52008PC0007

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 22.1.2008

COM(2008) 7 konč.

Predlog

ODLOČBA SVETA

o dovoljenju Italiji, da na opredeljenih geografskih območjih uporabi znižano stopnjo obdavčitve za plinsko olje in utekočinjeni naftni plin za ogrevanje v skladu s členom 19 Direktive 2003/96/ES

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1) OZADJE PREDLOGA

- Razlogi za predlog in njegovi cilji

Obdavčitev energentov in električne energije v Skupnosti ureja Direktiva Sveta 2003/96/ES[1] (v nadaljnjem besedilu „Direktiva o obdavčitvi energije“ ali „Direktiva“).

V skladu s členom 19(1) Direktive in določb zlasti iz členov 5, 15 in 17, lahko Svet soglasno na predlog Komisije kateri koli državi članici dovoli uvedbo nadaljnjih izjem ali znižanj trošarin zaradi upoštevanja posebnih politik.

Cilj tega predloga je Italiji dovoliti, da na opredeljenih geografskih območjih uporablja znižano stopnjo obdavčitve za plinsko olje in utekočinjeni naftni plin za ogrevanje in s tem delno omili stroške za ogrevanje oseb, ki prebivajo na teh geografskih območjih. Stroški ogrevanja so visoki zaradi zelo slabih podnebnih razmer ali zaradi slabih podnebnih razmer oziroma otoške lege takih območij v povezavi z omejeno izbiro goriv in nedostopnostjo napeljave zemeljskega plina.

- Splošno ozadje

Z dopisom z dne 17. oktobra 2006 so italijanski organi zaprosili za dovoljenje za uporabo znižane stopnje obdavčitve za plinsko olje in utekočinjeni naftni plin za ogrevanje na opredeljenih geografskih območjih, tako da se podaljša praksa v okviru odstopanja iz člena 18(1) Direktive o obdavčitvi energije v povezavi z deseto alineo točke 8 Priloge II Direktive. Ta določba je Italiji do 31. decembra 2006 na nekaterih območjih dovoljevala uporabo znižane stopnje trošarin za domače gorivo in utekočinjeni naftni plin za ogrevanje. Zahtevek italijanskih organov je bil vložen, preden je navedeno odstopanje prenehalo veljati. Italijanski organi so 5. decembra 2006, 13. februarja 2007, 18. aprila 2007, 7. junija 2007, 27. avgusta 2007, 1. oktobra 2007 in 12. novembra 2007 zagotovili dodatne informacije in pojasnila.

V podporo zahtevku za odstopanje je Italija izpostavila raznovrstnost svojega ozemlja s spremenljivim podnebjem in geografskimi razmerami. Leta 1999 je Italija v okviru reforme svojega davčnega sistema zvišala splošno stopnjo trošarin. Poleg tega je ob upoštevanju posebnosti svojega ozemlja v izogib pretirani obremenitvi nekaterih potrošnikov uvedla znižano stopnjo obdavčitve za utekočinjeni naftni plin in plinsko olje za ogrevanje na nekaterih delih svojega ozemlja. Trenutno znižanje davkov znaša 129,11 EUR na 1 000 litrov za plinsko olje (s čimer se veljavna davčna stopnja zniža na 274,10 EUR na 1 000 litrov) in 159,07 EUR na 1 000 kg utekočinjenega naftnega plina (s čimer se veljavna davčna stopnja zniža na 30,87 EUR na 1 000 kg). Veljavne davčne stopnje so višje od minimalnih stopenj obdavčitve, predpisanih v Direktivi.

Znižani davki se uporabljajo na geografskih območjih, ki izpolnjujejo naslednja merila:

- Občine, ki spadajo v cono F, kot je določena v odloku predsednika št. 412 iz leta 1993. Odlok deli ozemlje Italije na šest podnebnih con (A do F). Razvrstitev temelji na enoti „dnevne stopinje“, ki v običajnem obdobju, ko je potrebno ogrevanje, predstavlja vsoto dnevne povprečne temperature, ki odstopa od optimalnih 20 °C. Višja je številka, določena za občino, nižja je povprečna zunanja temperatura v obdobju, ko je potrebno ogrevanje. Občine, ki spadajo v podnebno cono F, so opredeljene kot občine z več kot 3 000 „dnevnimi stopinjami“[2].

