19.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 41/14

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Izboljšanje kakovosti in produktivnosti pri delu: strategija Skupnosti 2007–2012 za zdravje in varnost pri delu“(KOM(2007)0062) in priloženih delovnih dokumentov služb Komisije (SEK(2007)0214), (SEK(2007)0215) in (SEK(2007)0216),

—

ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti členov 2, 136, 137, 138, 139, 140, 143 in 152 Pogodbe,

—

ob upoštevanju Listine Unije o temeljnih pravicah (1), zlasti členov 27, 31 in 32 Listine,

—

ob upoštevanju konvencij in priporočil Mednarodne organizacije dela o zdravju in varnosti na delovnem mestu,

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (2)(okvirna direktiva) in z njo povezanih posameznih direktiv,

—

ob upoštevanju Direktive 2000/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (3),

—

ob upoštevanju Direktive 2007/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o spremembi Direktive Sveta 89/391/EGS, njenih posebnih direktiv in direktiv Sveta 83/477/EGS, 91/383/EGS, 92/29/EGS in 94/33/ES za poenostavitev in racionalizacijo poročil v zvezi s praktičnim izvajanjem (4),

—

ob upoštevanju sklepov predsedstva po zasedanju Evropskega sveta z dne 8. in 9. marca 2007,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2002 o strategiji Skupnosti o zdravju in varnosti pri delu za samozaposlene delavce 2002–2006 (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. februarja 2005 o spodbujanju zdravja in varnosti na delovnem mestu (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2006 s priporočili Komisiji o zaščiti evropskih zdravstvenih delavcev pred krvno prenosljivimi infekcijami, ki jih povzročajo injekcijske igle (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2007 o spodbujanju dostojnega dela za vse (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2007 o statistiki Skupnosti o javnem zdravju ter zdravju in varnosti pri delu (9),

—

ob upoštevanju svoje deklaracije z dne 29. marca 2007 o hepatitisu C (10),

—

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskovanje in energijo ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0518/2007),

A.

ker so kakovost zdravstvenih in varnostnih standardov na delovnem mestu ter finančna uspešnost v smislu splošne uspešnosti, odsotnost, kroženje zaposlenih, motiviranost delavcev, pa tudi boljša podoba podjetja in produktivnost povezani,

B.

ker so v najbolj tekmovalnih gospodarstvih zdravstvene in varnostne statistike najboljše ter da visoka stopnja zdravstvenega varstva in varnosti pozitivno učinkuje na javne finance v smislu prihrankov pri socialnem varstvu in večje produktivnosti; ker varovanje zdravja in varnosti delavcev prispeva ne samo k njihovi produktivnosti, uspešnosti in blaginji, temveč pomeni tudi manjše stroške za gospodarstvo in za celotno družbo,

C.

ker je potrebnih več raziskav o dolgotrajnem vplivu nekaterih delovnih aktivnosti na zdravje, da bi bolje varovali delavce, saj se nekatere bolezni pojavijo šele več let po dejavnosti, ki jih je povzročila,

D.

ker je zaskrbljujoče, ker se število delovnih nesreč in z delom povezanih bolezni ni enakomerno zmanjšalo, saj je stopnja pojavnosti veliko večja v nekaterih kategorijah delavcev (npr. priseljencev, delavcev z negotovimi pogodbami, žensk, mlajših in starejših delavcev), nekaterih podjetjih (zlasti v malih, srednje velikih in mikropodjetjih), na nekaterih področjih dejavnosti (zlasti v gradbeništvu, ribištvu, kmetijstvu in transportu) ter v določenih državah članicah,

E.

ker morajo biti ukrepi za varovanje zdravja in varnosti dosledno del poslovne kulture in ker mora biti ta kultura tesno povezana z vseživljenjskim usposabljanjem delavcev in vodij,

F.

ker bi dosledno izvajanje kulture varovanja zdravja in varnosti pri delu v podjetjih lahko pripomoglo k izvajanju postopkov za zdravje in varnost pri delu na nebirokratski način in s tem zagotovilo učinkovito zaščito,

G.

ker je za visok standard varstva zdravja in varnosti delavcev zelo pomemben počitek,

