Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52008IP0007

    CARS 21: Konkurenčen ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2008 o CARS 21: Konkurenčen ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo (2007/2120(INI))

    UL C 41E, 19.2.2009, p. 1–9 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    19.2.2009   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    CE 41/1


    P6_TA(2008)0007

    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2008 o CARS 21: Konkurenčen ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo (2007/2120(INI))

    Evropski parlament,

    ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Konkurenčen ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo v 21. stoletju: Stališče Komisije o končnem poročilu skupine na visoki ravni CARS 21 – Prispevek k strategiji EU za rast in delovna mesta“(KOM(2007)0022),

    ob upoštevanju sklepov predsedstva Sveta za konkurenčnost z dne 21. in 22. maja 2007,

    ob upoštevanju končnega poročila skupine na visoki ravni z naslovom „CARS 21 – Konkurenčen ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo v 21. stoletju“,

    ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

    ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem ter Odbora za pravne zadeve (A6-0494/2007),

    A.

    ker se je Komisija odzvala na poročilo skupine na visoki ravni CARS 21, ki je združila vse zainteresirane strani, da bi preučila glavna politična področja, ki vplivajo na avtomobilsko industrijo v EU, in da bi pripravila priporočila za prihodnji ureditveni okvir,

    B.

    ker je avtomobilska industrija med najpomembnejšimi gospodarskimi sektorji v EU, ki letno proizvede 19 milijonov vozil in zaposluje 2,3 milijona ljudi neposredno ter dodatnih 10 milijonov ljudi v pomožnih sektorjih,

    C.

    ker imajo trg za rezervne dele vozil različnih znamk ter trga za servisiranje in popravila vozil pomembno vlogo pri zagotavljanju razpoložljive mobilnosti, izboljšanju izbire potrošnikov, to je 270 milijonov voznikov v EU, glede poprodajnega vzdrževanja vozil, pri zagotavljanju, da so vozila na evropskih cestah varna in neoporečna, ter pri zagotavljanju uspešnega okolja za mala in srednja podjetja v Evropi, v katerih je zaposlenih 3,5 milijona ljudi,

    D.

    ker Komisija spodbuja celostno strategijo, ki bi podjetjem v EU omogočila, da bodo tudi v prihodnje ohranila konkurenčnost v naraščajočem globalnem okolju, in ker je to strategijo predstavila v svojem sporočilu z naslovom „Globalna Evropa: Konkurenca v svetu – Prispevek k strategiji EU za gospodarsko rast in delovna mesta“(KOM(2006)0567), v svojem delovnem dokumentu z naslovom „Globalna Evropa: Okrepljeno partnerstvo za olajšanje dostopa na trge evropskim izvoznikom – Ocena učinka“(SEK(2007)0452) in v svojem poročilu z naslovom „Globalna Evropa: Evropski instrumenti trgovinske zaščite v spreminjajočem se globalnem gospodarstvu – Zelena knjiga za javno posvetovanje“(KOM(2006)0763),

    E.

    ker se strategija, določena v teh dokumentih, sedaj izvaja v pogajanjih o več dvostranskih in regionalnih sporazumih o prosti trgovini,

    F.

    ker se strategije, strukture in globalni doseg v avtomobilski industriji precej razlikujejo med državami članicami in ker je treba pri razvoju nove, bolj globalno usmerjene trgovinske strategije upoštevati vse te razlike,

    G.

    ker je avtomobilska industrija v EU v letu 2006 izvozila približno 20 % motornih vozil, ki jih je proizvedla, ker je v letu 2004 izvoz motornih vozil znašal 8,7 % ter izvoz rezervnih delov in dodatne opreme za motorna vozila 2,8 % industrijskega izvoza EU, kar kaže na to, kako odvisna je avtomobilska industrija od izvoznih pogojev, in ker je bil leta 2004 trgovinski presežek izven EU pri prevoznih sredstvih in opremi ocenjen na 60,2 milijarde EUR; ker Evropska unija v svetovnem merilu izstopa zlasti zaradi tega, ker je največja svetovna proizvajalka avtomobilov in druga največja proizvajalka tovornjakov, zaradi velikosti in stopnje konsolidacije notranjega trga, zaradi rastoče internacionalizacije sektorja motornih vozil, zaradi ugleda evropskih znamk in kakovosti evropskih storitev ter zaradi močnega izvoznega položaja evropskih proizvajalcev in njihove izrazite prisotnosti na trgih s potencialom hitre rasti,

    1.

    pozdravlja končno poročilo Skupine na visoki ravni CARS 21 in sporočilo Komisije o določitvi usmeritve prihodnje avtomobilske politike;

