52008DC0765

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 18.11.2008

COM(2008) 765 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Vpliv prostega gibanja delavcev v okviru širitve EU Poročilo o prvi fazi (1. januar 2007–31. december 2008) prehodnih ureditev, določenih v pristopni pogodbi iz leta 2005, ki se zahtevajo v skladu s prehodnimi ureditvami, določenimi v pristopni pogodbi iz leta 2003

1. UVOD

1.1. Namen poročila

To poročilo ima dvojni namen:

- da ga Svet uporabi kot podlago za pregled prvih dveh let prehodnih ureditev za prosto gibanje delavcev v skladu z odstavkom 3 prilog VI in VII k pristopni pogodbi Bolgarije in Romunije iz leta 2005in

- da Svetu zagotovi podlago za nadaljnji pregled[1] prehodnih ureditev pristopne pogodbe iz leta 2003 v skladu z odstavkom 4 prilog V, VI, VIII, IX, X, XII, XIII in XIV na zahtevo Češke republike, Estonije, Latvije, Litve, Poljske, Slovenije in Slovaške republike (prejeto 10. septembra 2008) ter Madžarske (prejeto 29. septembra 2008)[2].

Poročilo povzema statistično in analitično gradivo, predstavljeno v Poročilu o zaposlovanju v Evropi za leto 2008, v katerem je mogoče najti vsa dodatna natančna sklicevanja, vključno z raziskavo, na katero se sklicuje to poročilo[3].

1.2. Prosto gibanje delavcev kot temeljna svoboščina

Prosto gibanje oseb je ena od temeljnih svoboščin, ki jih zagotavlja zakonodaja Evropske skupnosti. Vključuje pravico državljanov EU, da se svobodno preselijo v drugo državo članico EU, da se zaposlijo in tam prebivajo skupaj s svojimi družinskimi člani[4]. Prosto gibanje delavcev državam članicam preprečuje, da bi neposredno ali posredno razlikovale med delavci EU in njihovimi družinami na podlagi državljanstva v zadevah, povezanih z zaposlovanjem. Zagotavlja tudi enako obravnavanje na področju nastanitev ter davčnih in socialnih ugodnosti.

1.3. Prehodne ureditve o prostem gibanju delavcev

Pristopne pogodbe iz leta 2003 in leta 2005 državam članicam dovoljujejo, da začasno omejijo prost dostop do svojih trgov dela za delavce iz držav članic, ki so se pridružile leta 2004 (z izjemo Malte in Cipra) in leta 2007[5]. Te tako imenovane prehodne ureditve se lahko uporabijo le za delavce in ne za samozaposlene osebe ali katero koli drugo kategorijo državljanov EU [6]. V zvezi s prvim dostopom do trga dela mora država članica ne glede na omejitve vedno dati prednost Bolgariji in Romuniji ter delavcem držav EU-8 pred delavci, ki so državljani držav zunaj EU.

Prehodne ureditve pristopnih pogodb iz leta 2003 in leta 2005 so skoraj v celoti enake glede strukture in mehanizmov. Celotno prehodno obdobje, ki traja največ sedem let, je razdeljeno na tri različne faze (formula „2 plus 3 plus 2“). Za vsako fazo se uporabljajo različni pogoji:

- v začetnem dvoletnem obdobju dostop za delavce iz držav EU-8 in EU-2 ureja nacionalna zakonodaja drugih držav članic. Na koncu te prve faze mora Komisija predložiti poročilo, s čimer Svetu omogoči pregled te prve faze prehodnih ureditev,

- države članice lahko svoje nacionalne ukrepe razširijo na drugo fazo za nadaljnja tri leta na podlagi uradnega obvestila Komisiji pred koncem prve faze, sicer velja zakonodaja ES, ki zagotavlja prosto gibanje delavcev,

- omejitve je načeloma treba odpraviti z drugo fazo, vendar lahko država članica, ki nacionalne ukrepe ohrani do konca druge faze, še naprej uporablja te ukrepe do izteka sedemletnega obdobja po datumu njenega pristopa, kadar obstajajo resne motnje na njenem trgu dela ali nevarnost takšnih motenj in potem ko je obvestila Komisijo.

Prehodne ureditve se bodo za Bolgarijo in Romunijo nepreklicno končale 31. decembra 2013, za države EU-8 pa 30. aprila 2011[7].