H.

ker Mednarodna organizacija dela ocenjuje, da vsako leto okoli 167 000 ljudi v EU umre zaradi nesreče pri delu ali z delom povezane bolezni in ker Komisija v svojem zgoraj navedenem sporočilu o izboljšanju kakovosti in produktivnosti dela ocenjuje, da je vsako leto 300 000 delavcev prizadetih zaradi trajne invalidnosti različnih stopenj,

I.

ker mora resnična strategija za zdravje in varnost pri delu temeljiti na pravi mešanici naslednjega: zadostna osveščenost vseh, usmerjeno izobraževanje in usposabljanje, ustrezne preventivne storitve in kampanje, socialni dialog in soudeležba delavcev, ustrezna zakonodaja in izvajanje, posebna pozornost posebnim skupinam, področjem dejavnosti in vrstam podjetij, učinkoviti pregledi ter učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni,

J.

ker morajo starejši delavci čim dlje ohraniti zdravje, delovno zmožnost in zaposljivost ter da je treba sprejeti ustrezne ukrepe za to,

K.

ker imajo pregledi pomembno vlogo za okrepitev veljavne zakonodaje in s tem za preprečevanje vseh oblik izkoriščanja na delovnem mestu, ker pripomore k spodbujanju pojma dostojnega dela; ker je treba inšpektorje podpreti s tesnejšim sodelovanjem in izmenjavo informacij med inšpektorji v državah članicah,

L.

ker ocene tveganja na ravni podjetij ne moremo obravnavati kot enkratne dejavnosti, vendar jo je treba izvajati redno ter jo prilagoditi novim okoliščinam in/ali tveganjem; ker je neizvedba ocen tveganja ali njihovo neprimerno izvajanje nezakonito ter je eden glavnih vzrokov za delovne nesreče in z delom povezane bolezni,

M.

ker ni statističnih podatkov o negativnih vplivih požarov na zdravje in varnost pri delu,

N.

ker so zdravstveni delavci izpostavljeni tveganju okužbe z več kot dvajsetimi smrtno nevarnimi virusi, med drugim hepatitisom B, hepatitisom C in virusom HIV/AIDS,

O.

ker je eden izmed ciljev Lizbonske strategije predviden cilj do leta 2010 doseči 70-odstotno povprečno stopnjo zaposlitve, 60-odstotno stopnjo za ženske in 50-odstotno stopnjo med starejšimi delavci, in ker se delavci s kroničnimi boleznimi ali dolgotrajnimi boleznimi pogosto ne vrnejo na delo, čeprav veljajo za dela zmožne, in da se tisti, ki se vrnejo, pogosto soočajo z večkratno diskriminacijo, kot je na primer zmanjšanje prihodka, to pa še zlasti velja za rakave bolnike, saj najnovejše študije kažejo, da se petina bolnic z rakom dojk ne vrne na delo, čeprav bi se lahko,

P.

ker je na črnem trgu dela brez zavarovanja zaposlenih več žensk kot moških, kar neizogibno pomembno vpliva na zdravstvene in varnostne pogoje, pod katerimi so zaposlene,

Q.

ker ženske in moški ne predstavljajo enotne skupine in morajo zato biti strategije in ukrepi za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu posebej prilagojeni posebnim delovnim mestom, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da lahko nekateri dejavniki na ženske vplivajo drugače kot na moške,

1.

pozdravlja ambiciozni cilj Komisije, da bi v povprečju za 25 % zmanjšali nesreče na delovnem mestu po vsej EU; priznava, da je lahko delež različen za posamezne države glede na različna izhodišča, vendar meni, da je še vedno pomembno imeti jasne in dobro usmerjene ukrepe s časovnim razporedom in finančnimi obvezami, ki bi se dale oceniti in ovrednotiti; v odsotnosti takšnih ukrepov, časovnega razporeda in zaveze poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o napredku strategije za obdobje 2007–2012 na polovici njenega obdobja;

2.

poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno upoštevajo neenakosti ne le med državami članicami, ampak tudi v posameznih državah članicah, ter se zavežejo, da jih bodo zmanjšale;

3.