- Občine, ki spadajo v cono E, kot je določena v odloku predsednika št. 412 iz leta 1993, če zadevna občina nima dostopa do napeljave zemeljskega plina. Občine, ki spadajo v podnebno cono E, so opredeljene kot občine z 2 100 do 3 000 „dnevnimi stopinjami“.

- Občine na Sardiniji in majhnih otokih, če zadevna občina nima dostopa do napeljave zemeljskega plina; ta del režima obsega vse italijanske otoke razen Sicilije.

Po podatkih italijanskih organov diferenciacija davkov in izbira upravičenih območij temeljita na objektivnih merilih. Njihov namen je zagotoviti geografsko povezanost z drugimi deli ozemlja Italije, t.j. da se prebivalstvu upravičenih območij z znižanjem pretirano visokih stroškov ogrevanja zagotovijo bolj primerljive razmere z drugimi prebivalci Italije. Znesek znižanih davkov je v vseh primerih enak, saj je njihov namen samo delno znižanje dodatnih stroškov ogrevanja, ki jih imajo prebivalci upravičenih območij zaradi hladnega podnebja in/ali oteženega nakupa goriva.

Po podatkih italijanskih organov za podnebni coni E in F znaša znižanje davkov povprečno 11−12 % cene plinskega olja in utekočinjenega naftnega plina za ogrevanje. Te podatke je treba primerjati s povprečnimi stroški ogrevanja, ki so zaradi podnebnih razmer v podnebni coni E 90 %, v podnebni coni F pa 170 % višji od nacionalnega povprečja.

Posebnost otokov je v tem, da je preskrba goriva zaradi geografskega položaja po obsegu omejena in je zaradi dodatnih stroškov za prevoz njegova cena višja kot v celinskem delu Italije. Italijanski organi so potrdili, da znižanje davka ne povzroča prekomerne kompenzacije in zaradi njega cene utekočinjenega naftnega plina in plinskega olja niso nižje od cen na celini. Po vzorčnih podatkih italijanskih organov je po znižanju davka cena utekočinjenega naftnega plina na otokih še vedno 2,5 do 4,5 EUR/hl višja kot na celini. Za plinsko olje je razlika v ceni celo večja in v nekaterih primerih je lahko končna cena na otokih skoraj dvakrat višja kot na celini.

Poleg tega se bodo dodatni stroški na teh območjih po mnenju italijanskih organov zelo znižali, ko bo v zadevnih občinah na voljo dostop do napeljave zemeljskega plina (lahko se pričakuje, da se bo to zgodilo v občinah, ki spadajo v cono E in na nekaterih otokih). Zlasti bi se s tem povečala raznovrstnost izbire med gorivi, ki so na voljo potrošnikom. Zato italijanski organi ne predvidevajo znižanja davka v občinah, ki spadajo v cono E ali se nahajajo na zadevnih otokih, potem ko bo napeljava zemeljskega plina v teh občinah dokončana. V občinah v podnebni coni F, ki se večinoma nahajajo v goratih regijah, se napeljava zemeljskega plina ne bo razvila do te mere, da bi pokrivala celotno geografsko območje zadevnih občin ali njegov večji del. Zato se s takim razvojem za številne prebivalce raznovrstnost izbire goriv ne bo povečala. Zato se upravičenost občine v podnebni coni F ne pogojuje s tem, da napeljava zemeljskega plina ne obstaja.

Za izvedbo ukrepa so potrebna sredstva iz proračuna v višini približno 62 milijonov EUR na leto. Upravičena populacija šteje 4,4 milijona prebivalcev. Znižanje davkov se upravičencem prizna v obliki znižanja cene ob nakupu energentov (upravičenci bivajo na upravičenih območjih).

- Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije.

- Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Komisija preuči vsak zahtevek za odstopanje v skladu s členom 19 Direktive o obdavčitvi energije, pri čemer upošteva pravilno delovanje notranjega trga, potrebo po zagotavljanju lojalne konkurence ter zdravstvene, okoljske, energetske in transportne politike Skupnosti.

Za zadevna geografska območja bi standardna nacionalna stopnja obdavčitve za utekočinjeni naftni plin in plinska olja za ogrevanje pomenila prekomerno obremenilne stroške ogrevanja v primerjavi z drugimi deli ozemlja Italije. Razlog za to so slabe podnebne razmere ali otoška lega navedenih območij v povezavi z nedostopnostjo napeljave zemeljskega plina kot alternativnega vira energije za ogrevanje.