    2.

    upa, da bodo parlamenti držav članic in njihovih regij želeli prispevati k rezultatom procesa CARS 21; meni, da bi medparlamentarno omrežje za obravnavo avtomobilskih vprašanj pod okriljem Parlamenta prineslo resnično korist za varnost na cesti, varstvo okolja, inovacije in konkurenčnost;

    Dokončno oblikovanje notranjega trga za avtomobile

    3.

    poziva oblasti držav članic, naj tesno sodelujejo s Komisijo pri izvajanju priporočil skupine na visoki ravni CARS 21; zlasti ugotavlja, da je treba zagotoviti usklajeno uvajanje uredb, ki se nanašajo na avtomobilsko industrijo, da bi se izognili motnjam na notranjem trgu;

    4.

    poudarja, da je treba izpopolniti sistem EU za homologacijo, ki bo veljal za vsa motorna vozila;

    5.

    potrjuje svojo podporo učinkovitemu postopku homologacije, kot je opredeljeno v stališču, sprejetem na drugi obravnavi dne 10. maja 2007, z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za homologacijo motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (1);

    6.

    poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu letno poroča o delovanju postopka homologacije in o spremljanju postopka komitologije;

    7.

    poziva Komisijo, naj zagotovi, da se Uredba (ES) št. 1400/2002 z dne 31. julija 2002 (2)(Uredba o skupinskih izjemah) glede distribucije motornih vozil ustrezno izvaja v vsej EU; verjame tudi, da bi se po reviziji te uredbe Generalni direktorat Komisije za konkurenco moral obravnavati kot del celostnega pristopa k zakonodaji na tem področju;

    8.

    predlaga, da se za spodbujanje konkurenčnosti industrije motornih vozil v EU revizija Uredbe o skupinskih izjemah uskladi s srednjeročno revizijo skupine na visoki ravni CARS 21, s čimer bi olajšali sodelovanje med subjekti sektorja, preprečili zlorabo državne podpore ter spodbudili konkurenčne politike na mednarodni ravni;

    9.

    poziva Komisijo, da predlaga ukrepe za postopek registracije, ki bo omogočal lažjo čezmejno prodajo vozil, zlasti rabljenih vozil; podpira mnenje Komisije o postopkih registriranja motornih vozil (3) in se zaveda težav, ki jih nekatera nacionalna pravila predstavljajo za delovanje notranjega trga; ugotavlja vpliv teh nacionalnih pravil na gospodarskih področjih, kot sta lizing ali najem avtomobilov; poziva države članice, naj čim prej izvedejo potrebne spremembe svojih pravil;

    Konkurenčni poprodajni avtomobilski trg

    10.

    opozarja na nedavno sprejete zakonske določbe v zvezi z rezervnimi deli, ki vplivajo na varnost in okolje, ter da bo izvajanje teh določb vzpostavilo enoten trg rezervnih delov;

    11.

    pozdravlja vključitev določb, ki zahtevajo neomejen dostop do ustreznih tehničnih informacij o popravilih, v Uredbo (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (4) in v Uredbo (ES) št. 1400/2002 ter poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva, da se določbe konkurenčnega prava, ki veljajo za sektor motornih vozil, uveljavijo v vsej Skupnosti;

    12.

    poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja učinkovito konkurenco na avtomobilskem trgu za poprodajno vzdrževanje, tako da v prihodnji avtomobilski politiki ter v kateri koli zakonodaji, ki bo zamenjala Uredbo (ES) št. 1400/2002, ki bo prenehala veljati 31. maja 2010, obravnava vprašanje izbire potrošnikov in učinkovitega dostopa neodvisnih akterjev na trgu do tehničnih informacij, usposabljanja, rezervnih delov, diagnostičnih orodij za različne znamke in preskusne opreme;

    13.

    opozarja, da je za potrošnike pomembno, da imajo na voljo informacije o zanesljivosti in trajnosti storitve, ki temeljijo na celovitih raziskavah pri drugih potrošnikih; opozarja, da bi lahko javni organi olajšali te raziskave tako, da bi registracijskim organom dovolili posredovati podatke o voznikih, ki se strinjajo s sodelovanjem v takih raziskavah;

    14.

    poziva Komisijo, da ustrezno obravnava vprašanje „odprte popravljivosti“ vozil v vseh novih zakonodajnih pobudah, pri čemer naj sodelujejo vsi zadevni generalni direktorati, da se zagotovita izbira potrošnikov in konkurenca na poprodajnem trgu; meni, da je treba to uporabiti v prihodnjih ukrepih v zvezi s spodbujanjem informacijskih in komunikacijskih tehnologij za nova vozila ter inteligentnih prevoznih sistemov;