je seznanjen s predlogi Komisije o uporabi neobvezujočih instrumentov, kjer obvezujoči zakoni niso izvedljivi ali ustrezni, da se državam članicam omogoči prožnost pri iskanju rešitev, ki bi privedle do najboljših rezultatov na področju zdravja in varstva pri delu v njihovih posebnih razmerah;

4.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija dala večji poudarek poenostavitvi zakonodaje in zmanjšanju upravnega bremena, in poudarja, da medtem ko poenostavitev zagotavlja večje koristi državljanom, pomaga tudi delodajalcem in delavcem, da se osredotočijo na praktično ravnanje z zdravjem in varnostjo, da se zagotovijo boljši rezultati; meni, da je največjega pomena, da takšna poenostavitev na noben način ne ogrozi stopnje varstva, ki se zagotavlja delavcem;

5.

poziva Komisijo, naj v svoji strategiji da prednost tistim dejavnostim in/ali panogam, ki so povezane s posebnimi nevarnostmi, kot so obdelava kovin, gradbeništvo, električarstvo ali gozdarstvo;

6.

poziva Komisijo, naj Evropsko agencijo za zdravje in varnost pri delu (OSHA) tesneje vključi v ta proces, in zlasti, naj od nje zahteva predložitev ocene, v katerih panogah je največja nevarnost, da pride do nezgod pri delu in poklicnih bolezni ter kako bi se to dalo učinkovito preprečevati;

7.

meni, da je osredotočenost Komisije na pomoč malim in srednje velikim podjetjem pri izpolnjevanju njihovih zdravstvenih in varnostnih obvez odlična zamisel, in popolnoma podpira ta pristop;

8.

obžaluje, da v sporočilu Komisije niso opisani cilji za zmanjšanje pojavnosti poklicnih bolezni, vendar razume, da so te bolezni težko merljive; zato poziva Komisijo, naj pregleda uporabo in izvajanje obstoječih statističnih postopkov, da bo lahko pravilno opredelila in ocenila poklicne bolezni ter zlasti vrste poklicnega raka, z namenom vzpostavitve ciljev za njihovo zmanjšanje; predlaga, da Komisija preuči možnost nadomestitve priporočila 2003/670/ES glede evropskega seznama poklicnih bolezni (11) z direktivo;

9.

poudarja, da je treba pri obravnavanju vprašanj o zdravju in varnosti pri delu upoštevati vidik spola, ter pozdravlja pobudo Komisije za pripravo posebnih metod za oceno učinka v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu glede na posebnosti spola; vendar kritizira Komisijo, ker niti v svojem sporočilu niti v svojih ciljih strategije Skupnosti za obdobje 2007–2012 oz. v svoji presoji vpliva ni ustrezno upoštevala vključevanja načela enakosti med spoloma;

10.

poziva Komisijo, naj oceni razpoložljivost po spolu ločene statistike o smrtonosnih in nesmrtonosnih boleznih, povezanih z delom, na ravni Skupnosti;

11.

poziva države članice, naj pri izvajanju veljavnih direktiv o zdravju in varnosti pri delu bolj upoštevajo razlike med spoloma in izvajajo oceno vpliva teh direktiv z vidika spola;

12.

poudarja, da sta rehabilitacija in ponovna vključitev zaposlenih po bolezni ali nesreči pri delu bistvenega pomena, in pozdravlja poziv, naj bodo nacionalne strategije posebej osredotočene na ta dva vidika; meni, da je pomembno, da vlade v svojih strategijah za zdravje in varnost zagotovijo obvezno ohranitev zaposlitve (prek usposabljanja, prerazporeditve nalog ipd.) za tiste, ki so imeli v času delovnega življenja telesno ali duševno bolezen;

13.

poziva Komisijo, naj zbere več podatkov o delavcih s kroničnimi boleznimi in naj analizira njihove delovne razmere ter sestavi listino za zaščito pravic rakavih bolnikov in oseb s kroničnimi boleznimi na delovnem mestu, da bi bila podjetja prisiljena bolnikom omogočiti, da ohranijo zaposlitev med zdravljenjem in se vrnejo na trg dela, ko se zdravljenje konča;