1.4. Bolgarija in Romunija

Petnajst držav članic uporablja omejitve za delavce iz Bolgarije in Romunije, medtem ko je deset držav članic odprlo svoje trge dela.[8]. V teh petnajstih državah članicah so različni nacionalni ukrepi ustvarili različne pravne sisteme za dostop do trgov dela. Sedem od petnajstih držav članic uporablja poenostavitve, in sicer od pospešenih ali poenostavljenih postopkov (Avstrija, Belgija, Luksemburg) do izvzetja iz preskusa trga dela za izdajo delovnih dovoljenj (Avstrija, Francija, Madžarska, Nemčija) in izvzetja iz zahteve za delovna dovoljenja za poklice v nekaterih sektorjih ali pod nekaterimi pogoji (Danska, Madžarska, Italija).

Druga faza prehodnega obdobja se bo začela 1. januarja 2009. Države članice EU-25, ki se odločijo za ukinitev omejitev, imajo v preostanku prehodnega obdobja možnost, da ponovno uvedejo omejitve, če so izpostavljene motnjam na svojih trgih dela ali jih predvidevajo, pri čemer uporabijo zaščitni postopek iz pristopne pogodbe. Tiste države članice EU-25, ki želijo še naprej uporabljati omejitve, morajo o tem obvestiti Komisijo pred koncem prve faze 31. decembra 2008.

1.5. Države članice EU-8

Enajst od petnajstih držav članic je odprlo svoje trge dela za delavce iz držav članic EU-8; med ostalimi štirimi državami članicami Avstrija izvaja poenostavljene postopke za 65 poklicev ter izvzetje iz zahteve za delovno dovoljenje in iz preskusa trga za 3 poklice. Belgija uvedla pospešeni postopek za delovna mesta v poklicih, pri katerih primanjkuje delovne sile, Danska ne zahteva delovnega dovoljenja za zaposlovanje v okviru kolektivne pogodbe, medtem ko so v Nemčiji nekateri kvalificirani inženirji oproščeni preskusa trga dela. Madžarska uporablja vzajemne ukrepe, pri čemer omejuje dostop do svojega trga dela za delavce iz vseh držav članic EU-15, ki omejujejo dostop madžarskim delavcem, vendar iz zahteve za delovno dovoljenje izvzema kvalificirane delavce, iz preskusa trga dela pa nekatere nekvalificirane delavce.

Omejitve prostega gibanja delavcev iz držav EU-8 je treba odpraviti 30. aprila 2009. Države članice, ki še vedno uporabljajo omejitve, jih lahko ohranijo po 30. aprilu 2009 v primeru resne motnje na trgu dela ali nevarnosti takšne motnje, potem ko pred 1. majem 2009 o tem obvestijo Komisijo.

Zaradi začasne omejitve prostega gibanja delavcev prehodne ureditve odstopajo od temeljnih svoboščin zakonodaje ES. Kot Sodišče Evropskih skupnosti stalno ugotavlja, da je treba odstopanja od temeljnih svoboščin strogo razlagati, tako je treba strogo razlagati tudi pogoje, pod katerimi lahko države članice še naprej omejujejo dostop do trga dela v tretji fazi.

Tabela 1: Politike držav članic do delavcev iz novih držav članic

Država članica | Delavci iz EU-8/EU-15 | Delavci iz BG in RO/EU-25 |

EU-15 | Belgija (BE) | omejitve s poenostavitvami | omejitve s poenostavitvami |

Danska (DK) | omejitve s poenostavitvami | omejitve s poenostavitvami |

Nemčija (DE) | omejitve s poenostavitvami* | omejitve s poenostavitvami* |

Irska (IE) | prost dostop (1. maj 2004) | omejitve |

Grčija (EL) | prost dostop (1. maj 2006) | omejitve |

Španija (ES) | prost dostop (1. maj 2006) | omejitve |

Francija (FR) | prost dostop (1. julij 2008) | omejitve s poenostavitvami |

Italija (IT) | prost dostop (27. julij 2006) | omejitve s poenostavitvami |

Luksemburg (LU) | prost dostop (1. november 2007) | omejitve s poenostavitvami |

Nizozemska (NL) | prost dostop (1. maj 2007) | omejitve |

Avstrija (AT) | omejitve* | omejitve* |

Portugalska (PT) | prost dostop (1. maj 2006) | omejitve |

Finska (FI) | prost dostop (1. maj 2006) | prost dostop, poznejša registracija za namene spremljanja |