    15.

    poziva Komisijo, da pripravi predloge za oblikovanje notranjega trga za rezervne dele za predelavo in po naročilu, kot so na primer posebne pnevmatike in kolesa, ker zdaj zaradi različnosti nacionalnih zakonodaj ni mogoče dodatno razviti tega sektorja, ki bi veliko pridobil z usklajeno zakonodajo v vsej EU in ustreznim varstvom intelektualne lastnine;

    16.

    poziva Komisijo, naj se bolj prizadevno bori proti uvozu ponarejenih rezervnih delov;

    Sprejemanje boljše zakonodaje in internacionalizacija zakonodajnega okolja

    17.

    poudarja, da je treba zmanjševati nepotrebne birokratske ovire, vključno s podvajanjem zakonodaje zaradi mednarodnih konvencij;

    18.

    poudarja ključno vlogo načel boljše pravne ureditve (npr. ustrezna ocena učinka, načelo stroškovne učinkovitosti, ustrezni izvedbeni roki itd.) pri oblikovanju konkurenčnega ureditvenega okvira za avtomobilsko industrijo, ki je bil odobren v postopku CARS 21; poudarja, da je zakonodajni načrt sestavni del končnega poročila CARS 21 in ga je treba upoštevati;

    19.

    se zaveda, da bi bolje zasnovani in pregledni predpisi, ki so v skladu s sedanjimi družbenimi in okoljevarstvenimi potrebami, veljajo brez izjeme in so vključeni v mednarodni ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo, ta industrija lahko postala bolj konkurenčna in z bolj poštenimi konkurenčnimi pogoji;

    20.

    meni, da je strateška standardizacija temelj konkurenčnosti; zato poziva Komisijo, naj si prizadeva za priznanje evropskih standardov po vsem svetu;

    21.

    pozdravlja načrte Komisije, da nadomesti 38 direktiv Skupnosti z obstoječimi pravilniki Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) ter uvede možnost samotestiranja in virtualnega testiranja, ter poziva Komisijo, naj nadaljuje postopek poenostavitve zakonodaje; vztraja pri pogojevanju svoje podpore predlogom z jasnim razumevanjem, da Parlament obdrži pravico do zakonodajne pobude, neodvisno od UN/ECE, kadar meni, da je to potrebno zaradi izpolnjevanja zahtev EU;

    22.

    pozdravlja predlog Komisije, da Parlamentu predloži letni dokument o napredku pri delu UN/ECE in postopku komitologije;

    23.

    pozdravlja prizadevanja Komisije, da uvede mehanizem revizije in pregleda, ker je industrija motornih vozil tehnološko in razvojno intenzivna; vendar tudi meni, da je treba v zakonodaji pogosteje uporabiti klavzulo o časovni omejitvi veljavnosti in tako zagotoviti, da zakoni ne ovirajo ali preprečujejo tehnološkega napredka, ki ga nenehno dosegajo raziskovalne, razvojne in tržne sile;

    24.

    poziva Komisijo, naj čim prej začne s poenostavitvijo direktiv, 74/297/EGS (5), 76/115/EGS (6) in 78/932/EGS (7) ter Pravilnika UN/ECE št. 122;

    Sprejetje okoljskih standardov za 21. stoletje

    25.

    ugotavlja, da zakonodaja Skupnosti ureja trg, na katerem se vsako leto proda od 17 do 18 milijonov vozil in je enakovreden trgu osebnih vozil v Združenih državah; pričakuje, da bo ambiciozna politika zmanjševanja pozitivno vplivala na zmanjševanje emisij prometa po vsem svetu;

    26.

    meni, da bi bilo treba mobilnost posameznikov in avtomobilski sektor obravnavati v širšem smislu trajnostne mobilnosti; meni tudi, da se mobilnost in varovanje okolja medsebojno ne izključujeta ter da bo prihodnja avtomobilska tehnologija morala prispevati k združevanju mobilnosti in varovanja okolja; vsekakor meni, da izziv podnebnih sprememb odpira priložnosti za tehnološki napredek in inovacije;

    27.

    se zaveda pomena vozil za mobilnost starejših ljudi, zlasti na podeželju, in za invalidne osebe;

    28.

    poziva Komisijo, naj ustvari okolje, ki zagotavlja, da je cestni promet okoljsko trajnosten, ki spodbuja prilagodljivost proizvodnih sistemov in ki povečuje raven usposobljenosti evropskih delavcev;

