5 | 10 | 10 | 10 | 10 |

Združeno kraljestvo | 5 | 5 | 10 | 10 | 10 | 10 |

Bolgarija | 1 | 1 | 3 | 3 | 3 | 3 |

Češka | 192 | 192 | 385 | 385 | 385 | 385 |

Estonija | 3 | 3 | 6 | 6 | 6 | 6 |

Ciper |

Latvija | 36 | 36 | 72 | 72 | 72 | 72 |

Litva | 226 | 226 | 453 | 453 | 453 | 453 |

Madžarska |

Malta |

Poljska | 92 | 92 | 185 | 185 | 185 | 185 |

Romunija | 4 | 4 | 8 | 8 | 8 | 8 |

Slovenija |

Slovaška | 7 | 7 | 15 | 15 | 15 | 15 |

Pomoč za predelavo krompirja v škrob | (v 1000 EUR) |

Država članica | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 in naslednja leta |

Belgija |

Danska | 3 743 | 3 743 | 3 743 | 3 743 | 3 743 | 3 743 |

Nemčija | 14 603 | 14 603 | 14 603 | 14 603 | 14 603 | 14 603 |

Irska |

Grčija |

Španija | 43 | 43 | 43 | 43 | 43 | 43 |

Francija | 5 904 | 5 904 | 5 904 | 5 904 | 5 904 | 5 904 |

Italija |

Luksemburg |

Nizozemska | 11 290 | 11 290 | 11 290 | 11 290 | 11 290 | 11 290 |

Avstrija | 1 061 | 1 061 | 1 061 | 1 061 | 1 061 | 1 061 |

Portugalska |

Finska | 1 183 | 1 183 | 1 183 | 1 183 | 1 183 | 1 183 |

Švedska | 1 381 | 1 381 | 1 381 | 1 381 | 1 381 | 1 381 |

Združeno kraljestvo |

Bolgarija |

Češka | 749 | 749 | 749 | 749 | 749 | 749 |

Estonija | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 |

Ciper |

Latvija | 129 | 129 | 129 | 129 | 129 | 129 |

Litva | 27 | 27 | 27 | 27 | 27 | 27 |

Madžarska |

Malta |

Poljska | 3 226 | 3 226 | 3 226 | 3 226 | 3 226 | 3 226 |

Romunija |

Slovenija |

Slovaška | 16 | 16 | 16 | 16 | 16 | 16 |

Pomoč za pridelovalce krompirjevega škroba | (v 1000 EUR) |

Država članica | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 in naslednja leta |

Belgija |

Danska | 5 578 | 5 578 | 11 156 | 11 156 | 11 156 | 11 156 |

Nemčija | 21 763 | 21 763 | 43 526 | 43 526 | 43 526 | 43 526 |

Irska |

Grčija |

Španija | 64 | 64 | 129 | 129 | 129 | 129 |

Francija | 8 799 | 8 799 | 17 598 | 17 598 | 17 598 | 17 598 |

Italija |

Luksemburg |

Nizozemska | 16 825 | 16 825 | 33 651 | 33 651 | 33 651 | 33 651 |

Avstrija | 1 581 | 1 581 | 3 163 | 3 163 | 3 163 | 3 163 |

Portugalska |

Finska | 1 763 | 1 763 | 3 527 | 3 527 | 3 527 | 3 527 |

Švedska | 2 058 | 2 058 | 4 116 | 4 116 | 4 116 | 4 116 |

Združeno kraljestvo |

Bolgarija |

Češka | 893 | 1 005 | 2 232 | 2 232 | 2 232 | 2 232 |

Estonija | 7 | 7 | 17 | 17 | 17 | 17 |

Ciper |

Latvija | 153 | 172 | 383 | 383 | 383 | 383 |

Litva | 32 | 36 | 80 | 80 | 80 | 80 |

Madžarska |

Malta |

Poljska | 3 846 | 4 327 | 9 615 | 9 615 | 9 615 | 9 615 |

Romunija |

Slovenija |

Slovaška | 19 | 22 | 48 | 48 | 48 | 48 |

Oljčno olje | (v 1000 EUR) |

Država članica | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 in naslednja leta |

Španija | 103 140 | 103 140 | 103 140 | 103 140 | 103 140 | 103 140 | 103 140 |

Ciper | 2 051 | 2 344 | 2 637 | 2 930 | 2 930 | 2 930 | 2 930 |

PRILOGA XII

Zgornje meje za izračun zneska pomoči iz člena 84 (sladkor)

(v EUR '000) |

Sektor | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 |

Poljščine (izvzeta je trda pšenica) | 4 220 705 | 3 165 529 | 2 110 353 | 1 055 176 |

Trda pšenica | 1 162 157 | 871 618 | 581 078 | 290 539 |

Zrnate stročnice | 16 362 | 12 272 | 8 181 | 4 091 |

Mleko in mlečni proizvodi | 1 422 379 | 1 066 784 | 711 190 | 355 595 |

Govedina | 1 843 578 | 1 382 684 | 921 789 | 460 895 |

Ovce in koze | 4 409 113 | 3 306 835 | 2 204 556 | 1 102 278 |

Oljčno olje | 3 174 000 | 2 380 500 | 1 587 000 | 793 500 |

Tobak | 417 340 | 313 005 | 208 670 | 104 335 |

Banane | 1 755 000 | 1 316 250 | 877 500 | 0 |

Posušeno grozdje | 0 | 0 | 0 | 0 |

Mandeljni | 0 | 0 | 0 | 0 |

Skupaj | 1 842 0634 | 13 815 476 | 9 210 317 | 4 166 409 |

Dopolnilna državna neposredna plačila v okviru sheme enotnega plačila:

Skupni znesek dopolnilnih državnih neposrednih plačil, ki se lahko odobrijo v okviru sheme enotnega plačila, je enak vsoti sektorskih zgornjih mej iz te preglednice, ki se nanašajo za sektorje, ki so zajeti s shemo enotnega plačila do mere, do katere je podpora v teh sektorjih nevezana.

Preglednica 2 Ciper: Dopolnilna državna neposredna plačila, če se uporablja shema enotnega plačila na površino za neposredna plačila