Švedska (SE) | prost dostop (1. maj 2004) | prost dostop |

Združeno kraljestvo (UK) | prost dostop (1. maj 2004), obvezen sistem za registracijo delavcev za namene spremljanja | omejitve |

EU-10 | Češka republika (CZ) | ni vzajemnih ukrepov | prost dostop |

Estonija (EE) | ni vzajemnih ukrepov | prost dostop |

Ciper (CY) | − | prost dostop, poznejša registracija za namene spremljanja |

Latvija (LV) | ni vzajemnih ukrepov | prost dostop |

Litva (LT) | ni vzajemnih ukrepov | prost dostop |

Madžarska (HU) | vzajemni ukrepi (poenostavitve od 1. januarja 2008) | omejitve s poenostavitvami |

Malta (MT) | − | omejitve |

Poljska (PL) | ni vzajemnih ukrepov (17. januar 2007) | prost dostop |

Slovenija (SI) | ni vzajemnih ukrepov (25. maj 2006) | prost dostop, poznejša registracija za namene spremljanja |

Slovaška (SK) | ni vzajemnih ukrepov | prost dostop |

EU-2 | Bolgarija (BG) | − | ni vzajemnih ukrepov |

Romunija (RO) | − | ni vzajemnih ukrepov |

Vir: GD za zaposlovanje. Opomba: * Omejitve tudi za napotitve delavcev v nekaterih sektorjih.

2. OBSEG MOBILNOSTI ZNOTRAJ EU PO šIRITVI

2.1. Bolgarski in romunski državljani s stalnim prebivališčem v drugih državah članicah EU

Natančen obseg mobilnosti po širitvi je težko določiti zaradi pomanjkljivosti v sedanjih podatkih in v glavnem odprtih mej med državami članicami. Vendar statistični podatki o prebivalstvu, ki so na voljo, in podatki iz raziskave delovne sile EU kažejo, da se je število bolgarskih in romunskih državljanov, ki prebivajo v EU-25, povečalo s 690 000 ob koncu leta 2003 na približno 1,8 milijona ob koncu leta 2007, kar je proces, ki se je začel dolgo pred pristopom obeh držav k EU januarja 2007 (glej tabelo A1). To pomeni povprečno neto rast približno 290 000 oseb na leto. Med vsemi nedavno preseljenimi ljudmi znotraj EU, ki so v zadnjih štirih letih začeli prebivati v drugi državi članici EU, je romunskih državljanov približno 19 %, bolgarskih državljanov pa približno 4 % (graf 1).

Graf 1: Državljanstvo nedavno preseljenih ljudi znotraj EU (starostna skupina 15–64 let) v letu 2007 (% vseh preseljenih ljudi znotraj EU)

[pic]

Vir: Eurostat, Raziskava delovne sile EU (EU Labour Force Survey), podatki za leto 2007.

Opomba: Nedavno preseljeni ljudje znotraj EU so osebe, ki imajo štiri leta ali manj stalno prebivališče v drugi državi članici EU.

Njihova glavna država sprejemnica EU je Španija, ki je sprejela več kot 50 % nedavno preseljenih ljudi znotraj EU, ki prihajajo iz Bolgarije in Romunije. Druga najpomembnejša država, ki sprejema nedavno preseljene ljudi iz Romunije, je Italija (okoli 25 %), mobilnost delavcev v druge države članice pa je veliko manjša in nikjer ne presega 2 % vseh preseljenih ljudi. Za nedavno preseljene ljudi iz Bolgarije je druga glavna država sprejemnica v EU Nemčija (15 %), medtem ko Grčija, Italija, Francija, Združeno kraljestvo in Ciper sprejmejo preostali del v večinoma enakih deležih (tabela 2).

Tabela 2: Glavne države sprejemnice nedavno preseljenih ljudi znotraj EU (starostna skupina 15–64 let) v letu 2007

[pic]

Vir: Eurostat, Raziskava delovne sile EU (EU Labour Force Survey), podatki za leto 2007

Medtem ko je število bolgarskih in romunskih državljanov v absolutnem smislu precejšnje, se zdi glede na celotno prebivalstvo namembnih držav majhno. Med letoma 2003 in 2007 se je delež bolgarskih in romunskih državljanov v prebivalstvu EU-15 dvignil z 0,2 % na 0,5 %, vendar med državami članicami obstajajo velike razlike (tabela A1 in graf A1). Leta 2007 sta Španija in Italija z 1,9 % in 1,1 % zabeležili največji delež romunskih in bolgarskih državljanov v prebivalstvu (graf A2).