14.

izraža globoko zaskrbljenost glede skrajno visoke stopnje nesreč med začasnimi delavci, delavci za krajši čas in nizko kvalificiranimi delavci, ki je v nekaterih državah članicah skoraj dvakrat tolikšna kot pri stalno zaposlenih delavcih, obenem pa priznava povezavo med temi kategorijami delavcev in njihovo zaposlitvijo v panogah, kjer je tveganje večje, npr. v gradbeništvu; poudarja, da Direktiva Sveta 91/383/EGS z dne 25. junija 1991 s katero se dopolnjujejo ukrepi za spodbujanje izboljšav glede varnosti in zdravja pri delu za delavce z delovnim razmerjem za določen čas ali z začasnim delovnim razmerjem (12) vzpostavlja splošno pravilo, da imajo delavci za določen čas enake zdravstvene pravice kot ostali, vendar ne določa posebnih mehanizmov, da bi to načelo zaživelo tudi v praksi; Komisijo poziva, naj se čim prej spoprime s to pomanjkljivostjo;

15.

ugotavlja tudi, da narašča število netipičnih pogodb o zaposlitvi, in poudarja, da zaradi njihovih pogojev ne smeta biti ogrožena zdravje in varnost delavcev ter izvajalcev;

16.

poziva k sprejetju ukrepov za spoštovanje pravic žensk z netipično obliko delovnega razmerja glede varnosti in zdravja, npr. žensk, ki skrbijo za obolele na domu;

17.

poziva Komisijo in države članice, naj v celoti upoštevajo vpliv demografskih sprememb na zdravje in varnost pri delu; poziva Komisijo in države članice, naj zlasti okrepijo preventivne ukrepe in sprejmejo ukrepe za odpravo posledic upadanja telesnih sposobnosti, zlasti z ergonomskim oblikovanjem in ureditvijo delovnega mesta ter z ukrepi in spodbudami, katerih namen je ohraniti motiviranost, sposobnosti in zdravje starajočih se delavcev;

18.

opozarja na znanstveno dokazano povezavo med vse večjim stresom na delovnem mestu in boleznimi, zlasti kar zadeva kronične bolezni, bolezni srca in ožilja in mišično-kostne težave;

19.

meni, da je nadvse pomembno zagotoviti boljšo uporabo obstoječih pravnih instrumentov o zdravju in varnosti pri delu, zato poziva Komisijo in države članice, naj uporabijo vsa sredstva, da bodo to dosegle; pri tem bi bilo treba zajeti:

20.

meni, da Komisiji resno primanjkuje virov, da bi lahko ustrezno preverila učinkovitost prenosa in izvajanja sprejetih direktiv o zdravju in varnosti pri delu; meni, da bi morala uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, tudi širšo uporabo postopkov za ugotavljanje kršitev;

21.

opaža, da bi bilo treba varovanje zdravja in varnosti pri delu uporabljati enakovredno za vse delavce v Evropski uniji, da takšno varstvo temelji na temeljni pravici do telesne celovitosti in da izjeme glede zakonodaje za varovanje zdravja in varnosti pri delu ogrožajo zdravje delavcev in enake možnosti ter lahko sprožijo negativni trend take zaščite;

22.

poziva Komisijo, da se ravno tako zavzema za presojo vplivov na zdravje in varnost pri delu kot za presojo vplivov na okolje;

23.

meni, da so delovne inšpekcije bistvene za izvajanje zakonodaje o zdravju in varnosti;

24.

poudarja, da je preventiva osrednjega pomena, zato poziva Komisijo, naj s svojo strategijo:

25.

poudarja, da je pomembno, da države članice na nacionalni ravni zagotovijo brezplačen dostop do tehničnih dokumentov in pravil v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu;

26.