Sektor | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 |

Poljščine (izvzeta je trda pšenica) | 0 | 0 | 0 | 0 |

Trda pšenica | 1 795 543 | 1 572 955 | 1 350 367 | 1 127 779 |

Zrnate stročnice | 0 | 0 | 0 | 0 |

Mleko in mlečni proizvodi | 3 456 448 | 3 438 488 | 3 420 448 | 3 402 448 |

Govedina | 4 608 945 | 4 608 945 | 4 608 945 | 4 608 945 |

Ovce in koze | 10 724 282 | 10 670 282 | 10 616 282 | 10 562 282 |

Oljčno olje | 5 547 000 | 5 115 000 | 4 683 000 | 4 251 000 |

Posušeno grozdje | 156 332 | 149 600 | 142 868 | 136 136 |

Banane | 4 323 820 | 4 312 300 | 4 300 780 | 4 289 260 |

Tobak | 1 038 575 | 1 035 875 | 1 033 175 | 1 030 475 |

Skupaj | 31 650 945 | 30 903 405 | 30 155 865 | 29 408 325 |

PRILOGA XIV

DRŽAVNA POMOČ ZA CIPER

Sektor | 2009 | 2010 |

Poljščine (izvzeta je trda pšenica) | 2 263 018 | 1 131 509 |

Mleko in mlečni proizvodi | 562 189 | 281 094 |

Govedina | 64 887 | 0 |

Ovce in koze | 1 027 917 | 513 958 |

Sektor prašičereje | 2 732 606 | 1 366 303 |

Perutnina in jajca | 1 142 374 | 571 187 |

Vino | 4 307 990 | 2 153 995 |

Oljčno olje | 2 088 857 | 1 044 429 |

Namizno grozdje | 1 058 897 | 529 448 |

Predelani paradižnik | 117 458 | 58 729 |

Banane | 127 286 | 63 643 |

Deciduous sadje vključno s koščičastim sadjem | 2 774 230 | 1 387 115 |

Skupaj | 18 267 707 | 9 101 410 |

PRILOGA XV

Tabela ujemanja

Uredba (ES) št. 1782/2003 | Ta uredba |

Člen 1 | Člen 1 |

Člen 2 | Člen 2 |

Člen 3 | Člen 4 |

Člen 4 | Člen 5 |

Člen 5 | Člen 6 |

Člen 6 | Člen 25 |

Člen 7 | Člen 26 |

Člen 8 | – |

Člen 9 | Člen 27 |

Člen 10(1) | Člen 7 |

Člen 10(2) | Člen 9(1) |

Člen 10(3) | Člen 9(2) |

Člen 10(4) | Člen 9(3) |

– | Člen 9(4) |

Člen 11 | Člen 11(1) in (2) |

Člen 12 | – |

– | Člen 8 |

Člen 12a(1) | Člen 10 |

Člen 12a(2) | Člen 11(3) |

Člen 13 | Člen 12 |

Člen 14 | Člen 13 |

Člen 15 | Člen 14 |

Člen 16 | Člen 15 |

Člen 17 | Člen 16 |

Člen 18 | Člen 17 |

Člen 19 | Člen 18 |

Člen 20 | Člen 19 |

Člen 21 | Člen 20 |

Člen 22 | Člen 21 |

Člen 23 | Člen 22 |

Člen 24 | Člen 23 |

Člen 25 | Člen 24 |

Člen 26 | Člen 28 |

Člen 27 | Člen 29 |

– | Člen 30 |

Člen 28 | Člen 31 |

Člen 29 | Člen 32 |

Člen 30 | Člen 33 |

Člen 31 | – |

Člen 32 | Člen 3 |

Člen 33 | Člen 34 |

Člen 34 | – |

Člen 35 | Člen 38 |

Člen 36 | – |

Člen 37 | Priloga VII |

Člen 38 | – |

Člen 39 | – |

Člen 40 (1) do (3) | Priloga VII, točka A (4) do (6) |

Člen 40 (4) | Člen 36(1), drugi pododstavek |

Člen 40(5) | – |

Člen 41 | Člen 41 |

Člen 42 | Člen 42 |

Člen 43 | Priloga VII |

Člen 44 | Člen 35 |

Člen 45 | Člen 43 |

Člen 46 | Člen 44 |

Člen 47 | – |

Člen 48 | – |

Člen 49 | Člen 45 |

Člen 50 | – |

Člen 51, prvi pododstavek | – |

Člen 51, drugi pododstavek | Člen 39 |

Člen 52 | Člen 40 |

Člen 53 | – |

Člen 54 | – |

Člen 55 | – |

Člen 56 | – |

Člen 57 | – |

– | Člen 46 |

Člen 58 | Člen 47 |

Člen 59 | Člen 48 |

Člen 60 | Člen 50 |

Člen 61 | Člen 51 |

Člen 62 | – |

Člen 63(1) | Člen 52(1) |

Člen 63(2) | – |

Člen 63(3) | Člen 49 |

Člen 63(4) | Člen 52(2) |

Člen 64 | Člen 53 |

Člen 65 | – |

Člen 66 | – |

Člen 67 | Člen 54 |

Člen 68 | Člen 55 |

Člen 68a |

Člen 68b | Člen 56 |

Člen 69 | – |

Člen 70 | – |

Člen 71 | – |

Člen 71a | Člen 57 |

Člen 71b | Člen 58 |

Člen 71c | – |

Člen 71d | Člen 59 |

Člen 71e | Člen 60 |

Člen 71f | Člen 61 |

Člen 71g | – |

Člen 71h | Člen 62 |

Člen 71i | – |

Člen 71j | – |

Člen 71k | Člen 63 |

Člen 71l | – |

Člen 71m | – |

– | Člen 64 |

– | Člen 65 |

– | Člen 66 |

– | Člen 67 |

– | Člen 68 |

– | Člen 69 |

– | Člen 70 |

Člen 72 | – |

Člen 73 | – |

Člen 74 | – |

Člen 75 | – |

Člen 76 | – |

Člen 77 | – |

Člen 78 | – |

Člen 79 | Člen 71 |

Člen 80 | Člen 72 |

Člen 81 | Člen 73 |

Člen 82 | Člen 74 |

Člen 83 | – |

Člen 84 | – |

Člen 85 | – |

Člen 86 | – |

Člen 87 | Člen 109 |

Člen 88 | – |

Člen 89 | – |

Člen 90 | – |

Člen 91 | – |

Člen 92 | – |

Člen 93 | Člen 75 |

Člen 94 | Člen 76 |

Člen 95 | – |

Člen 96 | – |

Člen 97 | – |

Člen 98 | – |

Člen 99 | – |

Člen 100 | – |

Člen 101 | – |

Člen 102 | – |

Člen 103 | – |

Člen 104 | – |

Člen 105 | – |

Člen 106 | – |

Člen 107 | – |

Člen 108 | – |

Člen 109 | – |

Člen 110 | – |

Člen 110a | Člen 77 |

Člen 110b | Člen 78 |

Člen 110c | Člen 79 |

Člen 110d | Člen 80 |

Člen 110e | Člen 81 |

Člen 110f | – |

Člen 110g | – |

Člen 110h | – |

Člen 110i | – |

Člen 110j | – |

Člen 110k | – |

Člen 110l | – |

Člen 110m | – |

Člen 110n | – |

Člen 110o | – |

Člen 110p | – |

Člen 110q | Člen 82 |

Člen 110r | Člen 83 |

Člen 110s | Člen 84 |

Člen 110t | Člen 85 |

Člen 110u | Člen 86 |

Člen 110v | Člen 87 |

Člen 111 | Člen 88 |

Člen 112 | Člen 89 |

Člen 113 | Člen 90 |

Člen 114 | Člen 91 |

Člen 115 | Člen 92 |

Člen 116 | Člen 93 |

Člen 117 | Člen 94 |

Člen 118 | Člen 95 |

Člen 119 | – |

Člen 120 | Člen 96 |

Člen 121 | Člen 97 |

Člen 122 | Člen 98 |

Člen 123 | Člen 99 |

Člen 124 | – |

Člen 125 | Člen 100 |

Člen 126 | Člen 101 |

Člen 127 | Člen 102 |

Člen 128 | Člen 103 |

Člen 129 | Člen 104 |

Člen 130 | Člen 105 |

Člen 131 | – |

Člen 132 | – |

Člen 133 | – |

Člen 134 | – |

Člen 135 | – |

Člen 136 | – |

Člen 136a | – |

Člen 137 | – |

Člen 138 | Člen 106 |

Člen 139 | Člen 107 |

Člen 140 | Člen 108 |

Člen 141 | – |

Člen 142 | – |

Člen 143 | – |

Člen 143a | Člen 110 |

Člen 143b(1)(2)(9) in (10) | Člen 111 |

Člen 143b(3) in (7) | Člen 112 |

Člen 143b(4)(5) in (6) | Člen 113 |

Člen 143b(13) | Člen 114 |

Člen 143ba(1) do (3) | Člen 115 |

Člen 143ba(3a) | – |

Člen 143ba (4) do (6) | Člen 118 |

Člen 143bb(1) in (2) | Člen 116 |

Člen 143bb(3) | – |

Člen 143bb(4) do (6) | Člen 118 |

Člen 143bc(1) in (2) | Člen 117 |

Člen 143bc(3) in (4) | Člen 118(1) in (2) |

– | Člen 119 |

Člen 143c(1) do (8) | Člen 120 |

Člen 143c(9) | Člen 121 |

Člen 143c(10) | – |

Člen 143d | Člen 122 |

Člen 143e | Člen 123 |

– | Člen 124 |

– | Člen 125 |

– | Člen 126 |

Člen 144 | Člen 128 |

Člen 145 | Člen 129 |

Člen 146 | Člen 127 |

Člen 147 | – |

Člen 148 | – |

Člen 149 | – |

Člen 150 | – |

Člen 151 | – |

Člen 152 | – |

– | Člen 130 |

– | Člen 131 |

– | Člen 132 |

Člen 153 | Člen 133 |

Člen 154 | – |

Člen 154a | Člen 135 |

Člen 155 | Člen 134 |

Člen 155a | – |

Člen 156 | Člen 136 |

2008/0104 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembah skupne kmetijske politike s spremembo uredb (ES) št. 320/2006, (ES) št. 1234/2007, (ES) št. 3/2008 in (ES) št. […]/2008

SVET EVROPSKE UNIJE JE (

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski skupnosti in zlasti členov 36 in 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[28],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[29],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[30],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[31],

ob upoštevanju naslednjega:

52. Reforme SKP, dogovorjene v obdobju 2003/2004, so vključevale določbe o poročilih, katerih namen je bil meriti učinkovitost reform in zlasti oceniti njihov vpliv glede na njihove cilje in analizirati njihove učinke na ustreznih trgih. V tej zvezi je Komisija predložila Sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu pod naslovom „Priprava na pregled zdravstvenega stanja“ dne 20. november 2007, o katerem so navedene institucije razpravljale. Ob upoštevanju tega sporočila in nadaljnjih razprav Evropskega parlamenta, Sveta, Ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij o njegovih glavnih prvinah, kakor tudi številnih mnenj iz posvetovanja z javnostjo, je treba pripraviti ustrezne predloge.

53. Določbe skupne kmetijske politike o javni intervenciji je treba poenostaviti in poenotiti z razširitvijo razpisa, da se doseže bolj usklajen pristop .

54. Za žita je treba sistem spremeniti, da se zagotovi konkurenčnost in tržna naravnanost sektorja ob hkratnem ohranjanju vloge intervencije kot varnostne mreže v primeru motenj na trgu in za olajšanje odziva kmetov na tržne pogoje. Sklepi Sveta o reformi sistema intervencije za koruzo so predvideli pregled celotnega sistema intervencij za žita v okviru pregleda stanja na podlagi analize, ki je pokazala določeno tveganje za dodatno intervencijo za ječmen, če bi bile cene nizke. Trenutni izgledi za žita pa so se od tedaj bistveno spremenili in je zanje značilno ugodno cenovno okolje na svetovnem trgu, ki je posledica naraščajočega povpraševanja v svetu in nizke svetovne zaloge žit. V tem okviru bi določitev intervencijskih ravni na nič za druga krmna žita v istem časovnem okviru kot reforma za koruzo omogočila intervencijo, ne da bi ta imela negativne posledice za trg za žita kot celoto. Napoved za sektor žit prav tako velja za trdo pšenico, kar pomeni, da bi lahko intervencijske odkupe odpravili, saj so izgubili svoj pomen, ker so tržne cene zmeraj znatno nad intervencijskimi cenami. Ker mora biti intervencija za žita bolj varnostna mreža kot pa element, ki vpliva na oblikovanje cen, razlike glede obdobij žetve v državah članicah, s katerimi se dejansko začnejo tržne akcije, niso več pomembne, ker sistem ne bo več določal cen, ki odražajo inervencijske ravni plus mesečna povečanja. Zaradi poenostavitve je treba datume za intervencije za žita uskladiti v celotni Skupnosti.

55. Od reforme iz leta 2003 se je konkurenčnost sektorja riža povečala, s stabilno proizvodnjo, z zmanjševanjem zalog zaradi naraščajočega povpraševanja v Skupnosti in na svetovnem trgu, s pričakovanimi cenami znatno nad intervencijsko ceno. Zato določitev intervencijskega odkupa za riž ni več potrebna in jo je treba ukiniti.

56. Predvideva se, da bo proizvodnja in poraba svinjskega mesa srednjeročno naraščala, čeprav počasneje kot v preteklem desetletju zaradi konkurence perutninskega mesa in višjih cen krme. Pričakuje se, da bodo cene svinjskega mesa ostale znatno nad intervencijsko ceno. Intervencijski odkup se za svinjsko meso ni uporabil že mnogo let in ga je treba zaradi razmer in obetov na trgu ukiniti.

57. Ukinitev intervencije za te proizvode se lahko varno izvede v letu 2009, ker sedanje razmere na trgu in obeti kažejo na to, da se zanje intervencija v letu 2009 v nobenem primeru ne bi uporabljala.

58. Za srednjeročno napoved za sektor mleka in mlečnih proizvodov je značilno stalno povečevanje povpraševanja v Skupnosti po proizvodih z visoko dodano vrednostjo, znatno povečanje svetovnega povpraševanja po mleku in mlečnih izdelkih, ki ga spodbujata rast dohodkov in prebivalstva v mnogih regijah sveta in spremembe v prednostnih izbirah potrošnikov, ki se usmerjajo k mleku in mlečnim proizvodom.

59. Zaradi omejitve z zgornjimi mejami mlečnih kvot se za skupno proizvodnjo mleka v Skupnosti predvideva, da bo na srednji rok postopoma, čeprav zmerno upadala, saj bi naj stalno prestrukturiranje v državah članicah, ki niso bile članice Skupnosti pred širitvijo leta 2004, privedlo do upadanja proizvodnje mleka za samooskrbo, medtem ko rast proizvodnje ostaja omejena zaradi obstoja kvot. Hkrati se bo po predvidevanjih v obdobju napovedi količina mleka, dobavljenega mlekarnam za predelavo, še naprej povečevala. Zatorej glede na močno notranje in zunanje povpraševanje sedaj sistem mlečnih kvot omejuje širitev proizvodnje v nasprotju s stanjem, ko so bile kvote uvedene kot odgovor na prekomerno proizvodnjo. V takih tržnih razmerah kvote zmanjšujejo tržno naravnanost, ker izkrivljajo odzivanje kmetov na cenovne signale in preprečujejo izboljšanje učinkovitosti v sektorju tako, da upočasnjujejo prestrukturiranje. Predvidene so za konec leta 2015, da bi se lahko izvedle ustrezne prilagoditve po stopnjah. V tem pogledu bi postopno opuščanje mlečnih kvot z letnimi povečanji, kakor je predvideno v Prilogi I k tej uredbi (za 1 % na tržno leto od 2009/10 do 2013/14) omogočilo čim lažji prehod z izogibanjem čezmernemu prilagajanju po prenehanju uporabe kvot.

60. Trg s sirom se nenehno širi s povečanim povpraševanjem znotraj in izven Skupnosti. Na splošno so zato cene za sire že nekaj časa na ustaljenih ravneh, na katere ni bistveno vplivalo znižanje institucionalnih cen za nepakirane proizvode (maslo in mleko v prahu). Tako z ekonomskega vidika kot z vidika tržnega upravljanja trajna in neobvezna pomoč za zasebno skladiščenje takega proizvoda visoke vrednosti, kakor je sir, za katerega so pogoji na trgu ugodni, ni več upravičena in jo je treba ukiniti.

61. Pomoč za zasebno skladiščenje masla se ne uporablja na široko. Ne glede na to pa bo zaradi sezonskosti pridelave mleka v Skupnosti zmeraj obstajala sezonskost proizvodnje masla. Zaradi tega lahko pride do začasnega pritiska na trg z maslom, ki se ga lahko ublaži s sezonskim skladiščenjem. Odločitev pa mora sprejeti Komisija bolj na podlagi preudarne tržne analize kot pa obveznosti, da se vsako leto odpre shemo in bi morala shema postati neobvezna.

62. V okviru reforme mlečnega sektorja in sedanjega stanja na trgu pomoči za posneto mleko v prahu, ki se uporablja kot živalska krma, in posneto mleko za proizvodnjo kazeina sedaj niso potrebne. Toda če bi prišlo oziroma bi lahko prišlo do kopičenja presežkov mlečnih izdelkov, kar bi ali bi lahko ustvarilo resno neravnovesje na trgu, bi te še vedno lahko imele določeno vlogo. Odločitev pa mora sprejeti Komisija bolj na podlagi preudarne tržne analize kot pa obveznosti, da se shema vsako leto odpre in bi morale sheme postati neobvezne. Če bi se uporabile, bi se določitev pomoči morala opraviti vnaprej ali z razpisom.

63. Pomoči za odkup masla za slaščice in sladoled in za neposredno porabo so bile zmanjšane v skladu z znižanjem intervencijske cene za maslo od leta 2004 in so tako bile enake nič, preden so bili razpisi začasno ustavljeni zaradi ugodnih razmer na trgu. Sheme za pomoč za odkup niso več potrebne kot podpora trgu na ravni intervencijskih cen in jih je treba zaradi tega ukiniti.

64. Kakor že pri reformi skupne kmetijske politike iz leta 2003, je za izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva Skupnosti in za spodbujanje tržno naravnanega in trajnostnega kmetijstva treba nadaljevati s prehodom s proizvodne podpore na podporo proizvajalcem z ukinitvijo obstoječih pomoči v Uredbi Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT)[32] za posušeno krmo, lan, konopljo in krompirjev škrob in z vključitvijo podpore za te proizvode v sistem nevezane dohodkovne podpore za vsako kmetijo. Kakor že pri reformi SKP iz leta 2003 bo, čeprav bo nevezana pomoč izplačana kmetom pustila dejansko izplačane zneske nespremenjene, znatno povečala učinkovitost dohodkovne pomoči.

65. Svet se je leta 2000 odločil za postopno ukinjanje pomoči za kratka lanena vlakna in vlakna konoplje. Ta odločitev se bo izvajala od tržnega leta 2009/10 s spremembami enotne SUT z Uredbo (ES) št. 247/2008[33], enako kot ukinitev dodatne pomoči za predelovalce lana na tradicionalnih območjih. Pomoč za dolga lanena vlakna je treba ločiti od proizvodnje. Vendar, da se omogoči industriji, da se prilagodi, mora polovica prehoda na shemo enotnega plačila potekati v letu 2011, preostali del v letu 2013.

66. Sistem za posušeno krmo je bil reformiran v letu 2003, ko je bil del pomoči dan pridelovalcem in ločen od proizvodnje. Ob tem ozadju splošne usmeritve pregleda stanja v smeri večje tržne naravnanosti in sedanjih izgledov na trgih za krmo je treba prehod na popolno proizvodno nevezanost za celoten sektor zato dokončati z ločevanjem preostale pomoči od dejavnosti. Možno bi moralo biti ublažiti učinke prenehanja izplačevanja pomoči predelovalcem z ustreznimi prilagoditvami pri ceni, plačani proizvajalcem surovin, ki bodo sami prejemali povečane pravice do neposrednih plači zaradi ločitve pomoči od proizvodnje. Prenehanje izplačevanje pomoči predelovalcem je prav tako utemeljena glede na stanje na trgu in obete za stročnice kot celoto. Ob upoštevanju dejstva, da se sektor že prestrukturira od reforme iz leta 2003, in posebnega negativnega vpliva na okolje, ki ga po nedavnih ugotovitvah ustvarja proizvodnja dehidrirane krme, je treba pomoč ločiti od proizvodnje, čeprav je treba predvideti kratko prehodno obdobje dveh let, da se sektorju omogoči, da se prilagodi.