Med vsemi državami članicami imata Španija in Italija tudi največji delež nedavno priseljenih bolgarskih in romunskih delavcev. Vendar je delež delovne sile nedavno priseljenih delavcev iz držav, ki niso članice EU, znatno večji:

2.2. Državljani EU-10[9] s stalnim prebivališčem v drugih državah članicah EU

Od širitve leta 2004 se je število državljanov EU-10 s stalnim prebivališčem v EU-15 povečalo za približno 1,1 milijona. Leta 2003 jih je bilo skupaj več kot 900 000, medtem ko jih je danes približno dva milijona (pri čemer je število državljanov EU-2/10 s stalnim prebivališčem v drugih državah članicah EU-2/10 na splošno zanemarljivo) (tabela A2).

Tudi štiri leta po širitvi leta 2004 ostajajo povprečni populacijski deleži državljanov tistih držav, ki niso članice EU, in drugih državljanov EU-15 s stalnim prebivališčem v EU-15 znatno višji od populacijskega deleža državljanov EU-10 in EU-2.

V skoraj vseh državah članicah število nedavno priseljenih ljudi iz držav, ki niso članice EU, presega število priseljencev iz drugih držav članic EU. Edini izjemi sta Irska in Luksemburg. Poleg tega je v večini držav članic stopnja priseljevanja drugih državljanov EU-15 večja kot število nedavno priseljenih ljudi iz EU-10 in EU-2.

Irska je glede na število prebivalstva največja država sprejemnica za državljane EU-10, pri čemer je okoli 5 % njenega sedanjega delovno sposobnega prebivalstva iz držav EU-10, sledi pa ji Združeno kraljestvo (1,2 %). Tudi Avstrija in Luksemburg imata znaten delež nedavno priseljenih ljudi iz EU-10, vendar veliko manjšega kot Združeno kraljestvo in Irska. V vseh drugih državah članicah je populacijski delež nedavno priseljenih ljudi iz EU-10 zelo majhen, in sicer celo na Švedskem, ki nikoli ni uporabljala omejitev za prosto gibanje delavcev, ter v tistih državah članicah, ki so leta 2006 odprle svoje trge dela.

2.3. Mobilnost delavcev z vidika držav izvora

Pregled držav izvora prav tako razkrije zelo raznoliko sliko z „zelo mobilnimi“ in „malo mobilnimi“ državami med državami članicami EU-2 in EU-10.

Nedavni tok izseljevanja romunskih državljanov v druge države članice EU v zadnjih štirih letih zadeva približno 2,5 % delovno sposobnega romunskega prebivalstva (graf 2). V Bolgariji je primerljiva stopnja mobilnosti 1,7 %. Od vseh držav članic ima najvišjo stopnjo nedavne mobilnosti Litva, iz katere se je v zadnjih štirih letih v druge države članice EU izselilo 3,1 % litovskih državljanov, sledijo pa ji Ciper (3 %), Poljska (2 %) in Slovaška (2 %). Čeprav sta stopnji mobilnosti znotraj EU za Latvijo in Estonijo še vedno visoki, sta bistveno nižji. Zanimivo je, da ima znatno stopnjo nedavne mobilnosti znotraj EU tudi Portugalska, in sicer 1,2 %, pri čemer imata nekoliko nižji stopnji tudi Irska in Nizozemska.

Na drugi strani imata Češka republika in Madžarska precej nizki stopnji mobilnosti znotraj EU, ki sta enaki ali nižji od stopnje veliko držav članic EU-15. Številke v zvezi s Slovenijo, Malto in Luksemburgom so premajhne, da bi bile statistično zanesljive.

Ob upoštevanju dolgoročne perspektive in tudi izseljencev, ki so matično državo zapustili pred več kot štirimi leti, imata največji delež prebivalstva, ki prebiva v drugi državi članici EU, Portugalska in Irska (9 % in 8,2 %).

Graf 2: Stopnje mobilnosti po državi izvora – mobilni državljani EU, ki prebivajo v drugi državi članici EU, po letih stalnega bivanja (starostna skupina 15–64 let) v letu 2007 (v % delovno sposobnega prebivalstva države, katere državljani so)

[pic]

Vir: Eurostat, RDS EU; letni podatki.

Opomba: Številke ne vključujejo državljanov, ki so bili rojeni v drugi državi članici in še vedno prebivajo v njej. Številke za Luksemburg, Malto in Slovenijo so premajhne, da bi bile zanesljive.