    29.

    meni, da so standardi za emisije onesnaževal resnično uspešni ter da se zaradi njih že uporabljajo neoporečna osebna vozila; poudarja pomembnost dosega enake uspešnosti tudi pri visoko zmogljivih vozilih; meni, da bi lahko koristi okoljske zakonodaje EU v avtomobilskem sektorju segale daleč čez meje trga EU;

    30.

    pozdravlja hitro uvajanje standardov Euro 5 in Euro 6 za zmanjšanje emisij onesnaževal iz osebnih vozil;

    31.

    meni, da je mogoče boljšo kakovost zraka doseči le s hitrejšo obnovo voznega parka, poleg uvedbe vozil, ki manj onesnažujejo okolje; meni, da je treba izvesti finančne ukrepe za spodbuditev potrošnikov, da nadomestijo stare avtomobile z vozili, ki manj onesnažujejo okolje;

    32.

    pozdravlja predlog za revizijo Direktive 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva (8)(Direktiva o kakovosti goriva), da se upošteva življenjski cikel emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča gorivo za cestni promet;

    33.

    poziva Komisijo, naj v okviru zakonodaje Skupnosti sproži postopek ponovne ocenitve in ponovnega pregleda postopkov testiranja emisij, da se bodo bolje odražali stvarni pogoji uporabe, brez poseganja v potekajočo razpravo o emisijah CO2 iz avtomobilov;

    34.

    je zelo zaskrbljen zaradi neusklajenega izvajanja Direktive 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih (9); meni, da direktiva ni dovolj ambiciozna;

    Bistveno zmanjševanje emisij CO2

    35.

    pozdravlja načrte Komisije za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil; meni, da je najprimernejši celostni pristop, ki upošteva vse možnosti za zmanjševanje emisij CO2, kot so infrastruktura, vedenje med vožnjo, sistem spodbujanja ljudi, da uporabljajo čistejše avtomobile, biogoriva in tehnologija vozil; spodbuja Komisijo, naj razmisli o razvoju skupnega okvira za usklajeno uporabo tehnološko nevtralnih in čim bolj usklajenih davčnih spodbud v zvezi s CO2, ki zagotavljajo velike možnosti za zmanjšanje emisij CO2, pri čemer se je treba izogibati izkrivljanju konkurence; poziva Svet, naj doseže dogovor v zvezi s predlogom Komisije, da so davki na osebna vozila povezani z emisijami onesnaževal, kot je CO2, da se prepreči dodatna drobitev notranjega trga na podlagi različne uporabe v državah članicah;

    36.

    poziva Komisijo, da določi bolj ambiciozne, vendar uresničljive cilje, ob upoštevanju dejanskih razmer na trgu EU, kjer je stopnja obnove voznega parka pod 10 % na leto; zato poudarja dejstvo, da ima dostopnost do novih avtomobilov bistveno vlogo pri doseganju cilja Skupnosti; poudarja, da bolj kot so zavezujoči cilji za emisije CO2 ambiciozni, več časa je treba zagotoviti avtomobilski industriji, da se prilagodi;

    37.

    opozarja Komisijo, da traja razvoj nove vrste avtomobilov približno 5 do 7 let; meni, da je treba avtomobilski industriji omogočiti dovolj časa za izpolnitev zavezujočih ciljev; zato zahteva od Komisije, da ne določi nikakršnih končnih zavezujočih ciljev za emisije CO2 z rokom pred letom 2015;

    38.

    meni, da mora biti rok za izpolnitev cilja, tj. 125g/km emisij CO2 za nova osebna vozila, do leta 2015 dosegljiv; poudarja, da si mora Komisija prizadevati za bolj ambiciozne cilje za dolgoročno zmanjšanje emisij CO2 v avtomobilskem sektorju; meni, da je v zvezi s tem bistveno, da se ciljne vrednosti razvrstijo glede na težo vozila;

    39.

    je seznanjen z načrtom Komisije, da določi cilj obvezne uporabe kmetijskih goriv in Komisijo poziva, naj izdela obvezen in celovit sistem izdaje potrdil, ki bo veljal za kmetijska goriva, dana na trg v EU; meni, da bi bilo treba poleg okoljskih in socialnih meril izdelati merila za izdajo potrdil, da se zagotovi vsaj 50-odstotno zmanjšanje izpusta toplogrednih plinov v skupnem življenjskem ciklu v primerjavi s konvencionalnimi gorivi;

    40.