Znižana davčna stopnja upošteva ta poseben položaj tako, da delno znižuje dodatne stroške ogrevanja na zadevnih geografskih območjih v primerjavi z drugimi deli ozemlja Italije.

Po podatkih italijanskih organov je znižanje v vseh primerih nižje kot navedeni dodatni stroški. Ob tem preostali davčni stopnji za plinsko olje in utekočinjeni naftni plin še vedno presegata minimalne stopnje Skupnosti, določene v Direktivi o obdavčitvi energije.

Zato se lahko šteje, da je znižanje združljivo s spodbudnim učinkom obdavčenja za namen učinkovitosti energije in z drugimi vidiki energetske politike. Ni bilo ugotovljeno, da bi bil ukrep nezdružljiv z ustreznimi politikami Skupnosti na področjih okolja in energetike.

Poleg tega je ta ukrep sprejemljiv tudi ob upoštevanju dobrega delovanja notranjega trga in potrebe po zagotovitvi lojalne konkurence. Njegov namen je le delno znižati dodatne stroške ogrevanja zaradi objektivnih razmer na zadevnih območjih. To znižanje davka ni kumulativno z drugimi vrstami znižanja davkov in se razen za ogrevanje prostorov ne uporablja za druge vrste uporabe goriv.

Italijanski organi menijo, da stopnjo davčnih ugodnosti za poslovne uporabnike v vsakem konkretnem primeru določa Uredba Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis[3]. Vendar če ugodnost za katero koli posamezno podjetje preseže zgornjo mejo, določeno v navedeni uredbi, se o tem Komisija uradno obvesti v skladu z Uredbo Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES[4]. Člen 19(2) Direktive o obdavčitvi energije nadalje določa, da morajo biti ukrepi, sprejeti v skladu z določbami Direktive, časovno omejeni, in določa obdobje največ 6 let z možnostjo podaljšanja. Na tej stopnji se zdi primerno dodeliti dovoljenje za šest let.

Treba je zagotoviti, da lahko Italija uporablja posebno znižanje, ki ga obravnava ta predlog, neprekinjeno na podlagi položaja, pridobljenega v skladu s členom 18 Direktive v povezavi s Prilogo II Direktive, pred 1. januarjem 2007. Zato je treba zahtevano dovoljenje dodeliti z veljavnostjo od navedenega datuma.

2) POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

- Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Ta predlog zadeva samo Italijo.

- Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Zunanje izvedensko mnenje ni bilo potrebno.

- Ocena učinka

Ta predlog se nanaša na dovoljenje eni sami državi članici na njeno lastno zahtevo.

3) PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Povzetek predlaganih ukrepov

Cilj predloga je podelitev dovoljenja Italiji za odstopanje od splošnih določb Direktive Sveta 2003/96/ES in uporabo znižane stopnje obdavčitve za plinsko olje in utekočinjeni naftni plin za ogrevanje na nekaterih območjih z visokimi stroški ogrevanja.

- Pravna podlaga

Člen 19 Direktive Sveta 2003/96/ES.

- Načelo subsidiarnosti

Področje posredne obdavčitve, ki ga obravnava člen 93 Pogodbe ES, samo po sebi ni v izključni pristojnosti Skupnosti v smislu člena 5 Pogodbe ES.

Kljub temu sočasno izvajanje pristojnosti držav članic na tem področju strogo ureja in omejuje veljavna zakonodaja Skupnosti. V skladu s členom 19 Direktive 2003/96/ES je le Svet pooblaščen, da državi članici dovoli uvedbo nadaljnjih izjem ali znižanj, kot predvideva ta določba. Države članice ne morejo prevzeti te naloge Sveta.

Predlog je zato v skladu z načelom subsidiarnosti.

- Načelo sorazmernosti

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti. Znižanje davka ne presega dodatnih stroškov.

- Izbira instrumentov

Predlagani instrumenti: odločba Sveta.

Člen 19 Direktive 2003/96 določa le to vrsto ukrepov.