čestita Komisiji za predloge o izobraževanju in usposabljanju v njenem sporočilu in meni, da je to odločilni dejavnik pri razvijanju kulture preprečevanja bolezni ter da bi to moralo postati nenehno potekajoč proces, prilagojen novim tehnološkim razmeram na delovnem mestu, ki bo veljal tudi za tiste delavce, ki se vrnejo na trg delovne sile po bolezni ali prekinitvi kariere zaradi družinskih obveznosti;

27.

meni, da je treba delavcem ter predstavnikom na področju zdravja in varnosti ponuditi prilagojeno poklicno usposabljanje in preusposabljanje na področju zdravja in varstva pri delu ter posebno pozornost nameniti pogodbam s podizvajalci, začasnemu delu, delu s skrajšanim delovnim časom, ženskam in delavcem migrantom; meni, da je treba v ta namen še naprej uporabljati nacionalna sredstva in sredstva EU;

28.

meni, da bi morali biti delodajalci obvezani, da dnevnim delavcem in delavcem, zaposlenim s krajšim delovnim časom, omogočijo zdravniške preglede;

29.

poziva Komisijo, naj v celoti uporabi sredstva Skupnosti (zlasti iz Evropskega socialnega sklada) za težave, povezane z zdravjem in varnostjo (preventiva in razvoj kulture preprečevanja, večja ozaveščenost, poklicno usposabljanje, vseživljenjsko učenje, rehabilitacija in ponovna vključitev zaposlenih po nesreči na delovnem mestu ali poklicni bolezni) in še zlasti obravnava mala in srednje velika podjetja; poziva Komisijo za dodelitev drugih sredstev Skupnosti (na primer sredstev iz Sedmega okvirnega programa za raziskave) in nacionalnih sredstev za raziskave na področju poklicnih bolezni;

30.

meni, da bi morale države članice in Komisija ob upoštevanju povečane nevarnosti, ki so ji izpostavljeni delavci v gradbeništvu, metalurgiji, železarski in jeklarski industriji ter v ladjedelništvu, nameniti dovolj sredstev za potrebne naložbe, s katerimi bi zagotovile zdravje in varnost pri delu;

31.

poziva države članice in Komisijo, naj pri oblikovanju strategij držav članic in Skupnosti za varnost in zdravje pri delu, opravljanju anket in izvajanju raziskav na to temo zagotovijo sistematičen pristop, ki upošteva razlike med spoloma; poziva države članice in Komisijo, naj uporabijo možnosti financiranja iz programa Progress, ki so ustvarjene v ta namen, zlasti s vsebinskega področja o enakosti med spoloma;

32.

države članice poziva, naj preučijo sprejetje finančnih spodbud za spodbujanje zdravja in varnosti na delovnem mestu, predvsem z davčnimi olajšavami ali prednostjo pri javnih razpisih za varna podjetja ali podjetja s certifikatom na področju zdravja in varnosti, uvedbo sistema „popustov zaradi nezahtevanja“ v zavarovalni politiki in socialnovarstvenih prispevkih in finančnimi spodbudami za zamenjavo dotrajane ali nevarne opreme;

33.

poleg tega predlaga, da države članice preučijo možnost vključitve nekaterih zdravstvenih in varnostnih standardov pri oddaji javnih naročil;

34.

glede na sedanje družbene in gospodarske spremembe, ki vplivajo tudi na trg dela in ga spreminjajo, poziva Komisijo, naj spodbuja dobro politiko zaposlovanja in dostojne delovne razmere, delodajalce pa naj spodbuja k prizadevanju za zdrav način življenja na delovnem mestu s kampanjami za spodbujanje zdravja pri delu, uveljavljanjem prepovedi kajenja na delovnem mestu in programi podpore zaposlenim, ki kadijo, da kajenje opustijo, ter naj zagotovi odgovornost in skladnost politike z drugimi področji, zlasti z javnim zdravjem;

35.