    ugotavlja, da je treba spodbujati ustrezne lokalne mreže črpalk za oskrbo državljanov, če se želi uresničiti cilj povečane uporabe biogoriv in vodika;

    41.

    meni, da morajo ukrepi za zmanjševanje emisij CO2 bolj poudariti povečevanje ozaveščenosti voznikov o varčnejših tehnikah vožnje in najboljšem izkoristku novih tehnologij;

    42.

    meni, da bodo povečevanje ozaveščenosti potrošnikov z boljšim označevanjem učinkovitosti porabe goriva in bolj popolni podatki o emisijah onesnaževal prispevali k zmanjševanju emisij CO2; zato poziva k reviziji Direktive 1999/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o informacijah o ekonomičnosti porabe goriva in emisijah CO2, ki so na voljo potrošnikom v zvezi s trženjem novih osebnih vozil (10), pri čemer naj se upošteva najboljša trenutno uveljavljena praksa;

    43.

    opozarja, da se lahko zmanjšanje emisij CO2 iz avtomobilov najlažje doseže s prestrukturiranjem sistemov javnega prevoza;

    44.

    priznava vodilno vlogo Mednarodni avtomobilistični zvezi (FIA) pri prizadevanjih za inovativne okoljske tehnologije, ki dvigujejo potencial za zmanjšanje emisij CO2 in energetsko učinkovitost vseh novih vozil;

    45.

    poziva zvezo FIA, da dodatno okrepi svoja prizadevanja za spodbujanje inovativnih raziskav v zvezi s cestami, da se med drugim izboljša energijska učinkovitost vozil;

    46.

    priznava vlogo, ki jo lahko ima avtomobilistični šport pri spreminjanju odnosa in vedenja potrošnikov do okolju prijazne tehnologije; zato poziva zvezo FIA in druge udeležence motornega tekmovanja formule 1, da v skladu s tem spremenijo pravila, da se lahko enostavneje uporabljajo okolju prijazne tehnologije, kot so motorji na biogorivo, štiricilindrski in hibridni motorji;

    47.

    poziva k pripravi študije za evidentiranje dodatnih netehničnih ukrepov, ki so bili izvedeni za zmanjšanje CO2 v EU;

    Varnejši cestni promet

    48.

    pozdravlja prizadevanja Komisije za zmanjševanje števila smrtnih primerov v cestnem prometu, vključno z uporabo novih tehnologij; poziva Komisijo, naj zagotovi uvedbo zahtev v zvezi z varnostno opremo vozil v skladu z načeli boljše ureditve, ki jih je določila skupina na visoki ravni CARS 21; poudarja potrebo po celovitem pristopu, ki vključuje izboljšanje tehnologije vozil, infrastrukturne ukrepe ter izobraževanje, obveščanje in izvajanje, za stroškovno učinkovito dosego ciljev v zvezi z varnostjo v cestnem prometu;

    49.

    priznava trgu vozil visokega cenovnega razreda, na katerem se ponavadi najprej uvajajo nove tehnologije, vlogo pobudnika; vendar poudarja, da bodo osebna vozila zaradi dodatnih varnostnih sistemov morda težja, kar bo povzročalo več emisij CO2;

    50.

    je zaskrbljen zaradi negativnega učinka na varnost v cestnem prometu, ki je posledica večje hitrosti vozil; v zvezi s tem priporoča izvajanje priporočil iz študije o prihodnjih možnostih izvajanja pravil o tehnični brezhibnosti v EU (Study for Future Options for Roadworthiness Enforcement in the European Union), ki jo je objavil Mednarodni odbor za preglede motornih vozil (CITA) leta 2007; priporoča podporo kampanji za varno predelovanje in korakom, ki bodo v najkrajšem roku pripeljali do serijske vgradnje elektronskega nadzora stabilnosti;

    51.

    poziva Komisijo, naj izboljša sistem varnosti v cestnem prometu tako, da od držav članic zahteva usposabljanje v smeri učenec-voznik, razširitev obveznega usposabljanja in uvedbo pravil v zvezi z rednim usposabljanjem poklicnih voznikov;

    52.

    poziva Komisijo, naj izvede predvideno oceno okolja za obdobje 2007–2009, ki je potrebna za ukrepe za zmanjšanje števila žrtev prometnih nesreč;

    53.

    zahteva od Komisije, da oblikuje sistem, ki bo proizvajalcem avtomobilov omogočal nesankcionirano proizvodnjo vozil z emisijami CO2 nad ciljnimi vrednostmi, če je to potrebno za izpolnjevanje zakonskih zahtev na ravni Skupnosti v zvezi z varnostjo;