4) PRORAČUNSKE POSLEDICE

Ta ukrep ne povzroča finančne in administrativne obremenitve Skupnosti. Predlog torej ne vpliva na proračun Skupnosti.

Predlog

ODLOČBA SVETA

o dovoljenju Italiji, da na opredeljenih geografskih območjih uporabi znižano stopnjo obdavčitve za plinsko olje in utekočinjeni naftni plin za ogrevanje v skladu s členom 19 Direktive 2003/96/ES

(Besedilo v italijanskem jeziku je edino verodostojno)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije[5] in zlasti člena 19(1) Direktive,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Na podlagi člena 18(1) Direktive 2003/96/ES v povezavi s Prilogo II k navedeni direktivi je Italija dobila dovoljenje za uporabo znižane stopnje trošarin za domače gorivo in utekočinjeni naftni plin za ogrevanje na „posebej prikrajšanih geografskih območjih“. To odstopanje je veljalo do 31. decembra 2006.

(2) Z dopisom z dne 17. oktobra 2006 so italijanski organi v skladu s členom 19 Direktive 2003/96/ES zaprosili za dovoljenje za uporabo znižane stopnje obdavčitve za plinsko olje in utekočinjeni naftni plin za ogrevanje na istih geografskih območjih. Italija bi tudi po 31. decembru 2006 rada nadaljevala s svojo prakso na nacionalni ravni na podlagi navedenega odstopanja. Dovoljenje se zahteva za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2012.

(3) Italija obsega zelo raznovrstno ozemlje z raznovrstnimi podnebnimi in geografskimi razmerami. Leta 1999 je Italija v okviru reforme svojega davčnega sistema povišala splošno stopnjo trošarin. Ob tem je zaradi posebnosti svojega ozemlja uvedla tudi znižano stopnjo obdavčitve za plinsko olje in utekočinjeni naftni plin, da se s tem delno omilijo pretirano visoki stroški ogrevanja, ki bremenijo prebivalce nekaterih geografskih območij.

(4) Cilj diferenciacije davkov je, da se prebivalstvu upravičenih območij z znižanjem pretirano visokih stroškov ogrevanja zagotovijo bolj primerljive razmere z drugimi prebivalci Italije. Italija je opredelitev upravičenih območij utemeljila na objektivnih merilih v zvezi s podnebnimi razmerami na zadevnih območjih in upoštevala dostop do napeljave zemeljskega plina. Slednji kriterij odraža stopnjo izbire goriv, ki jih imajo prebivalci zadevnih območij na voljo.

(5) Tako se znižani davki uporabljajo na geografskih območjih (v občinah), ki izpolnjujejo eno od naslednjih meril: i) občine, ki spadajo v cono F, kot je določena v odloku predsednika št. 412 iz leta 1993[6], torej občine z več kot 3 000 „dnevnimi stopinjami“; ii) občine, ki spadajo v cono E, kot je določena v odloku predsednika št. 412 iz leta 1993, torej občine z 2 100 do 3 000 „dnevnimi stopinjami“[7]; iii) Sardinija in manjši otoki; ta del režima obsega vse italijanske otoke razen Sicilije. Ker bi razvoj napeljave zemeljskega plina znatno znižal dodatne stroške ogrevanja, zlasti pa povečal izbiro goriv, ki so na voljo potrošnikom, se znižanje ne bo več uporabljalo v občinah, ki spadajo v drugo in- tretje območje, ko bo napeljava zemeljskega plina v zadevni občini dokončana.

(6) Tem območjem so skupni dodatni stroški ogrevanja v primerjavi z drugimi območji Italije. Za podnebni coni E in F znaša znižanje davkov povprečno 11−12 % cene plinskega olja in utekočinjenega naftnega plina za ogrevanje. Poprečni stroški ogrevanja so zaradi podnebnih razmer v podnebni coni E 90 %, v podnebni coni F pa 170 % višji od nacionalnega povprečja. Na otokih so stroški ogrevanja višji kot v celinskem delu Italije zaradi geografskih posebnosti otokov, omejene preskrbe z gorivom in zaradi dodatnih stroškov prevoza, zato je tu cena goriv višja kot v celinskem delu Italije.