2.4. Začasna mobilnost delavcev in napotitve na začasno delo

Značilnost mobilnosti po širitvi (in nedavne mobilnosti znotraj EU na splošno) je, da se zdi, da je velik del te začasen. Podatki iz nekaterih držav članic dokazujejo, da se veliko mobilnih delavcev preseli v drugo državo članico za nekaj mesecev ali let, vendar tam ne nameravajo ostati za vedno. Podatki za Združeno kraljestvo na primer kažejo, da naj bi približno polovica državljanov EU-8, ki so se po letu 2004 preselili v Združeno kraljestvo zaradi dela, že zapustila državo, podobno pa velja tudi za Irsko[10].

Tudi napotitev delavcev na začasno delo pomeni pomemben element v enačbi evropske mobilnosti, pri čemer znatno število napotenih delavcev ne prihaja le iz novih držav članic ampak tudi držav članic EU-15 in EU-25 (grafa A3/4).

2.5. Trendi mobilnosti delavcev

Dodatnega priseljevanja mobilne delovne sile iz novih držav članic najverjetneje ne bo. Mobilnost delavcev iz EU-10 v Združeno kraljestvo in na Irsko, ki je bila največja leta 2006, se je leta 2007 in v prvi četrtini leta 2008 bistveno zmanjšala (grafa A5/6). Obstajajo tudi znaki o večjem vračanju migrantov, ki živijo v Združenem kraljestvu.[11] Poleg tega je odpiranje trgov dela za delavce iz EU-8 v večini drugih držav EU-15 od leta 2006 morda povzročilo omejeno preusmeritev mobilnosti delavcev v nekatere druge države članice, vendar zadnji podatki o deležih tujega prebivalstva (tabeli A1 in A2) kažejo, da ni bilo znatnega dodatnega priseljevanja delavcev iz teh držav članic.

Celo v primeru Bolgarije in Romunije se je v preteklih letih veliko ljudi že izselilo iz teh držav ter začelo delati v EU, kar kaže, da je veliko tistih, ki so se želeli preseliti, to že storilo, zato so možnosti za dodatno izseljevanje omejene. Poleg tega so se v vseh glavnih državah izvora EU v zadnjih letih prihodki hitro povečevali, medtem ko se je brezposelnost zmanjšala (grafa A7/8). Obstaja nekaj dokazov, da to že ovira spodbujanje migracij in lahko prispeva k nadaljnjemu zmanjšanju ponudbe delovne sile iz držav EU-2/10.[12] Poleg tega se skupina potencialno mobilnih delavcev iz EU-2/10 zaradi bistveno manjšega števila mladih manjša, kar lahko upočasni geografsko mobilnost delavcev znotraj EU.

Glede na sedanji razvoj gospodarstva je verjetno, da bo možno zmanjšanje povpraševanja po delovni sili zmanjšalo tokove delovne sile znotraj EU. Nedavna upočasnitev gospodarstva na Irskem in v Združenem kraljestvu je na primer že povzročila znatno zmanjšanje novih prihodov delavcev ter hkrati povečanje vračanja delavcev migrantov. To kaže, da prosto gibanje delavcev zagotavlja nepogrešljivo prožnost v obeh smereh: delavci pridejo, kadar je potreba po delovni sili, in številni od njih se vrnejo v matično državo, kadar so gospodarski pogoji manj ugodni.

Primeri, kot so Švedska, Finska, Grčija, Portugalska (zgodnji prost dostop do trga dela, vendar majhen pritok delavcev) ter Nemčija in Avstrija (omejen dostop, vendar razmeroma veliko priseljevanje), kažejo, da imajo omejitve dostopa do trga dela le omejen vpliv na porazdelitev mobilnosti znotraj EU. Končno, mobilnost delavcev je odvisna od drugih dejavnikov, kot so splošno povpraševanje na trgu dela, mrežni vplivi prek sedanjega tujega prebivalstva ali jezik. Omejitve dostopa do trga dela lahko le upočasnijo prilagajanje trga dela. Povzročijo lahko celo več dela na črno, kar ima lahko nezaželene družbene posledice za neprijavljene delavce in redno zaposleno delovno silo, če teh omejitev ne spremlja ustrezno izvajanje zakonodaje[13].