    54.

    ne meni, da bi morali imeti avtomobili po vsej EU podnevi obvezno prižgane luči;

    55.

    poziva Komisijo, da prednostno izboljša ureditev čezmejnih pregledov vozil in čezmejnega kaznovanja za prometne prekrške v drugi državi članici;

    Pošteni odnosi v avtomobilski industriji

    56.

    trdi, da je avtomobilska industrija v EU ena od najbolj konkurenčnih industrij na svetu; vendar meni, da nelojalna konkurenca in kršenje pravic intelektualne lastnine ogrožata ta položaj;

    57.

    poudarja, da je Svetovna trgovinska organizacija zelo pomembna za avtomobilsko industrijo v vedno bolj globalnem trgovinskem okolju; meni, da je zelo pomembno, da sedanja razvojna pogajanja v Dohi omogočijo čim boljši dostop do trgov v tretjih državah za proizvajalce avtomobilov, zlasti v potencialno velikih in hitro rastočih trgih;

    58.

    poudarja pomen, ki ga ima mehanizem za poravnavo sporov Svetovne trgovinske organizacije pri reševanju težav v zvezi z izvozom v tretje države; opozarja na pozitivni izid v sporih pred Svetovno trgovinsko organizacijo v primeru Kanade, Indije in Indonezije;

    59.

    poziva Komisijo, naj bo v prizadevanjih za načelno spremembo mehanizmov trgovinske zaščite previdna; opozarja, da lahko v avtomobilski industriji tretje države ravnajo protikonkurenčno, in poziva Komisijo, naj pri zaščiti industrije EU pred nepoštenim ravnanjem ohrani osnovno filozofijo mehanizmov trgovinske zaščite;

    60.

    opozarja, da mora uspešen zaključek večstranskih trgovinskih pogajanj ostati prednostna naloga EU; kljub temu podpira željo Komisije po sklepanju novih dvostranskih trgovinskih sporazumov predvsem v Aziji, da bi izboljšala pogoje dostopa do trga; poudarja, da morajo biti sporazumi o prosti trgovini vedno namenjeni čim boljšemu dostopu do trga partnerskih držav; vztraja, da mora politika EU varovati konkurenčnost evropskih proizvajalcev avtomobilov, ki delujejo v EU in državah, ki niso članice EU; je prepričan, da je za avtomobilsko industrijo pomembno sklepanje dvostranskih sporazumov med EU ter združenjem ASEAN, Indijo in Mercosurjem;

    61.

    poziva Komisijo, naj v okviru sedanjih pogajanj o sporazumu o prosti trgovini EU–Koreja zagotovi, da Koreja odpravi vse obstoječe tarifne in netarifne ovire in ne ustvarja novih ter da bo uporabljala več pravilnikov UN/ECE; zahteva, da Komisija razmisli o strategiji postopne opustitve uvoznih tarif EU z zaščitnimi ukrepi, in zato priporoča, da se poveže z odpravo netarifnih ovir na korejski strani;

    62.

    ponovno poudarja, da je Koreja podpisala in ratificirala sporazum UN/ECE iz leta 1958 ter se tako zavezala, da bo izvajala pravilnike UN/ECE; poziva Komisijo, naj med prihodnjimi pogajanji to dejstvo poudari in vztraja pri hitrem izvajanju; ugotavlja, da bi moral sporazum o prosti trgovini v vsakem primeru jasno predpisati, da Koreja vozilom, ki jih uvozi iz EU in izpolnjujejo standarde UN/ECE, dovoli vstop na korejski trg;

    63.

    poziva Komisijo, naj oceni možnosti za ustanovitev delovne skupine za avtomobile in posebnega hitrega postopka za reševanje sporov v zvezi z ukrepi na področju avtomobilizma, kot je bilo narejeno v primeru sporazuma o prosti trgovini med ZDA in Korejo;

    64.

    poudarja pomembnost tesnega sodelovanja s Kitajsko v razvoju ureditvenega okvira, ki bo omogočal enotne pogoje delovanja; ugotavlja, da je učinkovito varstvo pravic intelektualne lastnine glavni pogoj za takšno sodelovanje;

    65.

    pozdravlja zaprosilo Komisije, naj se v Svetovni trgovinski organizaciji ustanovi organ za razrešitev spornih vprašanj glede ravnanja Kitajske z uvoženimi deli vozil, ki po mnenju Komisije ni skladno z več členi različnih sporazumov Svetovne trgovinske organizacije;

    66.