67. Sistem, določen v Uredbi Sveta (ES) št. 1868/94 z dne 27. julija 1994 o vzpostavitvi sistema kvot v zvezi s proizvodnjo krompirjevega škroba[34], ne bo več potreben, potem ko bodo ukinjene s tem povezane pomoči, določene v členu [...][pomoč za škrobni krompir] Uredbe Sveta (ES) št. […]/2008 [nova uredba o neposrednih plačilih] z dne [....] [o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete][35]. Pomoč proizvajalcem je bila deloma ločena od proizvodnje v letu 2003 in to pomoč je treba sedaj popolnoma ločiti od proizvodnje, čeprav je potrebno kratko prehodno obdobje dveh let, da se kmetom omogoči, da prilagodijo svoje dobavne obveznosti shemi pomoči za krompirjev škrob. S tem povezano najnižjo ceno je treba zaradi tega podaljšati za dve leti. Po tem datumu je treba shemo kvot, povezano z neposrednim plačilom, odpraviti v letu 2013 hkrati s popolno vključitvijo navedenega neposrednega plačila v shemo enotnega plačila. Ta proces ločevanje te neposredne pomoči od proizvodnje zahteva daljše obdobje prilagajanja, da se industriji omogoči prilagoditev na novo tržno okolje. V vmesnem času je treba zadevne določbe, kakor pri drugih pomočeh in shemah kvot, vključiti v Uredbo (ES) št. 1234/2007.

68. Razvoj na domačih in mednarodnih trgih za žita in škrob je privedel do tega, da nadomestilo za proizvodnjo škroba ne ustreza več glede na svoje prvotne cilje in ga je treba zato ukiniti. Razmere na trgu in obeti so taki, da je pomoč že nekaj časa enaka nič in pričakuje se, da se bo to nadaljevalo, tako da se lahko izvede hitra ukinitev brez negativnih posledic za sektor.

69. Določbe o izrednih ukrepih za podporo trga (subvencioniranje trga), povezanih z boleznimi živali, morajo biti obravnavane s horizontalno določbo o obvladovanju tveganja in jih je treba zato črtati iz Uredbe (ES) št. 1234/2007.

70. Organizacije proizvajalcev imajo lahko koristno vlogo pri združevanju ponudbe v sektorjih, v katerih obstaja neravnovesje v koncentraciji proizvajalcev in kupcev. Države članice morajo biti zato sposobne priznavati organizacije proizvajalcev v vseh sektorjih.

71. Zaradi pravne varnosti in enostavnosti je primerno razjasniti in uskladiti določbe, ki predvidevajo neuporabo členov 87, 88 in 89 Pogodbe za plačila, ki jih izvedejo države članice v skladu s to uredbo ali uredbami Sveta (ES) št. 247/2006 z dne 30. januarja 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije[36], (ES) št. 320/2006 z dne 20. februarja 2006 o ustanovitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti in spremembi Uredbe (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike[37], (ES) št. 1405/2006 z dne 18. septembra 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003[38], (ES) št. 3/2008 z dne 17. decembra 2007 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah[39] in[40] ter Uredbo (ES) št. […]/2008 [nova SUT za vino][41]. V tem smislu je treba določbe navedenih uredb, ki bi sicer ali bi lahko v določenih okoliščinah spadale med državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe, izključiti iz uporabe pravil o državni pomoči. Zadevne določbe zajemajo primerne pogoje za dodelitev podpore, da se prepreči neupravičeno izkrivljanje konkurence.

72. Uredbe (ES) št. 247/2006, 320/2006, (ES) št. 1405/2006, (ES) št. 1234/2007, (ES) št. 3/2008 in (ES) št. […]/2008 [nova SUT za vino] je treba zato ustrezno spremeniti.

73. Naslednji akti so zastareli in jih je treba zaradi pravne varnosti razveljaviti: uredbe Sveta (EGS) št. 1883/78 z dne 2. avgusta 1978 o splošnih pravilih za financiranje intervencij s strani Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, Jamstvenega oddelka[42], (EGS) št. 1254/89 z dne 3. maja 1989 o določitvi med drugim za tržno leto 1989/90 nekaterih cen za sladkor in standardne kakovosti pese[43], (EGS) št. 2247/89 z dne 24. julija 1989 o izrednem ukrepu za dobavo nekaterih kmetijskih proizvodov Poljski [44], (EGS) št. 2055/93 z dne 19. julija 1993 o dodelitvi posebne referenčne količine določenim proizvajalcem mleka in mlečnih proizvodov[45], (ES) št. 2596/97 z dne 18. decembra 1997 o podaljšanju obdobja iz člena 149(1) Akta o pristopu Avstrije, Finske in Švedske[46] in (ES) št. 1182/2005 z dne 18. julija 2005 o sprejetju avtonomnih in prehodnih ukrepov za odprtje tarifne kvote Skupnosti za uvoz živega goveda s poreklom iz Švice[47].

74. Ta uredba se praviloma uporablja od 1. januarja 2009. Vendar, da se zagotovi, da nove določbe te uredbe ne bodo posegale v nekatere pomoči, ki jih je treba izplačati za tržno leto 2008/2009 ali 2009/2010, je treba določiti kasnejši datum uporabe za tiste določbe, ki neposredno vplivajo na delovanje shem v sektorjih, za katera so tržna leta predvidena. Ta uredba se v takih primerih uporablja šele od začetka tržnih let 2009/2010 ali 2010/2011 (

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1 Sprememba Uredbe (ES) št. 247/2006

Člen 16 Uredbe (ES) št. 247/2006 se spremeni:

(1) Drugi pododstavek odstavka 3 se črta.

(2) Doda se naslednji odstavek:

„4. Brez poseganja v odstavka 1 in 2, z odstopanjem od člena 180 Uredbe (ES) št. 1234/2007(*) in člena 3 Uredbe (ES) št. 1184/2006(**) se členi 87, 88 in 89 Pogodbe ne uporabljajo za plačila, ki jih države članice izvedejo po naslovu III odstavka 3 tega člena ter členih 17 in 21 v skladu s to uredbo.

(*) UL L 299, 16.11.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. […]/2008.

(**) UL L 214, 4.8.2006, str. 7.“

Člen 2 Sprememba Uredbe (ES) št. 320/2006

Uredba (ES) št. 320/2006 se spremeni:

(1) Člen 6(6) se nadomesti z naslednjim:

„6. Države članice ne dodelijo državne pomoči za ukrepe diverzifikacije iz tega člena. Če pa bi zgornje meje iz tretjega pododstavka odstavka 4 omogočale dodelitev pomoči za diverzifikacijo v višini 100 %, zadevna država članica prispeva vsaj 20 % upravičenih izdatkov.“

(2) Doda se naslednji člen 13a:

„Člen 13a Državne pomoči

Brez poseganja v člen 6(5), z odstopanjem od člena 180 Uredbe (ES) št. 1234/2007(*) in člena 3 Uredbe (ES) št. 1184/2006(**) se členi 87, 88 in 89 Pogodbe ne uporabljajo za plačila, ki jih države članice izvedejo po členih 3, 6, 7, 8, 9 in 11 v skladu s to uredbo.

(*) UL L 299, 16.11.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. […]/2008.

(**) UL L 214, 4.8.2006, str. 7.“

Člen 3 Sprememba Uredbe (ES) št. 1405/2006

V členu 11 Uredbe (ES) št. 1405/2006 se doda naslednji odstavek:

„3. Brez poseganja v odstavka 1 in 2, z odstopanjem od člena 180 Uredbe (ES) št. 1234/2007(*) in člena 3 Uredbe (ES) št. 1184/2006(**) se členi 87, 88 in 89 Pogodbe ne uporabljajo za plačila, ki jih države članice izvedejo po členih 4 in 7 v skladu s to uredbo.

(*) UL L 299, 16.11.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. […]/2008.

(**) UL L 214, 4.8.2006, str. 7.“

Člen 4 Spremembe Uredbe (ES) št. 1234/2007

Uredba (ES) št. 1234/2007 se spremeni:

(1) Točka (b) člena 8(1) se črta.

(2) Člen 10 se spremeni:

(a) Odstavek 1 se spremeni:

(i) točka (a) se nadomesti z: naslednjim:

„(a) navadna pšenica, ječmen, koruza in sirek;“

(ii) točka (b) se črta;

(b) Odstavek 2 se črta.

(3) Pododdelek II oddelka II poglavja I naslova I dela II se nadomesti z naslednjim:

„PODODDELEK II ODPRTJE IN ZAčASNA PREKINITEV IZVAJANJA ODKUPA

ČLEN 11 Obdobja javne intervencije

Javna intervencija je na voljo:

(a) za žita od 1. novembra do 31. maja;

(b) za sladkor celotno tržno leto 2008/2009 in 2009/2010;

(c) za goveje in telečje meso, celotno katero koli tržno leto;

(d) za maslo in posneto mleko v prahu od 1. marca do 31. avgusta.

Člen 12 Začetek javne intervencije

1. V obdobjih iz člena 11 je javna intervencija

(a) odprta za žita, sladkor, maslo in posneto mleko v prahu do intervencijskih omejitev iz člena 13(1),

(b) jo za govedino začne Komisija brez pomoči odbora iz člena 195(1), če je povprečna tržna cena za govedino v reprezentativnem obdobju v državi članici ali regiji države članice, zabeležena na podlagi letvice Skupnosti za razvrščanje trupov iz člena 42(1), pod 1560 EUR/t.

2. Komisija lahko prekine izvajanje javne intervencije za navadno pšenico brez pomoči odbora iz člena 195(1), če je cena za pšenico z najmanjšo vsebnostjo beljakovin 11 % „Rouen delivered“ višja od referenčne cene.

Komisija jo lahko ponovno začne brez pomoči odbora iz člena 195(1), če pogoji iz prvega pododstavka tega odstavka ne veljajo več.

3. Javno intervencijo za govedino iz točke (b) odstavka 1 Komisija konča brez pomoči odbora iz člena 195(1), če v reprezentativnem obdobju niso več izpolnjeni pogoji iz navedene točke.

Člen 13 Omejitve intervencije

1. Javni intervencijski odkup se izvede v okviru naslednjih omejitev:

(a) za ječmen, koruzo in sirek, 0 ton za vsako obdobje iz člena 11(a);

(b) za sladkor, 600 000 ton, izraženo v belem sladkorju, za vsako tržno leto;

(c) za maslo, 30 000 ton za vsako obdobje iz člena 11(d);

(d) za posneto mleko v prahu 109 000 ton za vsako obdobje iz člena 11(d).

2. Za sladkor, skladiščen med tržnim letom v skladu s točko (b) odstavka 1, se ne uporablja kateri koli od drugih ukrepov skladiščenja iz členov 32, 52 in 63.

3. Z odstopanjem od odstavka 1 za proizvode iz njegovih točk (a), (c) in (d) se lahko Komisija odloči, da javno intervencijo nadaljuje nad količinami iz navedenega odstavka, če tako zahtevajo razmere na trgu in zlasti razvoj tržnih cen.“

(4) Pododdelek III oddelka II poglavja I naslova I dela II se nadomesti z naslednjim:

„PODODDELEK III INTERVENCIJSKE CENE

ČLEN 18 Intervencijske cene

1. Intervencijske cene in količine, sprejete za intervencijo za proizvode iz člena 10(a), (d), (e) in (f), določi Komisija z razpisnimi postopki. V posebnih okoliščinah so lahko razpisni postopki omejeni na, oziroma se lahko intervencijske cene in količine, sprejete za intervencijo, določijo za državo članico ali za regijo države članice na podlagi evidentiranih povprečnih tržnih cen.

2. Intervencijska cena, določena v skladu z odstavkom 1, ne sme biti višja:

(a) za žita, od ustrezne referenčne cene;

(b) za govedino. od povprečne tržne cene, evidentirane v državi članici ali regiji države članice, povečane za znesek, ki ga določi Komisija na podlagi objektivnih meril;

(c) za maslo, od 90 % referenčne cene;

(d) za posneto mleko v prahu, od referenčne cene.

3. Intervencijska cena za sladkor znaša 80 % referenčne cene, določene za tržno leto, ki sledi tržnemu letu, v katerem je bila ponudba predložena. Vendar, če se kakovost sladkorja, ponujenega plačilni agenciji razlikuje od standardne kakovosti, opredeljene v točki B Priloge IV, za katero je referenčna cena določena, se intervencijska cena ustrezno zviša ali zniža.“

(5) Pododdelek I oddelka III poglavja I Naslova I dela II se črta.

(6) Člen 31 se spremeni:

(a) Odstavek 1 se spremeni:

(i) za točko (c) se vstavijo naslednje točke:

„(ca) nesoljeno maslo, izdelano iz smetane ali mleka v odobrenem podjetju Skupnosti, z najmanjšo vsebnostjo 82 mas. % maslene maščobe, največjo vsebnostjo suhe snovi mleka brez maščobe 2 mas. %, in z največjo vsebnostjo vode 16 mas. %;

(cb) slano maslo, izdelano iz smetane ali mleka v odobrenem podjetju Skupnosti, z najmanjšo vsebnostjo maslene maščobe 80 mas. %, največjo vsebnostjo suhe snovi mleka brez maščobe 2 mas. %, največjo vsebnostjo vode 16 mas. % in največjo vsebnostjo soli 2 mas. %;“

(ii) točka (e) se črta;

(b) V odstavku 2 se črta drugi pododstavek.