Izkušnje od leta 2004 kažejo, da odprava omejitev v zvezi z dostopom do trga dela zmanjša možnost, da državljani iz novih držav članic delajo na črno. Ugotovljeno je bilo na primer, da je možno, da je ob odprtju trga dela v Združenem kraljestvu bilo v državi že do 40 % delavcev iz EU-8, ki so se leta 2004 vpisali v sistem za registracijo delavcev.[14] Poročila iz Nizozemske kažejo, da se je pojav nezakonitega zaposlovanja državljanov EU-8, ki delajo brez dovoljenj, zmanjšal, ko se je Nizozemska leta 2007 odločila odpreti svoje trge dela.[15]

3. GLAVNE ZNAčILNOSTI PRESELJENIH LJUDI ZNOTRAJ EU

3.1. Status na trgu dela

Velika večina nedavno preseljenih ljudi iz Bolgarije, Romunije in držav EU-10 se je preselila zaradi dela. Podatki za leto 2007[16] kažejo, da je povprečna stopnja zaposlenosti tistih, ki so prišli iz Bolgarije in Romunije, približno enaka povprečni stopnji zaposlenosti v EU-15 ter znatno višja od skupne stopnje zaposlenosti v Romuniji in Bolgariji (graf A9). Povprečna stopnja zaposlenosti nedavno preseljenih ljudi iz EU-10 znotraj EU je celo bistveno višja.

Povprečna brezposelnost med delavci, ki so nedavno prišli iz Bolgarije in Romunije v države EU-15, je nad povprečjem EU-15, vendar nižja od brezposelnosti med delavci, ki so se nedavno priselili iz držav, ki niso članice EU. Povprečna brezposelnost med tistimi, ki so se nedavno preselili iz EU-10, je le malo nad povprečjem EU-15.

Velika večina državljanov EU-10/2, ki so se nedavno preselili zaradi dela, je zaposlenih delavcev, pri čemer je samozaposlenih manj kot 10 %.

3.2. Starost in spol

Mobilni delavci EU so bistveno mlajši od splošne delovne sile v državah izvora in državah sprejemnicah. Skoraj 80 % delavcev, ki so se nedavno priselili iz EU-10, in skoraj 70 % tistih iz EU-2 je mlajših od 35 let.

Zdi se, da je med nedavno preseljenimi ljudmi iz držav EU-2 več žensk, medtem ko pregled nedavno preseljenih ljudi iz EU-10 po spolu v veliki meri ustreza pregledu delovne sile v državah izvora in državah sprejemnicah.

3.3. Poklici, usposobljenost in sektorji

Nedavno priseljeni ljudje iz Bolgarije in Romunije delajo zlasti v kmetijstvu, gradbeništvu, gostinstvu in gospodinjstvih z zaposlenim osebjem. Nedavno priseljeni ljudje iz držav EU-10 delajo zlasti v proizvodnji, gradbeništvu, gostinstvu, poslovnih storitvah in gospodinjstvih z zaposlenim osebjem (tabela 3).

Tabela 3: Zaposlitev celotne delovne sile EU-15 po gospodarski dejavnosti v primerjavi z nedavno preseljenimi ljudmi iz EU-10/2 v letu 2007 (v % vseh zaposlenih po skupinah)

[pic]

Nedavno priseljeni ljudje iz EU-10 so zaposleni na delovnih mestih, ki zahtevajo srednjo usposobljenost, ter zlasti tistih, ki zahtevajo nizko usposobljenost, pri čemer je zelo malo zaposlenih v poklicih, ki zahtevajo visoko usposobljenost. Delež nedavno mobilnih delavcev EU-2 med poklici, ki zahtevajo visoko usposobljenost, je celo manjši, pri čemer jih je razmeroma veliko zaposlenih na področju obrti in preprostih del.

Tabela 4: Poklici vseh zaposlenih državljanov v primerjavi z zaposlenimi nedavno preseljenimi ljudmi iz EU-10/2 v letu 2007 (v % vseh zaposlenih po skupinah)

[pic]

Mobilni delavci iz EU-10/2 so na splošno pozitivno prispevali k različni usposobljenosti delovne sile EU-15. Delež univerzitetno izobraženih nedavno preseljenih ljudi iz EU-10/2 se zdi le nekoliko manjši od ustreznega deleža med delovno silo EU-15. Poleg tega je delež nedavno priseljenih ljudi iz EU-10/2 s srednjo ravnjo izobrazbe večji kot med delovno silo EU-15, medtem ko delež nizko usposobljenih nedavno priseljenih ljudi iz EU-2 ni večji kot pri delovni sili EU-15, pri čemer je bistveno manjši v primeru preseljenih ljudi iz EU-10 (graf A9). Vendar primerjava deleža srednje in visoko usposobljenih delavcev EU-10/2 z deležem tistih, ki delajo na delovnih mestih, ki zahtevajo srednjo in nizko usposobljenost, kaže, da niso vsi zaposleni na delovnih mestih, ki ustrezajo njihovi ravni usposobljenosti.