    podpira prizadevanja Komisije v zvezi s kitajskim zakonodajnim okoljem, da se podjetjem iz EU, ki delujejo na kitajskem trgu, zagotovi pravično ureditev in pravno varnost;

    67.

    opozarja, da industrija pnevmatik v EU pomembno prispeva k uspehu v evropskem avtomobilskem sektorju; zato Komisijo poziva, naj skrbno preuči vprašanje neupravičenih tehničnih trgovinskih ovir, kot so na primer lokalni tehnični predpisi, s katerimi se srečuje industrija pnevmatik na ključnih azijskih hitro rastočih trgih;

    Raziskave in razvoj v avtomobilskem sektorju

    68.

    je zadovoljen z dosedanjimi dosežki, ki so rezultat finančnih spodbud Skupnosti za raziskave in razvoj ter sodelovanja v okviru programov, kot so Sedmi okvirni program, program za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, Program konkurenčnost in inovativnost ter i2010; spodbuja Komisijo, naj delovne programe bolj prilagodi potrebam avtomobilskega sektorja zaradi prihodnje nove zakonodaje ali zavezujočih ciljev;

    69.

    poziva Komisijo, da pred letom 2012 sprejme strategijo za bistveno in zadostno povečanje sredstev za raziskave in razvoj v avtomobilskem sektorju, zlasti ob upoštevanju proizvodnje avtomobilske opreme;

    70.

    poziva države članice, da vsako prihodnje povečanje sredstev za raziskave in razvoj v avtomobilskem sektorju pogojujejo z izpolnjevanjem zavezujočih ciljev za zmanjšanje emisij CO2;

    71.

    poudarja pomen spremembe na področju uporabe avtomobilov v mestih; meni, da je poleg učinkovitejših avtomobilov nujno uvajanje mestnih električnih avtomobilov, zato poziva k podpori za raziskave in razvoj potrebnih tehnologij;

    72.

    poziva vse države članice in institucije EU, da zagotovijo vso potrebno podporo raziskavam in razvoju naprednih tehnologij, kot so motorji na vodik, gorivne celice ali hibridni motorji;

    73.

    poudarja možnosti, ki jih ponuja informacijska in komunikacijska tehnologija za odpravo škodljivih posledic za okolje in javno zdravje, kot tudi za zmanjšanje nesreč in izgube energije, če se uporablja po vsej EU v okviru inteligentnih sistemov za nadzor in upravljanje prometa za zagotavljanje njegove nemotene pretočnosti; meni, da morajo vse naprave ustrezati standardu EU, da bo komunikacija med vozili in infrastrukturo učinkovita v vseh državah članicah;

    74.

    meni, da so pobuda Inteligentni avtomobil (11), program Galileo in drugi instrumenti, ki prispevajo k inteligentnemu prevoznemu sistemu, zelo pomembni; zato poziva Komisijo, da odločno podpre ta razvoj;

    75.

    močno podpira nadaljevanje raziskav in razvoja inovacij, ki temeljijo na informacijskih in komunikacijskih tehnologijah; meni, da bi bili v okviru pobude za inteligentni avtomobil lahko uvedeni novi tehnološki dosežki za pomoč pri racionalizaciji prometa, ki bodo vozniku omogočili lažje sprejemanje pravilnih odločitev in izbire najhitrejše poti do svojega cilja, s tem pa bo promet postal energetsko prijaznejši; poziva vse zainteresirane strani, zlasti države članice, naj poskrbijo za izvajanje sistema eCall;

    76.

    meni, da je delo na inteligentnih prevoznih sistemih ključ do uspešne industrije motornih vozil in uspešnih prizadevanj za zmanjšanje vpliva te industrije na okolje; meni, da je projekt Galileo treba navesti kot zgled in zato je treba čim prej najti rešitev za financiranje projekta Galileo v okviru konzorcija, v katerem se bodo zainteresirane strani zavezale k razvoju projekta;

    77.

    meni, da bi se morale prve skupnosti znanja in inovacij Evropskega tehnološkega in inovacijskega inštituta (ETI) ukvarjati z manjšimi emisijami CO2 v tehnologiji vozil;

    Politike prestrukturiranja in pot naprej

    78.

    meni, da je treba določiti splošne pogoje za zagotovitev trajnosti avtomobilske industrije v EU in ohranitev njene vodilne vloge na področju tehnoloških, ekoloških in socialnih inovacij, pri čemer se podpira visoko usposobljena delovna sila;

    79.