Komisijo poziva, naj začne revizijo Direktive Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (13);

36.

meni, da so zdravstvene težave, povezane z izpostavljenostjo azbestu, dobro poznane in da je evropska zakonodaja o azbestu primerna; poudarja, da je za bolezni, ki nastanejo zaradi azbesta, v Evropi še za veliko nadaljnjih let napovedana velika pojavnost; zato poziva Komisijo, naj organizira predstavitev, kako se spoprijeti z ogromnimi težavami na področju zdravja in varnosti pri delu, povezanimi z obstoječim azbestom v stavbah in drugih konstrukcijah, kot so ladje, vlaki in stroji; države članice poziva tudi, naj pripravijo nacionalne akcijske načrte za postopno odstranjevanje azbesta, vključno z obveznim evidentiranjem azbesta v stavbah in zagotavljanjem njegovega varnega odstranjevanja;

37.

obžaluje, da Komisija kljub večkratnim in posebnim zahtevam Parlamenta še vedno ni pripravila spremembe Direktive 2000/54/ES, da bi obravnavala resna tveganja za zdravstvene delavce, ki izhajajo iz dela z iglami in drugimi ostrimi medicinskimi pripomočki; poziva Komisijo, da pospeši zaključitev ocene vpliva z razpisom (2007/S 139-171103) in poziva k sprejetju ustrezne spremembe precej pred koncem zakonodajnega obdobja sredi leta 2009 v skladu s svojo zgoraj navedeno resolucijo o zaščiti evropskih zdravstvenih delavcev pred krvnimi infekcijami zaradi nesreč z iglami; poziva Komisijo, naj izvaja ustrezne preventivne ukrepe in ukrepe za spremljanje, da se zmanjša nevarnost za prenos krvno prenosljivih bolezni, kot je hepatitis C;

38.

poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo pri pripravi in sprejemanju kodeksa ravnanja EU o preprečevanju okužb, povezanih z zdravstvenim varstvom;

39.

poziva Komisijo, naj izboljša zdravje in varnost v zdravstvenih ustanovah, tudi v oskrbnih domovih, z uvedbo ukrepov za spodbujanje rednih pregledov za zdravstveno osebje, da se omogoči zgodnje odkrivanje in zdravljenje in s tem zmanjša število okužb, do katerih lahko pride pri delu ali se pri delu lahko širijo, kot je na primer okužba s stafilokokom MRSA;

40.

pozdravlja zahtevo, naj države članice oblikujejo nacionalne strategije; poudarja, da bi morale te strategije pokrivati enako dolga obdobja in se začeti isto leto, da bi tako olajšali primerjavo nacionalnih strategij in njihovih rezultatov; postaviti bi morale jasne in merljive cilje ter se še posebej osredotočiti na mala in srednje velika podjetja ter ranljive skupine, kot so delavci migranti, mladi in starejši delavci, ženske, zaposleni za določen čas preko agencij ter invalidi;

41.

poudarja dejstvo, da je bistveno, da se z zagotavljanjem razumnih prilagoditev, posebne opreme, prilagojene potrebam posameznika, in zdravstvenih storitev za potrebe invalidov zagotovi, da je delovno mesto invalidom dostopno in varno, zlasti zaradi njihove invalidnosti, vključno s storitvami, katerih namen je zmanjšati število nadaljnjih invalidnosti ali jih preprečiti;

42.

poziva tako Komisijo kot države članice, naj v celoti in ne glede na pravni status uporabijo in uveljavijo okvirno direktivo ter veljavne zdravstvene in varnostne predpise za vse delavce ter spremenijo veljavno zakonodajo za nekatere tvegane poklice, če se je izkazala za neučinkovito, tudi tiste, ki so navadno prezrti, na primer delavce na kmetijah, zdravstvene delavce, poklicne voznike, delavce na domu in, kjer je ustrezno, v vojski; ter zagotovijo, da se v celoti uporablja in uveljavlja Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (14); poziva Komisijo in država članice tudi, naj preučijo vse dostopne možnosti, da se zdravstveni in varnostni predpisi EU kjer le mogoče razširijo na samozaposlene in na zaščitene možnosti za zaposlovanje, ki so na razpolago invalidom;

43.

poziva države članice, naj resno obravnavajo tveganje, ki je povezano z varnostjo in zdravjem pri delu ter je različno za ženske in moške, in omogočijo različno socialno in fizično infrastrukturo za preprečevanje tega tveganja;

44.

poudarja, da potreba po analiziranju tveganja, s katerim se srečujejo ženske in moški, ter sprejetju ustreznih ukrepov ne pomeni ponovne uvedbe zaščitne politike izključevanja ali razvoja različnih delovnih mest za ženske in moške;