Delež visoko usposobljenih med nedavno izseljenimi ljudmi je v povprečju nekoliko višji od deleža med celotno delovno silo v njihovih državah izvora. Vendar je odstotek srednje usposobljenih nedavno preseljenih ljudi manjši kot med celotno delovno silo, medtem ko je delež nizko usposobljenih preseljenih ljudi sorazmerno višji. Na splošno te številke ne kažejo nesorazmerne izgube visoko usposobljenih delavcev za države EU-10/2.

4. GOSPODARSKI IN SOCIALNI VPLIVI TER VPLIVI NA TRG DELA

4.1. Vpliv na rast, BDP na prebivalca in inflacijo

Mobilnost iz držav EU-10/2 ima jasno pozitiven vpliv na gospodarsko rast v EU. Po oceni ene od študij je dodatna mobilnost iz držav EU-8 med letoma 2004 in 2007 povečala skupni BDP razširjene EU kratkoročno za približno 0,17 % in dolgoročno za približno 0,28 % (po prilagoditvi proizvodnih zmogljivosti dodatni ponudbi na trgu dela), medtem ko se je v istem obdobju zaradi mobilnosti iz EU-2 BDP razširjene EU kratkoročno povečal za 0,15 % in dolgoročno za 0,27 %.[17] V isti študiji se ugotavlja kratkoročno skoraj nevtralen vpliv na BDP na prebivalca v državah sprejemnicah, dolgoročnejši vpliv pa je nekoliko pozitiven. Druge študije potrjujejo pozitiven vpliv na celoten BDP in zmeren vpliv na BDP na prebivalca.[18]

Poleg tega raziskave kažejo, da je mobilnost delavcev iz novih držav članic prispevala k manjšim inflacijskim pritiskom v večini držav sprejemnic, čeprav prispeva k (začasno) večji inflaciji v glavnih državah izvora.[19]

4.2. Vpliv na javne finance, sisteme socialnega skrbstva in javne storitve

Čeprav med različnimi funkcijami socialne države in ravnmi uprave obstajajo razlike, je vpliv nedavnih migracij in mobilnosti delavcev na javne finance ter socialno državo (vključno z njenim financiranjem) na nacionalni ravni zanemarljiv ali pozitiven. Podatki za Združeno kraljestvo na primer kažejo, da zelo malo državljanov EU-8 uveljavlja ugodnosti ali pomoč v zvezi z nastanitvijo, ki so financirane iz javnih sredstev.[20] Migracije in mobilnost delavcev v nekaterih primerih ustvarjajo pritisk na zagotavljanje storitev v zvezi z izobraževanjem, nastanitvijo in zdravstvenim varstvom na lokalni ravni.[21]

4.3. Vpliv na plače in zaposlovanje

Skoraj vse raziskave, ki so na voljo, kažejo na majhen vpliv mobilnosti delavcev po širitvi na plače in zaposlovanje lokalnih delavcev, pri čemer ni niti v državah članicah z največjim priseljevanjem nobenih znakov o resnem neravnovesju trga dela zaradi mobilnosti znotraj EU.

V eni od študij se na primer ugotavlja, da so te plače v EU-15 kratkoročno v povprečju le 0,08 % nižje, kot bi bile brez dodatne mobilnosti iz EU-8, dolgoročno pa nimajo nobenega vpliva. Zanemarljivi so tudi kratkoročni vplivi na brezposelnost. Dvig povprečne stopnje brezposelnosti v EU-15 se kratkoročno ocenjuje na, 0,04 odstotne točke, dolgoročno pa se predvideva nevtralen učinek priseljevanja delavcev iz EU-8, podobno velja tudi za priseljevanje iz držav EU-2.[22] Tudi če upoštevamo, da je usposobljenost delavcev različna, so vplivi v skupinah z različnimi kvalifikacijami zmerni. Veliko nedavnih raziskav[23] potrjuje zmerni vpliv na plače in zaposlovanje.