(7) Vstavi se naslednji člen 34a:

„Člen 34a Pogoji za dodelitev pomoči za maslo

„1. Komisija se lahko odloči, da dodeli pomoč za zasebno skladiščenje za maslo zlasti, če gibanje cen in zalog proizvodov kažeta na resno neravnotežje na trgu, ki bi se lahko preprečilo ali zmanjšalo s sezonskim skladiščenjem.

2. Znesek pomoči določi Komisija ob upoštevanju stroškov skladiščenja in verjetnega gibanja cen za maslo.“

(8) Člen 36 se črta.

(9) Člen 41(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Komisija imenuje intervencijske centre v sektorju žit in določi pogoje, ki veljajo zanje.

Komisija lahko imenuje intervencijske centre za vsako žito.“

(10) Točka (a) člena 43 se nadomesti z naslednjim:

„(a) zahteve in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati proizvodi za odkup v okviru javne intervencije iz člena 10, ali za katere je dodeljena pomoč za zasebno skladiščenje iz člena 31, zlasti glede na kakovost, kakovostne skupine, kakovostne razrede, kategorij, količin, pakiranje vključno z označevanjem, zgornjo mejo starosti, ohranitvijo, fazo proizvodov, na katere se intervencijska cena nanaša in trajanje zasebnega skladiščenja;“

(11) Člen 44 se črta.

(12) Člen 46 se spremeni:

(a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Za izredne ukrepe za podporo trga iz člena 45 Skupnost zagotovi delno financiranje, enako 50 % stroškov, ki jih krijejo države članice.“

(b) Odstavek 3 se črta.

(13) Točka (a) člena 48 (1) se črta.

(14) Člen 55 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 55 Sistemi kvot

1. Sistem kvot se uporablja za naslednje proizvode:

(a) mleko in druge mlečne izdelke v smislu točk (a) in (b) člena 65;

(b) sladkor, izoglukozo in inulinski sirup;

(c) krompirjev škrob za katerega se lahko izplača pomoč Skupnosti.

2. Glede sistemov kvot iz točk (a) in (b) odstavka 1, če proizvajalec preseže ustrezno kvoto in za sladkor ne uporabi presežnih količin iz člena 61, se za take količine plača presežna dajatev v skladu s pogoji iz oddelkov II in III.“

(15) V poglavju III naslova I dela II se vstavi naslednji oddelek IIIa:

„ODDELEK IIIA KVOTE ZA KROMPIRJEV šKROB

ČLEN 84a Kvote za krompirjev škrob

1. Državam članicam, ki proizvajajo krompirjev škrob, se dodelijo kvote za tržno leto, v katerem se uporablja sistem kvot v skladu s členom 204(5) v skladu s Prilogo Xa.

2. Vsaka država članica proizvajalka iz Priloge Xa razdeli svojo kvoto med proizvajalce krompirjevega škroba za uporabo v zadevnih tržnih letih na podlagi podkvot, ki so na voljo vsakemu proizvajalcu v letu 2006/2007.

3. Podjetje, ki proizvaja krompirjev škrob, s pridelovalci krompirja ne sklepa pogodb o pridelavi za količino krompirja, iz katerega bi proizvedel količino škroba, ki presega njegovo kvoto iz odstavka 2.

4. Ves krompirjev škrob, ki presega kvoto iz odstavka 2, se nepredelan izvozi iz Skupnosti pred 1. januarjem po koncu zadevnega tržnega leta. Izvozno nadomestilo se zanj ne izplača.

5. Ne glede na odstavek 4 lahko podjetje za proizvodnjo krompirjevega škroba v katerem koli tržnem letu dodatno k svoji kvoti za zadevno leto izkoristi največ 5 % svoje kvote za naslednje tržno leto. V takem primeru se kvota za naslednje tržno leto ustrezno zmanjša.

6. Določbe tega oddelka ne zajemajo krompirjevega škroba, ki ga proizvedejo podjetja, za katera ne velja odstavek 2 in ki kupijo krompir, za katerega pridelovalci ne prejmejo plačila, predvidenega v členu [...][pomoč za krompirjev škrob] Uredbe (ES) št. […]/2008 [nova uredba o neposrednih plačilih].“

(16) V členu 85 se doda naslednja točka (d):

„(d) v zvezi z oddelkom IIIa na združitve, spremembe lastništva in začetek ali prenehanje poslovanja podjetij.“

(17) Pododdelek I oddelka I poglavja IV naslova I dela II se črta.

(18) V členu 91(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Pomoč za predelavo slame iz lanu z dolgimi vlakni, gojenega za vlakna, se dodeli za tržna leta 2009/10 do 2012/13 pooblaščenim primarnim predelovalcem na podlagi količine vlaken, dejansko pridobljenih iz slame, za katero je bila s kmetom sklenjena kupoprodajna pogodba.“

(19) Člen 92(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Znesek pomoči za predelavo iz člena 91 za dolga lanena vlakna znaša:

(a) 200 EUR za tržni leti 2009/10 in 2010/11 in

(b) 100 EUR za tržni leti 2011/12 in 2012/13.“

(20) Odstavek 1 člena 94 se nadomesti z naslednjim:

„1. Za dolga lanena vlakna, za katera se lahko dodeli pomoč, se določi maksimalna zajamčena količina 80 878 ton za vsako tržno leto od 2009/10 do 2012/13. Navedena količina se razdeli med nekatere države članice kot nacionalne zajamčene količine v skladu s točko A.I. Priloge XI.“

(21) V oddelku I poglavja IV naslova I dela II se vstavi naslednji pododdelek:

„PODODDELEK III KROMPIRJEV šKROB

ČLEN 95a Premija za krompirjev škrob

1. Premija v višini 22,25 EUR na tono proizvedenega škroba se izplačuje za tržni leti 2009/10 in 2010/11 podjetjem za proizvodnjo krompirjevega škroba za količino krompirjevega škroba do višine kvote iz člena 84a(2), pod pogojem, da so le-ta plačala pridelovalcem krompirja najnižjo ceno za ves krompir, ki je potreben za proizvodnjo krompirja do višine kvote.

2. Najnižja cena za krompir, ki je namenjen za proizvodnjo krompirjevega škroba, je 178,31 EUR na tono za zadevna tržna leta.

Cena velja za količino krompirja, dostavljenega tovarni, ki je potreben za proizvodnjo ene tone škroba.

Najnižja cena se prilagodi glede na vsebnost škroba v krompirju.

3. Komisija sprejme podrobna pravila za izvajanje tega pododdelka.“

(22) Člen 96 se črta.

(23) Člena 99 in 100 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 99 Pomoč za posneto mleko in posneto mleko v prahu, namenjeno uporabi za krmo

1. Če se nakopičijo presežki mlečnih izdelkov ali pa je verjetno, da lahko do njih pride, kar povzroča ali utegne povzročiti resno neravnotežje na trgu, se lahko Komisija odloči za odobritev pomoči za posneto mleko in posneto mleko v prahu, proizvedeno v Skupnosti, namenjeno uporabi za krmo v skladu s pogoji in standardi za izdelke, ki jih določi Komisija. Pomoč se lahko določi vnaprej ali z razpisnimi postopki.

Za namene tega člena se pinjenec in pinjenec v prahu obravnavata kot posneto mleko in posneto mleko v prahu.

2. Zneske pomoči določi Komisija ob upoštevanju referenčne cene, določene v točki (e)(ii) člena 8(1) za posneto mleko v prahu, in razvoja razmer na trgu za posneto mleko in posneto mleko v prahu.

Člen 100 Pomoč za posneto mleko, predelano v kazein in kazeinate

1. Če se nakopičijo presežki mlečnih izdelkov ali pa je verjetno, da do njih lahko pride, kar povzroča ali utegne povzročiti resno neravnotežje na trgu, se lahko Komisija odloči za odobritev pomoči za v Skupnosti pridelano mleko, predelano v kazein in kazeinate, v skladu s pogoji in standardi za tako mleko ter kazein in kazeinate, proizvedene iz njega, ki jih določi Komisija. Pomoč se lahko določi vnaprej ali z razpisnimi postopki.

2. Pomoč določi Komisija ob upoštevanju razvoja razmer na trgu za posneto mleko v prahu in referenčne cene za posneto mleko v prahu, določene v točki (e)(ii) člena 8(1).

Pomoč se lahko razlikuje glede na to, ali je posneto mleko predelano v kazein in kazeinate, in glede na kakovost teh izdelkov.“

(24) Člen 101 se črta.

(25) Odstavek 2 člena 102 se nadomesti z naslednjim:

„2. Države članice lahko, poleg pomoči Skupnosti, dodelijo nacionalno pomoč za dobavo proizvodov iz odstavka 1 učencem v izobraževalnih ustanovah. Države članice lahko financirajo nacionalno pomoč z dajatvijo v sektorju mleka ali s kakršnim koli drugim prispevkom sektorja mleka.“

(25) Odstavek 2 člena 103e se črta.

(26) Odstavek 2 člena 105 se nadomesti z naslednjim:

„2. Države članice lahko izplačujejo posebne nacionalne pomoči za zaščito panjev, ki so oslabljeni zaradi strukturnih ali naravnih pogojev, ali v skladu s programi gospodarskega razvoja, razen za tiste, ki so namenjene za proizvodnjo ali trgovino. Te pomoči morajo države članice priglasiti Komisiji hkrati s predložitvijo čebelarskega programa v skladu s členom 109.“

(28) Člen 119 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 119 Uporaba kazeina in kazeinatov pri proizvodnji sira

Če se pomoč izplača v skladu s členom 100, lahko Komisija za uporabo kazeina in kazeinatov pri proizvodnji sira zahteva predhodno dovoljenje, ki se izda samo, če je taka uporaba potrebni pogoj za proizvodnjo izdelkov.“

(29) Členu 122 se doda naslednji odstavek:

„Države članice lahko prav tako priznajo organizacije proizvajalcev, ki jih sestavljajo proizvajalci iz katerega koli sektorja iz člena 1, razen za sektorje iz točke (a) prvega odstavka, pod pogoji, določenimi v točkah (b) in (c) navedenega odstavka.“

(30) Odstavek 1 člena 124 se nadomesti z naslednjim:

„1. Člen 122 in odstavek 1 člena 123 se uporabljata brez poseganja v priznavanje, za katero se države članice odločijo na podlagi nacionalne zakonodaje in v skladu z zakonodajo Skupnosti, organizacij proizvajalcev ali medpanožnih organizacij iz katerega koli sektorja iz člena 1, razen sektorjev iz točke (a) prvega odstavka člena 122 in člena 123(1).“

(31) Člen 180 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 180 Uporaba členov 87, 88 in 89 Pogodbe

Členi 87, 88 in 89 Pogodbe se uporabljajo za proizvodnjo proizvodov iz točk (a) do (k) in točk (m) do (u) člena 1(1) ter iz člena 1(3) te uredbe in trgovino z njimi.

Vendar se členi 87, 88 in 89 Pogodbe ne uporabljajo za plačila, ki jih države članice izvedejo po členih 45, 46, 47, 48, 102, 103, 103a, 103b, 103e, 104, 105 in 182 v skladu s to uredbo.“

(32) V členu 184 se doda naslednja točka (5):

„(5) pred 30. junijem 2011 Evropskemu parlamentu in Svetu po pogojih za nemoteno postopno odpravljanje sistema mlečnih kvot, vključno zlasti z morebitnimi nadaljnjimi povečanji kvot ali morebitnimi zmanjšanji superprelevmanov.“

(33) V členu 204 se doda naslednji odstavek:

„5. Za krompirjev škrob se uporablja poglavje III naslova I dela II do konca tržnega leta 2012/13 za krompirjev škrob.“

(34) Točka 1 Priloge IX se nadomesti z besedilom v Prilogi I k tej uredbi.

(35) Besedilo Priloge II k tej uredbi se vstavi kot Priloga Xa.

(36) Besedilo Priloge III k tej uredbi se vstavi v Prilogo XXII kot točka 20a.

Člen 5 Sprememba Uredbe (ES) št. 3/2008

Odstavek 6 člena 13 Uredbe (ES) št. 3/2008 se nadomesti z naslednjim:

„6. Z odstopanjem od člena 180 Uredbe (ES) št. 1234/2007(*) in člena 3 Uredbe (ES) št. 1184/2006(**) se členi 87, 88 in 89 Pogodbe ne uporabljajo niti za plačila, ki jih izvedejo države članice, vključno z njihovimi finančnimi udeležbami, niti za finančne udeležbe, ki izvirajo iz davkom podobnih dajatev ali obveznih prispevkov držav članic ali organizacij predlagateljic za programe, upravičene do podpore Skupnosti v skladu s členom 36 Pogodbe, ki jih je Komisija izbrala v skladu s členom 8(1) te uredbe.“

(*) UL L 299, 16.11.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. […]/2008.

(**) UL L 214, 4.8.2006, str. 7.“

Člen 6 Sprememba uredbe (ES) št. […]/2008 [SUT za vino]

Odstavek 2 člena 127 Uredbe (ES) št. […]/2008 se nadomesti z naslednjim:

„2. Brez poseganja v člen 8(4) se členi 87, 88 in 89 Pogodbe ne uporabljajo za plačila, ki jih države članice izvedejo v skladu z naslovom II, poglavjem III naslova V in členom 119 v skladu s to uredbo.“

Člen 7 Razveljavitve

1. Uredba (ES) št. 1868/94 se razveljavi.

Sklici na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklici na Uredbo (ES) št. 1234/2007 in se berejo skladno z ustrezno primerjalno tabelo v Prilogi XXII k navedeni uredbi.