45.

meni, da so delodajalčeve obveznosti glede varnosti sicer strogo omejene samo na tiste osebe, za katere jih pravno zavezuje pogodba o zaposlitvi, vendar bi bilo treba, da bi spodbudili vključevanje zdravstvene in varnostne politike v politiko družbene odgovornosti podjetij delodajalce spodbujati k preverjanju zdravstvene in varnostne politike podizvajalcev in verige podizvajalcev, kjer je to mogoče;

46.

pričakuje rezultate druge faze posvetovanja med socialnimi partnerji o mišično-kostnih okvarah ter poziva Komisijo, naj oceni možnost predloga za direktivo glede na to, da se tovrstne okvare namreč vedno pogosteje pojavljajo, veljavna zakonodaja pa se zdi pomanjkljiva, saj ne obravnava vseh delovnih razmer oziroma ne pokriva vseh tveganj za mišično-kostne okvare, povezane s poklicem; poziva, da je treba znanstvena načela v celoti upoštevati;

47.

pričakuje rezultate druge faze posvetovanja med socialnimi partnerji o reviziji Direktive o rakotvornih snoveh iz leta 2004 in meni, da bi jo bilo mogoče dopolniti tako, da bi zajela tudi snovi, strupene za razmnoževanje, predlagati revizijo zavezujočih mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti za rakotvorne snovi s seznama v tej direktivi ter določiti nove mejne vrednosti za nekatere rakotvorne in mutagene snovi ter snovi, strupene za razmnoževanje, ki še niso vključene v direktivo;

48.

opozarja, da tveganje za zdravje in varnost pri delu ni omejeno na ročno delo; poziva, naj se nameni večja pozornost vzrokom za razvoj duševnih bolezni, duševnemu zdravju, odvisnosti in psihološkim tveganjem na delovnem mestu, kot so stres, nadlegovanje in trpinčenje ter nasilje; poziva tudi, naj se bolj poudari pomen strategij delodajalcev za spodbujanje dobrega telesnega in duševnega zdravja;

49.

meni, da je potrebna večja usklajenost z novo Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA) v Helsinkih in da je treba pojasniti številna vprašanja, povezana z odnosom med Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (15) in drugimi direktivami s področja zdravja na delovnem mestu;

50.

poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno upoštevajo sočasno izvajanje strategije Skupnosti in Uredbe REACH: strategija Skupnosti mora dopolnjevati Uredbo REACH na področju zaščite pred kemičnimi tveganji in izkoristiti možnost za povečanje preventivnih ukrepov proti kemičnim tveganjem na delovnem mestu v povezavi z izvajanjem Uredbe REACH;

51.

pozdravlja nedavno sklenitev okvirnega sporazuma med socialnimi partnerji o nadlegovanju in nasilju na delovnem mestu; vendar obžaluje, da ta sporazum ne omenjajo izrecno nasilja s strani tretjih oseb; zato poziva socialne partnerje, naj se o tem posvetujejo;

52.

opozarja na težke delovne razmere za veliko voznikov tovornjakov, ki vozijo po Evropi, ker primanjkuje počivališč: v členu 12 Uredbe (ES) št. 561/2006 (16) o času vožnje in počitka je izrecno zapisan pomen zadostnega števila varnih in varovanih počivališč za poklicne voznike na avtocestnem omrežju EU; zato poziva Komisijo, naj spremlja pilotski projekt za varovana parkirišča, ki ga je začel Parlament, pri tem pa upošteva ukrepe, predlagane v mnenju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o varnih in varovanih počivališčih (17);

53.

poziva Komisijo, naj razišče izvedljivost in koristi zahteve, da se v vseh novih stavbah, v katerih bodo delovna mesta, namesti gasilne škropilne naprave, če je to varno za zdravje in varnost pri delu ter za vso družbo;

54.

poudarja pomembnost nenehnega dialoga med zainteresiranimi stranmi, vključno z oblastmi, delodajalci, zaposlenimi in njihovimi predstavniki ter civilno družbo, kot ključnega orodja pri razvijanju visokih zdravstvenih in varnostnih standardov; dialog bi moral privesti do boljšega vedenja o dejanskih tveganjih za zdravje in varnost delavcev, pa tudi za posebne potrebe in zahteve nekaterih skupin delavcev na ravni podjetij ali sektorjev ter do izmenjave dobre prakse;