(7) Znižanje davka je v vseh primerih nižje kot dodatni stroški ogrevanja, ki jih imajo zadevni prebivalci, tako da to ne povzroča prekomerne kompenzacije. Italijanski organi so zlasti navedli, da znižanje davka ne presega dodatnih stroškov zaradi hladnega podnebja v conah E in F; poleg tega so v zvezi z otoki navedli, da znižanje davka cene zadevnih goriv ne zniža pod ceno istega goriva v celinskem delu Italije.

(8) Znižana stopnja obdavčitve je za plinsko olje in utekočinjeni naftni plin višja od minimalne stopnje obdavčitve Skupnosti iz Direktive 2003/96/ES.

(9) Zadevni ukrep se nanaša samo na ogrevanje prostorov (namenjene posameznikom ali podjetjem) in ne na druge oblike poslovne uporabe navedenih proizvodov.

(10) Za ukrep je bilo ugotovljeno, da ne izkrivlja konkurence ali ovira delovanja notranjega trga ter se ne šteje za nezdružljivega s politiko Skupnosti na področjih okolja, energetike in prometa.

(11) Italiji bi bilo zato treba v skladu s členom 19(2) Direktive 2003/96/ES dovoliti uporabo znižane stopnje obdavčitve za plinsko olje in utekočinjeni naftni plin za ogrevanje na nekaterih geografskih območjih z visokimi stroški ogrevanja, ki so določena v Prilogi k tej odločbi, do 31. decembra 2012.

(12) Treba bi bilo zagotoviti, da lahko Italija uporablja posebno znižanje, ki ga obravnava ta odločba, neprekinjeno na podlagi položaja, pridobljenega v skladu s členom 18 Direktive v povezavi s Prilogo II k navedeni direktivi, pred 1. januarjem 2007. Zato bi bilo treba dodeliti zahtevano dovoljenje z veljavnostjo od 1. januarja 2007 −

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Italiji se dovoli uporaba znižane stopnje obdavčitve za plinsko olje in utekočinjeni naftni plin za ogrevanje prostorov na nekaterih geografskih območjih z visokimi stroški ogrevanja, kot so določena v prilogi k tej odločbi.

V izogib prekomerni kompenzaciji znižanje ne sme presegati dodatnih stroškov, ki jih imajo prebivalci zadevnih območij.

Znižana raven je skladna z zahtevami Direktive Sveta 2003/96/ES in zlasti z najnižjo stopnjo obdavčitve iz člena 9 navedene direktive.

Člen 2

Poraba v občinah, ki se nahajajo na območjih iz točke 2 in točke 3 Priloge k tej odločbi, je upravičena le, dokler v zadevni občini ni napeljave zemeljskega plina.

Člen 3

Ta odločba se uporablja od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2012.

Člen 4

Ta odločba je naslovljena na Italijansko republiko.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA

Pregled geografskih območij, na katera se nanaša ta odločba

1. Občine, ki spadajo v podnebno cono F, kot je določena v odloku predsednika št. 412 z dne 26. avgusta 1993.

2. Občine, ki spadajo v podnebno cono E, kot je določena v odloku predsednika št. 412 z dne 26. avgusta 1993.

3. Občine na Sardiniji in manjših otokih[8].

[1] Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31.10.2003, str. 51); Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z direktivama 2004/74/ES in 2004/75/ES (UL L 157, 30.4.2004, str. 87 in 100).

[2] Druge podnebne cone so glede na „dnevne stopinje“ opredeljene takole: cona A (manj kot 600), cona B (med 600 in 900), cona C (med 900 in 1 400) in cona D (med 1 400 in 2 100).

[3] UL L 379, 28.12.2006, str. 5.

[4] UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

[5] UL L 283, 31.10.2003, str. 51.

[6] Odlok deli ozemlje Italije na šest podnebnih con (A do F). Razvrstitev temelji na enoti „dnevne stopinje“, ki v običajnem obdobju, ko je potrebno ogrevanje, predstavlja vsoto dnevne povprečne temperature, ki odstopa od optimalnih 20 °C. Višja je številka, določena za občino, nižja je povprečna zunanja temperatura v obdobju, ko je potrebno ogrevanje.

[7] Druge podnebne cone so glede na „dnevne stopinje“ opredeljene takole: cona A (manj kot 600), cona B (med 600 in 900), cona C (med 900 in 1 400) in cona D (med 1 400 in 2 100).

[8] Točka 3 vključuje vse italijanske otoke razen Sicilije.