2. Uredbe (EGS) št. 1883/78, (EGS) št. 1254/89, (EGS) št. 2247/89 (EGS) št. 2055/93, (ES) št. 2596/97 in (ES) št. 1182/2005 se razveljavijo.

Člen 8 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Uporablja se od 1. januarja 2009.

Vendar:

(a) Točke 1 do 10 in 13 člena 4 se uporabljajo od:

(i) 1. marca 2009 za sektor mleka in mlečnih izdelkov,

(ii) 1. julija 2009 za sektor žit,

(iii) 1. septembra 2009 za sektor riža,

(iv) 1. oktobra 2009 za sektor sladkorja;

(b) Točke 14, 15, 16, 18 do 24, 28, 33 in 35 člena 4 in člen 7(1) se uporabljajo od 1. julija 2009;

(c) Člen 4(17) se uporablja od 1. aprila 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA I

„1. Državne kvote: količine (v tonah) za dvanajstmesečno obdobje na državo članico

Država članica | 2008/09 | 2009/10 | 2010/11 | 2011/12 | 2012/13 | 2013/14 | 2014/15 |

Belgija | 3 427 288.740 | 3 461 561.627 | 3 496 177.244 | 3 531 139.016 | 3 566 450.406 | 3 602 114.910 | 3 602 114.910 |

Bolgarija | 998 580.000 | 1 008 565.800 | 1 018 651.458 | 1 028 837.973 | 1 039 126.352 | 1 049 517.616 | 1 049 517.616 |

Češka | 2 792 689.620 | 2 820 616.516 | 2 848 822.681 | 2 877 310.908 | 2 906 084.017 | 2 935 144.857 | 2 935 144.857 |

Danska | 4 612 619.520 | 4 658 745.715 | 4 705 333.172 | 4 752 386.504 | 4 799 910.369 | 4 847 909.473 | 4 847 909.473 |

Nemčija | 28 847 420.391 | 29 135 894.595 | 29 427 253.541 | 29 721 526.076 | 30 018 741.337 | 30 318 928.750 | 30 318 928.750 |

Estonija | 659 295.360 | 665 888.314 | 672 547.197 | 679 272.669 | 686 065.395 | 692 926.049 | 692 926.049 |

Irska | 5 503 679.280 | 5 558 716.073 | 5 614 303.234 | 5 670 446.266 | 5 727 150.729 | 5 784 422.236 | 5 784 422.236 |

Grčija | 836 923.260 | 845 292.493 | 853 745.418 | 862 282.872 | 870 905.700 | 879 614.757 | 879 614.757 |

Španija | 6 239 289.000 | 6 301 681.890 | 6 364 698.709 | 6 428 345.696 | 6 492 629.153 | 6 557 555.445 | 6 557 555.445 |

Francija | 25 091 321.700 | 25 342 234.917 | 25 595 657.266 | 25 851 613.839 | 26 110 129.977 | 26 371 231.277 | 26 371 231.277 |

Italija | 10 740 661.200 | 10 848 067.812 | 10 956 548.490 | 11 066 113.975 | 11 176 775.115 | 11 288 542.866 | 11 288 542.866 |

Ciper | 148 104.000 | 149 585.040 | 151 080.890 | 152 591.699 | 154 117.616 | 155 658.792 | 155 658.792 |

Latvija | 743 220.960 | 750 653.170 | 758 159.701 | 765 741.298 | 773 398.711 | 781 132.698 | 781 132.698 |

Litva | 1 738 935.780 | 1 756 325.138 | 1 773 888.389 | 1 791 627.273 | 1 809 543.546 | 1 827 638.981 | 1 827 638.981 |

Luksemburg | 278 545.680 | 281 331.137 | 284 144.448 | 286 985.893 | 289 855.752 | 292 754.310 | 292 754.310 |

Madžarska | 2 029 861.200 | 2 050 159.812 | 2 070 661.410 | 2 091 368.024 | 2 112 281.704 | 2 133 404.521 | 2 133 404.521 |

Malta | 49 671.960 | 50 168.680 | 50 670.366 | 51 177.070 | 51 688.841 | 52 205.729 | 52 205.729 |

Nizozemska | 11 465 630.280 | 11 580 286.583 | 11 696 089.449 | 11 813 050.343 | 11 931 180.847 | 12 050 492.655 | 12 050 492.655 |

Avstrija | 2 847 478.469 | 2 875 953.254 | 2 904 712.786 | 2 933 759.914 | 2 963 097.513 | 2 992 728.488 | 2 992 728.488 |

Poljska | 9 567 745.860 | 9 663 423.319 | 9 760 057.552 | 9 857 658.127 | 9 956 234.709 | 10 055 797.056 | 10 055 797.056 |

Portugalska | 1 987 521.000 | 2 007 396.210 | 2 027 470.172 | 2 047 744.874 | 2 068 222.323 | 2 088 904.546 | 2 088 904.546 |

Romunija | 3 118 140.000 | 3 149 321.400 | 3 180 814.614 | 3 212 622.760 | 3 244 748.988 | 3 277 196.478 | 3 277 196.478 |

Slovenija | 588 170.760 | 594 052.468 | 599 992.992 | 605 992.922 | 612 052.851 | 618 173.380 | 618 173.380 |

Slovaška | 1 061 603.760 | 1 072 219.798 | 1 082 941.996 | 1 093 771.416 | 1 104 709.130 | 1 115 756.221 | 1 115 756.221 |

Finska | 2 491 930.710 | 2 516 850.017 | 2 542 018.517 | 2 567 438.702 | 2 593 113.089 | 2 619 044.220 | 2 619 044.220 |

Švedska | 3 419 595.900 | 3 453 791.859 | 3 488 329.778 | 3 523 213.075 | 3 558 445.206 | 3 594 029.658 | 3 594 029.658 |

Združeno kraljestvo | 15 125 168.940 | 15 276 420.629 | 15 429 184.836 | 15 583 476.684 | 15 739 311.451 | 15 896 704.566 | 15 896 704.566 |

“

PRILOGA II „PRILOGA Xa Kvote za krompirjev škrob iz člena 84a na tržno leto

Država članica | (v tonah) |

Češka | 33 660 |

Danska | 168 215 |

Nemčija | 656 298 |

Estonija | 250 |

Španija | 1 943 |

Francija | 265 354 |

Latvija | 5 778 |

Litva | 1 211 |

Nizozemska | 507 403 |

Avstrija | 47 691 |

Poljska | 144 985 |

Slovaška | 729 |

Finska | 53 178 |

Švedska | 62 066 |

SKUPAJ | 1 948 761 |

“

PRILOGA III

„20a. Uredba (EGS) št. 1868/94

Uredba (EGS) št. 1868/94 | Ta uredba |

Člen 1 | Člen 55(1)(c) |

Člen 2(1) in (2) prvi pododstavek | Člen 84a(1) in (2) |

Člen 4 | Člen 84a(3) |

Člen 4a | Člen 95a(2) |

Člen 5 | Člen 95a(1) |

Člen 6 | Člen 84a(4) in (5) |

Člen 7 | Člen 84a(6) |

Člen 8 | Člena 85(d) in 95a(3) |

“

2008/0105 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE (

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 36 in 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisija[48],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[49],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[50],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[51],

ob upoštevanju naslednjega:

75. V okviru ocene izvajanja reforme skupne kmetijske politike (SKP) iz leta 2003 so bili kot bistveni novi izzivi za evropsko kmetijstvo opredeljeni podnebne spremembe, energija iz obnovljivih virov, upravljanje z vodami in biotska raznovrstnost.

76. Evropska skupnost je pogodbenica Kjotskega protokola[52]. Člen 2(1)(a)(iii) Kjotskega protokola poziva pogodbenice, da izvedejo in/ali podrobneje izdelajo politike in ukrepe v skladu s svojimi nacionalnimi razmerami, kot so: spodbujanje trajnostnih oblik kmetijstva ob upoštevanju vidikov podnebnih sprememb. Poleg tega člen 10(b)(i) pogodbenice zavezuje, da oblikujejo, izvedejo, objavijo in redno posodabljajo nacionalne in, kadar ustreza, regionalne programe, ki vsebujejo ukrepe za ublažitev podnebnih sprememb in ukrepe za olajšanje ustreznega prilagajanja na podnebne spremembe. Taki programi bi, med drugim, zadevali kmetijstvo in gozdarstvo. Vlogo podpore za razvoj podeželja je treba v tem okviru nadalje krepiti. Močni znanstveni dokazi govorijo v prid potrebe po nujnem ukrepanju. Evropska skupnost je pozvana, da preuči vse možne načine zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (TPG). Čeprav je evropsko kmetijstvo več kakor drugi sektorji prispevalo k zajezitvi emisij toplogrednih plinov, se v prihodnosti od kmetijstva zahteva, da pospeši svoja prizadevanja za zmanjšanje emisij kot del globalne strategije Evropske skupnosti za boj proti podnebnim spremembam.

77. Po resnih težavah, povezanih s pomanjkanjem vode in sušami, je treba dodatno pozornost posvetiti vprašanjem upravljanja z vodami, vključno s kakovostjo voda, v ustreznih instrumentih SKP[53]. Za evropsko kmetijstvo je bistvenega pomena, da ima trajnostno upravljanje z vodami, da bi lahko izboljšalo učinkovitost glede količine vode, ki se uporablja za kmetijstvo, in da bi bolje zaščitili kakovost vode. V okviru pričakovanih podnebnih sprememb je verjetno, da se bodo območja, prizadeta s sušo, povečevala po obsegu in pogostosti.

78. Zaustavitev upadanja biotske raznovrstnosti ostaja eden glavnih izzivov, podnebne spremembe in potrebe po vodi ta izziv zaostrujejo. Čeprav je bil dosežen pomemben napredek, bo doseganje cilja Evropske skupnosti na področju biotske raznovrstnosti za leto 2010 zahtevalo dodatna prizadevanja[54]. Evropsko kmetijstvo ima ključno vlogo pri varovanju biotske raznovrstnosti.

79. Pomembno je dodatno okrepiti dejavnosti, povezane s temi prednostnimi nalogami, v programih razvoja podeželja, odobrenimi v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005[55].

80. Zaradi pomembnosti teh prednostnih nalog Skupnosti je treba določiti obveznost za države članice, da v programih razvoja podeželja predvidijo dejavnosti, povezane z novimi izzivi.

81. Člen 10 Uredbe (ES) št. 1698/2005 določa da, se lahko zlasti zaradi upoštevanja večjih sprememb pri prednostnih nalogah Skupnosti strateške smernice za razvoj podeželja (programsko obdobje 2007(2013), sprejete s Sklepom Sveta 2006/144/ES[56], revidirajo. Zaradi tega je treba določiti splošno obveznost za države članice, da revidirajo nacionalne strateške načrte po reviziji strateških smernic Skupnosti, da se uredi okvir za spremembo programov.

82. Potrebno je določiti rok za uvedbo dejavnosti, povezanih z novimi izzivi, v programe razvoja podeželja, da bi državam članicam dali na voljo dovolj časa za spremembo njihovih programov razvoja podeželja glede na revidirane strateške smernice Skupnosti in nacionalne strateške načrte.

83. Zaradi novih obveznosti je treba prilagoditi vsebinske zahteve za programe razvoja podeželja. Predvideti je treba neizčrpen seznam vrst dejavnosti, da bi državam članicam pomagali opredeliti ustrezne dejavnosti, povezane z novimi izzivi na področju pravnega okvira za razvoj podeželja.

84. Da bi zagotovili dodatne spodbude za upravičence za uvedbo dejavnosti, povezanih z novimi prednostnimi nalogami, je treba dati možnost za določitev višjih zneskov in stopenj podpore za take dejavnosti.

85. V skladu s členom 9(4) in členom 10(4) Uredbe Sveta (ES) št. XXXX/XXXX z dne XX/XX/2008 [o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete][57] se finančna sredstva, zbrana s pomočjo dodatne modulacije, uporabijo za podporo za razvoj podeželja. Primerno je zagotoviti, da se znesek, ki je enak zneskom navedenih finančnih sredstev, uporabi za podporo dejavnosti, povezanih z novimi izzivi.

86. Glede na dodatno, posebno in zavezujočo uporabo teh zneskov, ki so enaki navedenim finančnim sredstvom, ne sme biti prizadeto vzpostavljeno ravnotežje med cilji podpore za razvoj podeželja.

87. Novi predpisi o odgovornosti v okviru navzkrižne skladnosti pri prenosu zemljišča v zadevnem koledarskem letu so bili uvedeni z Uredbo (ES) št. 146/2008 o spremembah Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)[58]. Zaradi zagotavljanja doslednosti je treba predvideti enaka načela za navzkrižno skladnost na področju razvoja podeželja.

88. Zaradi jasnosti in pravne varnosti je treba razjasniti, v katerih primerih se ne uporablja znižanje ali izključitev iz plačil zaradi neizpolnjevanja obveznih zahtev (navzkrižna skladnost).

89. Glede na izkušnje je treba zagotoviti določeno stopnjo tolerance manjših primerov neskladnosti z zahtevami po navzkrižni skladnosti, predvidenih v členu 51 Uredbe (ES) št. 1698/2005, katerih resnost, obseg in trajnost ne bi upravičili takojšnjega zmanjšanja neposrednih plačil, ki bodo odobrena. Vendar bi moral kljub tej toleranci pristojni nacionalni organ izvajati ustrezen nadzor, dokler neskladnost ne bi bila odpravljena. Poleg tega bi lahko bilo znižanje zelo nizkih začetnih zneskov neposrednih plačil obremenjujoče glede na kakršen koli odvračalni učinek, ki naj bi ga imelo. Zato je treba določiti primeren prag, do katerega se države članice lahko odločijo, da ne bodo uporabljale zmanjšanj, če pristojni nacionalni organ zagotovi, da bo kmet odpravil neskladnost.