55.

poziva države članice, da na vseh ravneh zagotovijo ustrezno zastopanost žensk pri odločanju v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu;

56.

meni, da je družbena odgovornost podjetij učinkovito orodje, da se dosežejo večja konkurenčnost, boljša varnost in zdravje pri delu in boljše delovno okolje, ter v zvezi s tem spodbuja izmenjavo zgledov dobre prakse med državami članicami na lokalni, nacionalni in evropski ravni in nadaljnjo prostovoljno uporabo družbene odgovornosti podjetij, vendar kot sestavni del poslovnih strategij za razvoj;

57.

meni, da je zastopanje zaposlenih zelo pomembno vprašanje vsakršne politike s področja zdravja in varnosti; meni, da se povezave med predstavniki za zdravje in varnost na delovnem mestu in večjo uspešnostjo ne sme zanemariti, zato poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo sodelovalni pristop ter čim več delavcem zagotovijo dostop to predstavnikov za zdravje in varnost na delovnem mestu;

58.

meni, da prekomeren delovni čas/prekratka obdobja počitka bistveno prispevajo k povečanemu številu poklicnih nesreč in bolezni, ter poziva k ustreznemu ravnovesju med poklicnim in družinskim življenjem;

59.

čestita OHSA in Evropski fundaciji za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer za dosedanje delo in meni, da je treba strokovno znanje in pooblastila teh organov v celoti izkoristiti; meni, da ju je treba še naprej uporabljati kot sredstvo za dviganje zavesti, zbiranje, analizo in izmenjavo informacij, izmenjavo zgledov dobre prakse in preiskave, da se predvidijo tveganja, ki se pojavljajo na novo kot posledica družbenih sprememb ali v povezavi s tehnološkimi inovacijami;

60.

meni, da je bistvenega pomena prepoznavati in spremljati nova tveganja, ki se pojavljajo, na primer psihosocialna tveganja; zato čestita observatoriju za tveganja, ki ga je ustanovila OHSA, za njegovo delo in poziva Komisijo, naj ukrepa na podlagi ugotovitev observatorija in predloži potrebne predloge, ko bodo prepoznana nova tveganja;

61.

priporoča državam članicam, da sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo težka ali nevarna dela spremljale tudi pravice socialnega varstva, ki jih bodo zadevni delavci lahko uživali v času svoje zaposlitve, pa tudi v pokoju;

62.

priporoča, da OHSA izvede posebne raziskave za posamezne težave in tveganja, s katerimi se srečujejo tako delavci za določen čas in zaposleni preko agencij, pa tudi delavci pogodbenih podizvajalcev, ter tako Komisiji in državam članicam olajša obravnavanje različnih tveganj in ustrezno izvajanje veljavne zakonodaje, ki zadeva te skupine; obenem priznava, da je pri vrsti dela, ki ga opravljajo te skupine, na primer gradbeništvo, v nekaterih državah članicah možnost, da pride do nesreč že po naravi večja;

63.

meni, da je treba na svetovni ravni sodelovati z mednarodnimi organizacijami, kot so Svetovna trgovinska organizacija, Svetovna zdravstvene organizacija, Mednarodna organizacija dela, in zagotoviti, da se sprejmejo mednarodne konvencije in sporazumi o zdravju in varnosti pri delu ter da jih bodo vse strani izvajale; meni, da je to pomemben dejavnik za ohranjanje konkurenčnosti EU in da se podjetja iz EU ne bi selila v tretje države pri iskanju manj strogega okolja glede zdravja in varnosti; meni tudi, da je to vprašanje varovanja človekovih pravic in da bi ga zato morali obravnavati tudi pri pogajanjih s tretjimi državami;

64.

zato poziva države članice, naj spoštujejo mednarodne predpise o zdravju in varnosti, zlasti pa naj ratificirajo Konvencijo Mednarodne organizacije dela C-187 in izvajajo priporočilo R-197;

65.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.