    se zaveda, da imajo tako izdelovalci kot dobavitelji v avtomobilski industriji v EU visoko usposobljeno delovno silo, kar je zelo pripomoglo k visoki učinkovitosti evropske avtomobilske industrije;

    80.

    opozarja na pomembnost avtomobilske industrije za zaposlenost, rast, inovacije in konkurenčnost; meni, da je treba poleg znatne spremembe avtomobilske industrije prilagoditi tudi politiko, da se zaradi zakonodaje Skupnosti ne izgubijo delovna mesta;

    81.

    vztraja, da mora zakonodaja Skupnosti v zvezi z okoljem, varnostjo v cestnem prometu in energijsko učinkovitostjo vključevati potrebo po ustreznem izobraževanju in poklicnem usposabljanju delavcev, da se jim olajša prilagoditev tehničnim in ureditvenim spremembam ter zagotovijo enake ali boljše zaposlitvene možnosti;

    82.

    poziva Komisijo, naj usklajuje učinkovito uporabo strukturnih skladov in Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v zvezi z avtomobilsko industrijo;

    83.

    poziva, da se podpora Skupnosti ne podeli podjetjem, ki so prejela podporo v eni od držav članic in potem preselila proizvodno dejavnost v drugo državo, ne da bi v celoti uresničila dogovor s to državo članico;

    84.

    poudarja, da si morajo EU in države članice prizadevati tudi za pomoč v zvezi s prihodnjim procesom prestrukturiranja in odpravljanjem njegovih posledic ter zagotavljanjem novih možnosti delavcem;

    85.

    meni, da se morajo obveščevalne in posvetovalne poti ter razpoložljivi mehanizmi za delavce okrepiti s potrebno revizijo Direktive Sveta 94/45/ES z dne 22. septembra 1994 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (12);

    86.

    vztraja, da je treba posvetovanje z delavci in njihovo pravico do obveščanja okrepiti na evropski ravni, da se jim omogoči vključevanje v zgodnejšo fazo postopka odločanja in se tako ublažijo škodljivi učinki prestrukturiranja; v zvezi s tem poudarja pomen predloga v zvezi s forumom o prestrukturiranju iz navedenega sporočila Komisije o poročilu CARS 21;

    87.

    poziva socialne partnerje, naj izvajajo ustrezne ukrepe v prid tistim, ki jim grozi prestrukturiranje industrije;

    88.

    zahteva boljše obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi v postopku prilagajanja industrije novim izzivom v zvezi z oblikovanjem in proizvodnjo okolju prijaznejših vozil;

    89.

    poudarja potrebo po pregledu sedanjega razmerja med proizvajalci in trgovci, katerih vpliv na konkurenčnost avtomobilske industrije v EU zelo škodi veliko malim in srednjim podjetjem v sektorju; meni, da je treba sodelovanje na področju raziskav in razvoja ter industrijskih strategij spodbujati na stabilnejši podlagi; v ta namen spodbuja Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne politike ali vzpostavijo okvir, potreben za ustalitev zgornjega razmerja in odpravo s tem povezanih težav;

    90.

    poudarja pomen bolj sistematične uporabe sredstev Evropske investicijske banke, da se zagotovi podpora malim in srednje velikim podjetjem v avtomobilskem sektorju ter se jim omogoči dostop do tveganega kapitala;

    91.

    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


    (1)  Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0176.

    (2)  UL L 203, 1.8.2002, str. 30.

    (3)  Razlagalno sporočilo Komisije o postopkih za registracijo motornih vozil s poreklom iz druge države članice (UL C 68, 24.3.2007, str. 15).

    (4)  UL L 171, 29.6.2007, str. 1.

    (5)  Direktiva Sveta 74/297/EGS z dne 4. junija 1974 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na notranjo opremo motornih vozil (obnašanje krmilnega mehanizma v primeru trčenja) (UL L 165, 20.6.1974, str. 16).

    (6)  Direktiva Sveta 76/115/EGS z dne 18. decembra 1975 o približevanju zakonodaje držav članic o pritrdiščih varnostnih pasov motornih vozil (UL L 24, 30.1.1976, str. 6).

    (7)  Direktiva Sveta 78/932/EGS z dne 16. oktobra 1978 o približevanju zakonodaje držav članic o naslonih za glavo na sedežih motornih vozil (UL L 325, 20.11.1978, str. 1).

    (8)  UL L 350, 28.12.1998, str. 58.

    (9)  UL L 269, 21.10.2000, str. 34.

    (10)  UL L 12, 18.1.2000, str. 16.

    (11)  KOM(2006)0059.

    (12)  UL L 254, 30.9.1994, str. 64.


    Top