90. Vlogo in funkcije nadzornega odbora glede na spremembe pri programih razvoja podeželja je treba spremeniti, da se poveča njegova učinkovitost.

91. Zaradi pravne varnosti in enostavnosti je primerno razjasniti in uskladiti določbe, ki določajo neuporabo členov 87, 88 in 89 Pogodbe za plačila, ki jih države članice izvedejo na podlagi in v skladu s to uredbo.

92. Uredbo (ES) št. 1698/2005 je zato treba ustrezno spremeniti (

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1698/2005 se spremeni:

(1) V členu 11(3) se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d) seznam programov razvoja podeželja, s katerimi se izvaja nacionalni strateški načrt, okvirna dodeljena sredstva EKSRP za vsak program, vključno z zneski, določenimi v členu 12(2) Uredbe (ES) št. 1290/2005*, in ločena navedba zneskov, določenih v členu 69(5a) te uredbe.“

* UL L 209, 11.8.2005, str. 1..

(2) Na koncu poglavja II se doda naslednji člen 12a:

„Člen 12a Revizija

1. Vsaka država članica revidira v skladu s postopkom iz člena 12(1) svoj nacionalni strateški načrt po reviziji strateških smernic Skupnosti, kakor je navedeno v členu 10.

2. Država članica pošlje Komisiji revidiran nacionalni strateški načrt najpozneje tri mesece po sprejetju odločitve o strateških smernicah Skupnosti.“

(3) Vstavi se naslednji člen 16a:

„Člen 16a Posebne dejavnosti, povezane z nekaterimi prednostnimi nalogami

1. Od 1. januarja 2010 države članice v svojih programih za razvoj podeželja v skladu s svojimi posebnimi potrebami določijo vrste dejavnosti z naslednjimi prioritetami, kakor je opisano v strateških smernicah Skupnosti in podrobneje določeno v nacionalnem strateškem načrtu:

(a) podnebne spremembe,

(b) obnovljivi viri energije,

(c) upravljanje z vodami,

(d) biotska raznovrstnost .

Države članice lahko temeljijo svojo odločitev na okvirnem seznamu vrst dejavnosti, določenih v Prilogi II k tej uredbi in/ali katerih koli drugih vrstah dejavnosti, pod pogojem, da so te dejavnosti povezane s prednostnimi nalogami iz prvega podstavka in je njihov cilj doseči potencialne učinke, navedene v Prilogi II.

2. Od 1. januarja 2010 se za vrste dejavnosti iz odstavka 1 lahko stopnje intenzitete pomoči iz Priloge I povečajo za 10 odstotnih točk.

3. Od 1. januarja 2010 vsak program razvoja podeželja prav tako vključuje:

(a) seznam vrst dejavnosti in informacije iz člena 16(c) o posebnih vrstah dejavnosti iz odstavka 1 tega člena;

(b) preglednico, v kateri je za obdobje od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2013 določen skupni prispevek Skupnosti za vrste dejavnosti iz člena 69(5a).“

(4) V členu 17 se doda naslednji odstavek 3:

„3. Zneski, enaki zneskom, ki so posledica uporabe obvezne modulacije po členu 69(5a), se ne upoštevajo v skupnem prispevku EKSRP, od katerega se izračuna najmanjši finančni prispevek Skupnosti na os, kakor je predvideno v odstavkih 1 in 2 tega člena.“

(5) V členu 51(1) se dodajo naslednji pododstavki:

„Prvi in drugi pododstavek se prav tako uporabljata, če je zadevna neskladnost posledica dejanja ali opustitve, za katero je neposredno odgovorna oseba, na katero ali s katere je bilo zemljišče preneseno.

V tem pododstavku pomeni izraz „prenos“ katero koli vrsto transakcije, s katero zemljišče preneha biti na razpolago prenosniku.

V tem členu izraz „celotno gospodarstvo“ ne vključuje nekmetijskih dejavnosti na gospodarstvu in nekmetijskih površin, za katere se zahteva podpora v skladu s členi 36(b)(i), (iv) in (v) te uredbe.“

(6) Odstavek 2 člena 51 se nadomesti z naslednjim:

„2. Znižanje ali ukinitev plačil iz odstavka 1 se uporablja v skladu z naslednjimi določbami:

Znižanje ali ukinitev plačil iz odstavka 1 se ne uporablja za standarde, za katere je bilo odobreno obdobje mirovanja v skladu s členom 26(1)(b) v tem obdobju mirovanja

(b) Na podlagi pogojev, določenih v podrobnih pravilih iz odstavka 4 tega člena, se lahko države članice odločijo, da ne uporabijo znižanja ali ukinitve v višini 100 EUR ali manj na kmeta in na koledarsko leto, in ki vključuje kakršno koli znižanje ali izključitve, ki se uporabi za neposredna plačila po členu 25 Uredbe (ES) [No XXXX/2008 (nova uredba o shemi neposredne podpore)].Če se država članica odloči, da bo uporabila možnost, predvideno v prvem pododstavku, v naslednjem letu, sprejme pristojni organ ukrepe, potrebne za zagotovitev, da kmet odpravi zadevne ugotovljene kršitve. O ugotovitvi in ukrepu za odpravo, ki se sprejme, se obvesti upravičenca.

(c) V primeru, da je do kršitve iz odstavka 1 prišlo zaradi malomarnosti upravičenca in v ustrezno upravičenih primerih se lahko države članice odločijo, da se znižanje ne uporabi, kadar je treba ob upoštevanju njegove teže, obsega in trajanja kršitve šteti za manjši. Vendar se kot manjše ne morejo šteti kršitve, ki predstavljajo neposredno tveganje za javno zdravje ali zdravje živali.

Razen če upravičenec ni sprejel takojšnih ukrepov za odpravo ugotovljene kršitve, sprejme pristojni organ potrebne ukrepe, ki so lahko, če tako ustreza, omejeni na administrativni pregled, s katerimi zagotovi, da kmet odpravi zadevne ugotovljene kršitve. Upravičenec se obvesti o ugotovljeni manjši kršitvi in ukrepih za njegovo odpravo.“

(7) V členu 69 se vstavijo naslednji odstavki 5 a , 5 b in 5 c :

„(5a) Znesek, ki je enak zneskom, ki so posledica uporabe obvezne modulacije po členih 9(4) in 10(4) Uredbe (ES) [št. XXXX/2008 (nova uredba o shemi neposredne podpore)], države članice porabijo v obdobju od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2015 kot podporo Skupnosti v okviru tekočih programov razvoja podeželja za dejavnosti vrst iz člena 16a te uredbe, odobrenih po 1. januarju 2010.

(5b) Če je ob zaključku programa skupni znesek, porabljen za dejavnosti iz odstavka 5a tega člena, nižji od zneska iz člena 16a(3)(b), država članica povrne v proračun Skupnosti razliko do zneska, za katerega so bila presežena skupna dodeljena sredstva na voljo za dejavnosti, razen za dejavnosti iz člena 16a.

(5c) Zneski iz odstavka 5a se ne upoštevajo pri uporabi člena 25 Uredbe (ES) št. 1290/2005.“

(8) V členu 78 se točka (f) nadomesti z naslednjim:

„(f) obravnava in sprejme kakršne koli bistvene predloge za spremembe v programih razvoja podeželja.“

(9) V členu 88(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Vendar se brez poseganja v člen 89 te uredbe členi 87, 88 in 89 Pogodbe ne uporabljajo za plačila, ki jih države članice izvedejo na podlagi in v skladu s to uredbo v okviru člena 36 Pogodbe.“

(10) Priloga se spremeni:

(a) Naslov se nadomesti z naslednjim:

„ Priloga I “

(b) Opomba „****“ se nadomesti z naslednjim:

„ **** Ti zneski se lahko povečajo za vrste dejavnosti, navedene v členu 16a te uredbe, in v drugih izjemnih primerih ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki jih je treba utemeljiti v programih razvoja podeželja. “

(11) Beseda „ Priloga “ se nadomesti z besedo „ Priloga I“ v Prilogi in v naslednjih členih: 22(2), 23(6), 24(2), 26(2), 27(3), 28(2), 31(2), 32(2), 33, 34(3), 35(2), 37(3), 38(2), 39(4), 40(3), 43(4), 44(4), 45(3), 46, 47(2), 88(2), 88(4), 88(6).

(12) Doda se nova Priloga II, katere besedilo je navedeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti .

Uporablja se od 1. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA

„ PRILOGA II

Okvirne vrste dejavnosti, povezane s prednostnimi nalogami iz člena 16a

Prednostna naloga: podnebne spremembe |

Vrste dejavnosti | Členi in ukrepi | Možni učinki |

Izboljšati učinkovitost uporabe dušikovega gnojila (npr. zmanjšana uporaba, oprema, precizno kmetijstvo), izboljšanje skladiščenja (hlevskega) gnoja | Člen 26: posodabljanje kmetijskih gospodarstev Člen 39: kmetijsko okoljska plačila | Zmanjšanje emisij metana (CH4) in didušikovega oksida (N2O) |

Izboljšanje energetske učinkovitosti | Člen 26: posodabljanje kmetijskih gospodarstev | Zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida (CO2) z varčevanjem z energijo. |

Prakse upravljanje s tlemi (npr. metode obdelave tal, dopolnilni posevki, diverzifikacija kolobarjenja) | Člen 39: kmetijsko okoljska plačila | Zmanjšanje didušikovega oksida (N2O); sekvestracija ogljika. |

Sprememba rabe zemljišč (npr. pretvorba ornega zemljišča v pašnike, trajna praha, zmanjšana raba/ obnova organskih tal) | Člen 39: kmetijsko okoljska plačila | Zmanjšanje didušikovega oksida (N2O); sekvestracija ogljika. |

Ekstenzifikacija živinoreje (npr. zmanjšanje obremenitve na površino, povečanje paše) | Člen 39: kmetijsko okoljska plačila | Zmanjšanje metana (CH4). |

Pogozdovanje | Člena 43 in 45: prvo pogozdovanje kmetijskih in nekmetijskih zemljišč | Zmanjšanje didušikovega oksida (N2O); sekvestracija ogljika. |

Preprečevanje gozdnih požarov | Člen 48: obnavljanje proizvodnega potenciala gozdov in uvajanje preventivnih ukrepov | Sekvestracija ogljika v gozdovih in preprečevanje emisij ogljikovega dioksida (CO2). |

Prednostna naloga: obnovljivi viri energije |

Vrste dejavnosti | Členi in ukrepi | Možni učinki |

Proizvodnja bioplina – naprave za pridobivanje bioplina iz živalskih odpadkov z anaerobno fermentacijo (na kmetiji in lokalna proizvodnja) | Člen 26: posodabljanje kmetijskih gospodarstev Člen 53: diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti | Nadomestitev fosilnih goriv; zmanjšanje metana (CH4) |

Trajne energetske poljščine (hitro rastoči panjevec in trave) | Člen 26: posodabljanje kmetijskih gospodarstev | Nadomestitev fosilnih goriv; sekvestracija ogljika; zmanjšanje didušikovega oksida (N2O). |

Predelava kmetijske/gozdne biomase za obnovljive vire energije | Člen 28: dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom | Nadomestitev fosilnih goriv. |

Instalacije/infrastruktura za obnovljivo energijo iz biomase | Člen 53: diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti Člen 54: podpora ustanavljanju in razvoju podjetij Člen 56: osnovne storitve za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo | Nadomestitev fosilnih goriv. |

Prednostna naloga: upravljanje z vodo |

Vrste dejavnosti | Členi in ukrepi | Možni učinki |

Tehnologija za varčevanje z vodo, shranjevanje vode Proizvodne tehnike za varčevanje z vodo | Člen 26: posodabljanje kmetijskih gospodarstev Člen 30: infrastruktura | Izboljšati sposobnost za bolj učinkovito rabe vode. |

Obnova mokrišč Pretvorba kmetijskega zemljišča v gozd/kmetijsko gozdarske sisteme | Člen 39: kmetijsko okoljska plačila Člen 41: neproizvodne naložbe Člena 43 in 45: prvo pogozdovanje kmetijskih in nekmetijskih zemljišč | Ohranjanje visokokakovostnih vodnih teles; varstvo kakovostne vode. |

Razvoj polnaravnih vodnih teles | Člen 57: ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja | Ohranjanje visokokakovostnih vodnih teles; varstvo kakovostne vode. |

Načini upravljanja tal (npr. naknadni posevki) | Člen 39: kmetijsko okoljska plačila | Prispevati k zmanjšanju spiranja različnih sestavin v vodo, vključno s fosforjem. |

Prednostna naloga: biotska raznovrstnost |

Vrsta dejavnosti | Členi in ukrepi | Možni učinki |

Brez uporabe gnojil in pesticidov na kmetijskem zemljišču visoke vrednosti Integrirana in ekološka pridelava | Člen 39: kmetijsko okoljska plačila | Ohranjanja vrst vegetacije bogatih po vrstah, zaščita in ohranjanje travinja. |

Poljski in obrežni mejni pasovi trajnic Gradnja/upravljanje biotopov/habitatov v na in izven lokacij Natura 2000 Sprememba raba zemljišč (ekstenzivno upravljanje s travinjem, pretvorba obdelovalnih zemljišč za pašo, dolgoročna praha) Upravljanje trajnic visoke naravne vrednosti | Člena 38 in 46: plačila v okviru Nature 2000 Člen 39: kmetijsko okoljska plačila Člen 41: neproizvodne naložbe Člen 47: gozdarsko-okoljska plačila Člen 57: ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja | Zaščitene ptice in druge prosto živeče živali ter izboljšana mreža biotopov; zmanjšan vnos škodljivih snovi v mejne habitate. |

Pretvorba genske raznovrstnosti | Člen 39: kmetijsko okoljska plačila | Ohranjena genska raznovrstnost. |

“

2008/0106 (CNS)

Predlog

SKLEP SVETA

o spremembah Sklepa 2006/144/ES o strateških smernicah Skupnosti za razvoj podeželja (programsko obdobje 2007(2013)

SVET EVROPSKE UNIJE JE (

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)[59], in zlasti členov 9 in 10 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[60],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[61],

ob upoštevanju naslednjega:

93. Svet je s svojim sklepom 2006/144/ES[62] sprejel strateške smernice Skupnosti za razvoj podeželja (programsko obdobje 2007(2013), v nadaljevanju „strateške smernice Skupnosti“.

94. Člen 10 Uredbe (ES) št. 1698/2005 določa, da se lahko strateške smernice Skupnosti revidirajo zaradi upoštevanja večjih sprememb pri prednostnih nalogah Skupnosti.

95. V okviru ocene izvajanja reforme skupne kmetijske politike iz leta 2003 so bili kot novi ključni izzivi opredeljeni podnebne spremembe, obnovljivi viri energije, upravljanje z vodami in biotska raznovrstnost. Okrepiti je treba cilje, povezane s temi prednostnimi nalogami in sprejeti programe razvoja podeželja, odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005.

96. Strateške smernice Skupnosti morajo opredeliti področja, ki so pomembna za realizacijo revidiranih prednostnih nalog Skupnosti, povezanih s podnebnimi spremembami, obnovljivimi viri energije, upravljanjem z vodami in biotsko raznovrstnostjo.

97. Na podlagi revizije strateških smernic Skupnosti mora vsaka država članica revidirati svoj nacionalni strateški načrt kot referenčnim okvirom za revizijo programov razvoja podeželja.

98. Strateške smernice Skupnosti je treba zato ustrezno spremeniti (

SKLENIL:

Edini člen

Sklep Sveta z dne 20. februarja 2006 (2006/144/ES) se spremeni:

V Prilogi se dodata odstavka 2.5 in 3.4a, katerih besedilo je navedeno v Prilogi k temu Sklepu.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA

Strateške smernice Skupnosti za razvoj podeželja (programsko obdobje 2007(2013), navedene v Prilogi k Sklepu 2006/144/ES, se spremenijo:

(1) V delu 2 se doda naslednja točka:

„2.5 Obvladovanje novih izzivov

Kot del pregleda reform, uvedenih v letu 2003 je bilo prav tako revidirano ravnotežje med izdatki za neposredna plačila v okviru 1. stebra SKP in financiranje politike razvoja podeželja. Ob že določenem skupnem proračunu SKP do 2013, se lahko dodatna finančna sredstva za razvoj podeželja pridobijo samo s povečanjem obvezne modulacije. Dodatna finančna sredstva so potrebna za okrepitev prizadevanj v zvezi z prednostnimi nalogami EU na področju podnebnih sprememb, obnovljivih virov energije, upravljanja z vodnimi viri in biotsko raznovrstnostjo:

- Podnebje in energija sta postali prednostni nalogi, ko EU prevzema vodstvo pri izgradnji globalnega gospodarstva z nizkimi emisijami ogljika. Marca 2007 se Evropski Svet sprejel sklepe[63], da se emisije CO2 zmanjšajo vsaj za 20 % do leta 2020 (za 30 % kot del mednarodnega sporazuma o globalnih ciljih) in da se določi zavezujoč cilj 20 % za rabo obnovljivih virov energije, vključno z 10-odstotnim deležem biogoriv v porabi bencina in dizelskega goriva. Kmetijstvo in gozdarstvo lahko pomembno prispevata pri zagotavljanju surovin za bioenergijo, pri sekvestraciji ogljika in pri nadaljnjem zniževanju emisij TGP.

- Cilji EU glede vodne politike so določeni v Direktivi 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike[64] , ki se bo začela polno izvajati v obdobju 2010–2012. Kmetijstvo in gozdarstvo kot glavna uporabnika vodnih virov imata pomembno vlogo pri trajnostnem upravljanju tako glede količine kot kakovosti. Upravljanje z vodami bo čedalje bolj pomemben del strategije prilagajanja za spopadanje z že neizogibnimi podnebnimi spremembami.

- Države članice so se zavezale, da bodo zaustavile upadanje biotske raznovrstnosti do leta 2010, cilj, katerega doseganje se zdi čedalje bolj malo verjetno. Velik del biotske raznovrstnosti Evrope je odvisen od kmetijstva in gozdarstva ter bo treba okrepiti prizadevanja za varovanje biotske raznovrstnosti, zlasti v luči pričakovanih neugodnih učinkov podnebnih sprememb in čedalje večjih potreb po vodi.“

(2) V delu 3 se vstavi naslednja točka 3.4 a .:

„ 3.4a. Spopadanje z novimi izzivi

Strateške smernice Skupnosti

Podnebne spremembe, obnovljivi viri energije, upravljanje z vodami in biotska raznovrstnost so ključni izzivi za evropska podeželska območja, kmetijstvo in gozdarstvo. Kot del globalne strategije EU boja proti podnebnim spremembam bosta morala kmetijstvo in gozdarstvo prispevati več za obrzdanje toplogrednih emisij in povečanje sekvestracije ogljika. Povečanje proizvodnje obnovljive energije iz kmetijske in gozdarske biomase bi moralo prav tako pomagati doseči nove cilje EU pri skupni porabi energije in goriva do leta 2020. Bolj trajnostne prakse upravljanja z vodo v kmetijstvu bodo bistvenega pomena za zagotavljanje zadostne količine in kakovosti vode za prihodnost in za prilagajanje na predvidene vplive podnebnih sprememb na vodne vire. Poleg tega ostaja pomemben izziv zaustavitev upadanja biotske raznovrstnosti. Zaradi tega je treba dodatna sredstva, ki bodo dana na voljo od leta 2010 s povečanjem obvezne modulacije, nameniti za krepitev prednostnih nalog EU na zgoraj navedenih področjih.

Da bi te prednostne naloge izpolnile, se države članice spodbuja, da podporo osredotočijo na ključne ukrepe. Takšni ključni ukrepi bi lahko vključevali naslednje vrste dejavnosti:

(i) Zlasti se lahko podpora za naložbe v okviru osi 1 nameni za stroje in opremo, ki varčujejo z energijo, vodo in z drugimi vložki, kakor tudi za proizvodnjo obnovljive energije za uporabo na kmetiji. V agroživilski verigi in gozdarskem sektorju bi naj podpora za naložbe pomagala razvijati inovativne in bolj trajnostne načine predelave biogoriv.

(ii) V okviru osi 2 se lahko kmetijski okoljski ukrepi in gozdarski ukrepi uporabijo zlasti za izboljšanje biotske raznovrstnosti z ohranjanjem bogastva vrst rastlinstva, varovanja in ohranjanja travinja in ekstenzivnih oblik kmetijske pridelave. Posebni ukrepi v okviru osi 2, kot so kmetijski okoljski ukrepi ali pogozdovanje lahko prav tako pomagajo izboljšati sposobnost za boljše upravljanje razpoložljivih vodnih virov glede količine in jih varovati glede kakovosti. Poleg tega nekateri kmetijski okoljski in gozdarski ukrepi prispevajo k omejitvi emisij didušikovega oksida (N2O) in metana (CH4) in pomagajo spodbujati sekvestracijo ogljika.

(iii) V okviru osi 3 in 4 se lahko podprejo projekti v lokalnem merilu in sodelovanje za projekte obnovljive energije, kakor tudi diverzifikacija kmetov v proizvodnjo bioenergije. Ohranjanje naravne dediščine lahko pomaga pri varovanju habitatov visoke naravne vrednosti in vodnih teles visoke vrednosti.

(iv) Ker se vsa podeželska območja soočajo z vprašanji podnebnih sprememb in energije iz obnovljivih virov, lahko države članice spodbudijo skupine Leader, da ta vprašanja vključijo v svoje lokalne razvojne strategije kot presečno temo. Te skupine lahko veliko prispevajo k prilagajanju na podnebne spremembe in k rešitvam obnovljive energije, ki so prilagojene lokalnim razmeram.

(v) Kot splošno načelo je treba podporo nameniti za vrste dejavnosti, ki so usklajene s cilji in določbami iz Uredbe (ES) št. 1698/2005 in ki prispevajo z ustvarjanjem pozitivnih potencialnih učinkov z vidika novih izzivov, kot so izzivi, opredeljeni v Prilogi II k navedeni uredbi.“

FINANČNI IZKAZ |

1. | PRORAČUNSKA POSTAVKA (2008): 67 03 05 02 05 03 05 04 | ODOBRENA PRORAČUNSKA SREDSTVA (2008): (v milijonih EUR) p.m. 4 032 36 832 12 927 |

2. | NASLOV: Uredba Sveta o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete; Uredba Sveta o spremembah skupne kmetijske politike s spremembami na podlagi sprememb uredb (ES) št. 320/2006, (ES) št. 1234/2007, (ES) št. 3/2008 in (ES) št. […]/2008; Uredba Sveta (ES) o spremembah Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP); Sklep Sveta o spremembi Sklepa 2006/144/ES o strateških smernicah Skupnosti za razvoj podeželja (programsko obdobje 2007(2013) |

3. | PRAVNA PODLAGA: Člena 36 in 37 Pogodbe |

4. | CILJI: – izvesti prilagoditve, potrebne zaradi poenostavitve skupne kmetijske politike, – omogočiti SKP, da izkoristi nove tržne priložnosti in – spoprijeti se z novimi izzivi podnebnih sprememb, upravljanja z vodami in bioenergije. |

5. | FINANČNE POSLEDICE | 2009 (v milijonih EUR) | 2010 (v milijonih EUR) | 2011 (v milijonih EUR) |

5.0 | IZDATKI – KI BREMENIJO PRORAČUN ES (NADOMESTILA/INTERVENCIJE) – DRŽAVNI ORGANI – DRUGO | – | –9 | –180 |

5.1 | PRIHODEK NAMENSKI PREJEMKI | – | – | – |

2012 (v milijonih EUR) | 2013 (v milijonih EUR) |

5.0.1 | OCENJENI IZDATKI | –115 | –124 |

5.1.1 | OCENJEN PRIHODEK | –55 | –110 |

5.2 | METODA IZRAČUNA: Prosimo, glejte priložene preglednice. |

6.0 | ALI SE LAHKO PROJEKT FINANCIRA IZ ODOBRENIH PRORAČUNSKIH SREDSTEV, VPISANIH V USTREZNO POGLAVJE TEKOČEGA PRORAČUNA? | DA NE |

6.1 | ALI SE LAHKO PROJEKT FINANCIRA S PRENOSOM MED POGLAVJI TEKOČEGA PRORAČUNA? | DA NE |

6.2 | ALI BO POTREBEN DOPOLNILNI PRORAČUN (REBALANS)? | DA NE |

6.3 | ALI BO TREBA ODOBRENA PRORAČUNSKA SREDSTVA VKLJUČITI V PRIHODNJE PRORAČUNE? | DA NE |

PRIPOMBE: Letna neto proračunska posledica reforme je omejena (prihranek v višini 14 milijonov EUR v letu 2013). Glavne proračunske posledice so dvojne: (i) povečanje deleža neposrednih plačil, ki bodo povsem ločena od proizvodnje; (ii) prenos naraščajočega letnega zneska (do 2,0 milijarde EUR v letu 2013) iz tržnih ukrepov in neposrednih pomoči na razvoj podeželja za spopadanje z novimi izzivi, navedenimi zgoraj. |

IZRAČUN NETO FINANČNIH POSLEDIC PRORAČUNSKEGA PO PRORAČUNSKIH POGLAVJIH PREDLOGOV ZA PREGLED STANJA |

Proračunsko leto | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 |

Prihodki |

6703 (zmanjšanje zneska) | –55 | –110 |

Izdatki |

05 02 Trgi | 0 | –9 | –36 | –146 | –155 |

05 03 Neposredne pomoči (pred modulacijo) | 0 | 0 | –144 | 32 | 32 |

Neto znesek 05 02 in 05 03 pred modulacijo | 0 | –6 | –178 | –115 | –124 |

05 03 Neposredne pomoči (prenos modulacije na razvoj podeželja) | 0 | –563 | –977 | –1427 | –2022 |

05 04 Razvoj podeželja | 0 | 563 | 977 | 1427 | 2022 |

NETO IZDATKI (05 02, 05 03, 05 04) | 0 | –9 | –180 | –115 | –124 |

NETO PRORAČUNSKE POSLEDICE VKLJUČNO Z NAMENSKIMI PREJEMKI (67 03, 05 02, 05 03, 05 04) | 0 | –9 | –180 | –59 | –14 |

IZRAČUN FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGOV ZA PREGLED STANJA V SEKTORJU MLEKA NA NAMENSKE PREJEMKE |

Proračunsko leto | Pravna podlaga | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 |

SEKTOR MLEKA |

– vpliv na superprelevman po povečanju mlečne kvote (zmanjšanje zneska ) | – | – | – | –55,1 | –110,2 |

IZAČUN FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGOV ZA PREGLED STANJA V TRŽNEM SEKTORJU |

Mio EUR |

Proračunsko leto | Pravna podlaga | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 |

A. Ukinitev prahe v okviru pregleda (zdravstvenega stanja) in omejitev intervencij samo na pšenico |

Vpliv na izvozna nadomestila za žita | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 |

Vpliv na intervencijsko skladiščenje za žita, vključno z omejitvijo intervencije na pšenico* | Čl. 10-13, čl. 18 | 0,0 | 23,7 | 47,8 | 78,3 | 73,3 |

B. Drugi ukrepi |

Premija za krompirjev škrob | Čl. 84a, 95a | –43,4 | –43,4 |

Proizvodna nadomestila za škrob | prej čl. 96 | 0,0 | 0,0 | 0,0 |

SKUPAJ | 0,0 | 23,7 | 47,8 | 34,9 | 29,9 |

* Scenarij v okviru pregleda (zdravstvenega) stanja je bil izračunan z upoštevanjem intervencijskega odkupa pšenice po polni intervencijski ceni. Vendar je treba pri intervenciji, ki temelji na razpisu (predlog pregleda stanja), to obravnavati kot največji vpliv. Velikost kakršnega koli znižanja na tej stopnji ni možno količinsko opredeliti. |

SEKTOR RIŽA |

– Ukinitev intervencije za riž | Čl. 10 | – | – | – |

LAN IN KONOPLJA | Ur. 1234/2007 |

– Prehodna vezana pomoč | Čl. 92 do 94 | –4,2 | –8,1 |

POSUŠENA KRMA | Ur. 1234/2007 |

– Ukinitev tržne pomoči | Čl. 86 do 90 | –52,3 | –145,2 | –145,2 |

SEKTOR MLEKA |

A. Ukrepi so postali neobvezni z možnimi proračunskimi posledicami: |

– Intervencija za maslo: neobvezna intervencija z razpisom po nakupu 30 000 t z razpisom | Čl. 18 |

– intervencija za posneto mleko v prahu (SMP): neobv interv. z razpisom po obveznem nakupu 109 000 t z razpisom | Čl. 18 |

– Zasebno skladiščenje za maslo je postalo neobvezno, ker temelji na razmerah na trgu | Čl. 34a | (–18) | (–18) | (–18) | (–18) |

– Pomoč za SMP kot krmo je postala neobvezna, ker temelji na razmerah na trgu | Čl. 99 |

– Pomoč za proizvodnjo kazeina je postala neobvezna, ker temelji na razmerah na trgu | Čl. 100 |

B. Ukrepi s proračunskimi posledicami: |

– Ukinitev pomoči za odkup masla | Prej čl. 101 | –10,0 | –10,0 | –10,0 | –10,0 |

– Ukinitev pomoči za zasebno skladiščenje za sir | Prej čl. 28(b) | –24,0 | –24,0 | –24,0 | –24,0 |

C. Sistem kvot (mehki pristanek) |

– Vpliv na izvozna nadomestila (b) | 1,6 | 2,5 | 2,3 | 2,1 |

SKUPAJ MLEKO IN MLEČNI PROIZVODI | –32,4 | –31,5 | –31,7 | –31,9 |

SEKTOR SVINJSKEGA MESA |

– Ukinitev intervencije za svinjsko meso | Prej čl. 17 | – | – | – | – |

Ukinitev čl. 44 Ur. 1234/2007 (bolezni živali) (a) | Prej čl. 44 | a | – | – | – | – |

(a) S predlogom bodo ti ukrepi v prihodnosti financirani v okviru novega člena 60 nove uredbe, ki bo nadomestila Uredbo (ES) št. 1782/2003. |

(b) ob predpostavki, da se bo hipoteza, ohranjena za tržno ravnotežje, uresničila. |

IZRAČUN FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGOV PREGLEDA STANJA V SEKTORJU NEPOSREDNIH PLAČIL |

Proračunsko leto | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 |

NEPOSREDNA PLAČILA (pred modulacijo) |

A. Vpliv dodajanja novih ukrepov v neposredna plačila in ukinitve nekaterih obstoječih neposrednih plačil | 0,0 | –90,0 | 85,8 | 85,8 |

B. Vpliv ločevanja obstoječih vezanih neposrednih plačil v SEP | 0,0 | –54,1 | –54,1 | –54,1 |

C. Vpliv ločevanja obstoječih ponovno vezanih neposrednih plačil, ki so bila predhodno ukinjena, v SEP | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 |

SKUPAJ NEPOSREDNA PLAČILA (brez upoštevanja učinka modulacije) | 0,0 | –144,1 | 31,7 | 31,7 |

D. Prenos zneska modulacije na razvoj podeželja | 563 | 977 | 1427 | 2022 |

Proračunsko leto | Pravna podlaga | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 |

VKLJUČITEV NOVIH UKREPOV V NEPOSREDNA PLAČILA (SEP/SEPP) IN UKINITEV OBSTOJEČIH NEPOSREDNIH PLAČIL (pred modulacijo) |

A. Novi ukrepi, vključeni v shemo neposrednih plačila (SEP ali SEPP) | NASLOV III |

Posušena krma | Predlog | 124,3 | 124,3 |

Lan z dolgimi vlakni | 8,1 | 8,1 |

Pomoč za predelavo krompirjevega škroba | 43,4 | 43,4 |

B. Ukinitev obstoječe sheme neposrednih plačil |

Energetske poljščine | Prej čl. 88 | –90,0 | –90,0 | –90,0 |

C. Posledice = A + B | 0,0 | –90,0 | 85,8 | 85,8 |

VKLJUČITEV OBSTOJEČIH VEZANIH NEPOSREDNIH PLAČIL V SEP/SEPP (pred modulacijo) |

A. Novi ukrepi, vključeni v SEP ali SEPP | NASLOV III |

Stročnice | Predlog | 66,3 | 67,7 | 69,1 |

Riž | 90,5 | 90,6 | 181,5 |

Lupinarji | 98,6 | 98,9 | 99,3 |

Pomoč pridelovalcem za krompirjev škrob | 63,4 | 64,0 |

Pomoč pridelovalcem oliv | 105,2 | 105,5 | 105,8 |

Premija za posebno kakovost za trdo pšenico | 94,4 | 94,5 | 94,6 |

Skupaj | 455,0 | 520,7 | 614,3 |

B. Ukinitev ustreznih vezanih neposrednih pomoči |

Stročnice | Čl. 76-78 | –86,6 | –88,0 | –89,4 |

Riž | Čl. 79-82 | –90,5 | –90,6 | –181,5 |

Lupinarji | Čl. 83-87 | –98,6 | –98,9 | –99,3 |

Pomoč pridelovalcem za krompirjev škrob | Čl. 93-94 | –63,4 | –64,0 |

Pomoč pridelovalcem oliv | Čl. 110i | –105,2 | –105,5 | –105,8 |

Posebna premija za kakovost za trdo pšenico | Čl. 72-75 | –128,2 | –128,3 | –128,4 |

Skupaj | Ur. 1782/2003 | –509,1 | –574,8 | –668,4 |

C. Posledice = A + B | –54,1 | –54,1 | –54,1 |

Proračunsko leto | Pravna podlaga | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 |

VKLJUČITEV V SEP OBSTOJEČIH PONOVNO VEZANIH NEPOSREDNIH PLAČIL PO NEOBVEZNIH IZKLJUČITVAH (UKINITVAH) (pred modulacijo) |

A. Novi ukrepi, vključeni v SEP | NASLOV III |

Plačila na osnovi proizvodnih stroškov (COP) | 1526,7 | 1526,7 | 1526,7 |

Dodatno plačilo za trdo pšenico | 56,8 | 56,8 | 56,8 |

Posebna premija z govedino | 51,9 | 52,5 | 106,3 |

Klavna premija za odrasle živali | 118,3 | 118,3 | 236,6 |

Klavna premija za teleta | 66,4 | 66,4 | 132,7 |

Semena | 30,9 | 30,9 | 30,9 |

Hmelj | 2,6 | 2,6 | 2,6 |

B. Ukinitev ustreznih ponovno vezanih neposrednih pomoči |

Plačila | –1526,7 | –1526,7 | –1526,7 |

Dodatno plačilo za trdo pšenico | Čl. 66 | –56,8 | –56,8 | –56,8 |

Posebna premija za govedino | Čl. 68 | –51,9 | –52,5 | –106,3 |

Klavna premija za odrasle živali | Čl. 68 | –118,3 | –118,3 | –236,6 |

Klavna premija za teleta | Čl. 68 | –66,4 | –66,4 | –132,7 |

Semena | Čl. 70-1a | –30,9 | –30,9 | –30,9 |

Hmelj | Čl. 68a | –2,6 | –2,6 | –2,6 |

C. Posledice = A + B | 0,0 | 0,0 | 0,0 |

IZRAČUN FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGOV PREGLEDA STANJA NA RAZVOJ PODEŽELJA |

Mio EUR |

Proračunsko leto | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 |

Zneski iz povečane obvezne modulacije | 0 | 563 | 977 | 1427 | 2022 |

SKUPAJ | 0 | 563 | 977 | 1427 | 2022 |

[1] UL L 291, 19.11.1979, str. 174. Protokol, kakor je bil nazadnje spremenjen z Uredbo (ES) št. 1050/2001 (UL L 148, 1.6.2001, str. 1).

[2] UL C […], […], str. […].

[3] UL C […], […], str. […].

[4] UL C […], […], str. […].

[5] UL C […], […], str. […].

[6] UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z (vstaviti sklic na vino).

[7] Odločba Sveta 2002/358/ES (UL L 130, 15.5.2002, str. 1).

[8] Sklepi Sveta, Luksemburg, 30.10.2007, 13888/07.

[9] Sklep Sveta, Bruselj, 18.12.2006, 16164/06.

[10] UL L 277, 21.10.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2012/2006 (UL L 384, 29.12.2006, str. 8).

[11] UL L 95, 5.4.2007, str. 1.

[12] UL L 209, 11.8.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1437/2007 (UL L 322, 7.12.2007, str. 1).

[13] UL L 204, 11.8.2000, str. 1.

[14] UL L 5, 9.1.2004, str. 8.

[15] UL L 58, 28.2.2006, str. 42, Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1261/2007 (UL L 283, 27.10.2007, str. 8).

[16] UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

[17] UL C 139, 14.6.2006, str.1.

[18] UL L 103, 25.4.1979, str. 1.

[19] UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

[20] UL L 189, 20.7.2007, str. 1.

[21] UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

[22] UL L 58, 28.2.2006, str. 1 .

[23] UL L 210, 31.7.2006, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1989/2006.

[24] UL L 125, 23.5.1996, str. 10.

[25] UL L 125, 23.5.1996, str. 3 .

[26] UL L 215, 30.7.1992, str. 70.

[27] UL L 214, 4.8.2006, str. 7.

[28] UL C …, …, str. ….

[29] UL C …, …, str. ….

[30] UL C …, …, str. ….

[31] UL C …, …, str. ….

[32] UL L 299, 16.11.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. […]/2008 (UL L ....., str. …).

[33] UL L 76, 19.3.2008, str. 1.

[34] UL L 197, 30.7.1994, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 671/2007 (UL L 156, 16.6.2007, str. 1).

[35] UL L …, …, str. ….

[36] UL L 42, 14.2.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1276/2007 (UL L 284, 30.10.2007, str. 11).

[37] UL L 58, 28.2.2006, str. 42. Uredba, spremenjena z Uredbo (ES) št. 1261/2007 (UL L 283, 27.10.2007, str. 8).

[38] UL L 265, 26.9.2006, str. 1.

[39] UL L 3, 5.1.2008, str. 1.

[40] UL L […], […], str. […].

[41] UL L […], […], str. […].

[42] UL L 216, 5.8.1978, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 734/2007 (UL L 169, 29.6.2007, str. 5).

[43] UL L 126, 9.5.1989, str. 1. Uredba, spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 260/96 (UL L 34, 13.2.1996, str. 16).

[44] UL L 216, 27.7.1989, str. 5.

[45] UL L 187, 29.7.1993, str. 8.

[46] UL L 351, 23.12.1997, str. 12. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1805/2003 (UL L 265, 16.10.2003, str. 5).

[47] UL L 190, 22.7.2005, str. 1.

[48] UL C …, …, str. ….

[49] UL C …, …, str. ….

[50] UL C …, …, str. ….

[51] UL C …, …, str. ….

[52] Odločba Sveta 2002/358/ES (UL L 130, 15.5.2002, str. 1).

[53] Sklepi Sveta, Luksemburg, 30.10.2007, 13888/07.

[54] Sklep Sveta, Bruselj, 18.12.2006, 16164/06.

[55] UL L 277, 21.10.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 146/2008 (UL L 46, 21.2.2008, str. 1).

[56] UL L 55, 25.2.2006, str. 20.

[57] UL L […], […], str. […].

[58] UL L 46, 21.2.2008, str. 1.

[59] UL L 277, 21.10.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 146/2008 (UL L 46, 21.2.2008, str. 1).

[60] UL C …, …, str. ….

[61] UL C …, …, str. ….

[62] UL L 55, 25.2.2006, str. 20.

[63] Sklepi Sveta, Bruselj, 8./9. marec 2007, 7224/1/07 REV1.

[64] UL L 327, 22.12.2000, str. 1.