Poudariti je treba, da so to posamezni vplivi mobilnosti, pri čemer se ne upoštevajo drugi dejavniki, ki vplivajo na plače in zaposlovanje. Podatki za glavne evropske države sprejemnice kažejo, da se nominalne bruto plače večinoma še naprej povečujejo, medtem ko se brezposelnost zmanjšuje celo na trgu nizko usposobljene delovne sile in v sektorjih s sorazmerno velikim pritokom delavcev iz drugih držav članic (grafi A10/11/12 in opomba 3).

4.4. Nakazila

Nakazila delavcev, ki živijo v tujini, so lahko znaten vir prihodka v državi izvora in spodbujajo gospodarsko rast tako, da podpirajo skupno povpraševanje in finančne naložbe v izobraževanje ali zagon kapitalsko intenzivnih podjetij. Podatki o nakazilih kažejo, da ta pomembno prispevajo k BDP v več državah članicah EU, zlasti na Poljskem, v baltskih državah ter zlasti v Romuniji in Bolgariji (graf A13).

4.5. Beg možganov in pomanjkanje delovne sile v državah izvora

V več državah je izseljevanje zlasti mladih delavcev povzročilo zaskrbljenost glede bega možganov in pomanjkanja delovne sile. Več poročil dejansko kaže, da je izseljevanje prispevalo k pomanjkanju delovne sile v nekaterih državah, npr. v baltskih državah in na Poljskem.

Vendar so v več državah pomanjkanje delovne sile poslabšali drugi dejavniki, kot so močna gospodarska rast, sorazmerno majhna udeležba na trgu dela, zlasti mladih in starejših oseb, ter majhna notranja mobilnost, in ne izseljevanje. Poleg tega pomanjkanje delovne sile najbolj vpliva na posebne sektorje gospodarstva (npr. gradbeništvo in gostinstvo) in poklice (npr. zdravstveno varstvo). Zdi se tudi, da so med usposobljenostjo izseljencev in delovne sile držav izvora sorazmerno zmerne razlike, kar kaže, da je mogoče splošen beg možganov omejiti. Obstajajo tudi dokazi, da se je v preteklih letih stopnja vpisa v visokošolsko izobraževanje v državah EU-10/2 zelo povečala, kar lahko nadomesti izseljevanje kvalificiranih delavcev.[24]

4.6. Socialni vplivi

Obstajajo dokazi za razlike med življenjskimi razmerami priseljencev in državljani držav gostiteljic (vključno z večjim tveganjem za revščino, doseganjem slabšega šolskega uspeha njihovih otrok, težavami pri dostopu do nastanitve, zdravstvenega varstva in drugih socialnih storitev), vendar še ni na voljo nobena celovita ocena prihodkov in življenjskih razmer delavcev, zlasti delavcev iz Bolgarije in Romunije, ki so se preselili v druge države EU po 1. januarju 2007. Poročila iz nekaterih držav izvora navajajo negativne vplive na družinsko povezanost in otroke kot posledico tega, da eden ali oba starša delata v tujini.[25]

5. SKLEPI IN PRIPOROčILA

Delavci iz Bolgarije, Romunije in držav članic EU-10 pomagajo izpolnjevati večje povpraševanje po delavcih v državah sprejemnicah, zaradi česar pomembno prispevajo k trajni gospodarski rasti. Dokazi, ki so na voljo, kažejo, da mobilnost znotraj EU po širitvi ni povzročila in verjetno tudi ne bo povzročila resnih motenj na trgu dela.

Poleg tega obstajajo znaki, da je morda mobilnost delavcev iz držav EU-2 in EU-8 že dosegla vrhunec in da je bilo veliko nedavne mobilnosti znotraj EU začasne. Hitro naraščanje ravni prihodkov in povpraševanja po delovni sili v državah izvora skupaj z vse manjšim številom mladih, za katere je najverjetneje, da bi se izselili, zmanjšuje migracije delavcev in bo verjetno povzročilo nadaljnji padec ponudbe delovne sile v EU.

Poleg tega obseg in smer tokov mobilnosti usmerjajo zlasti splošna ponudba in povpraševanje na trgu dela ter drugi dejavniki in ne toliko omejitve dostopa do trga dela. Poleg tega lahko omejitve dostopa do trga dela upočasnijo prilagajanje trga dela in celo povečajo število pojavov dela na črno. Nadomestne rešitve so lahko učinkovitejši način za obvladovanje zaskrbljenosti glede tega, da odpiranje trgov dela škoduje prebivalstvu s stalnim prebivališčem, npr. s prilagajanjem politik trga dela za ponovno zaposlovanje brezposelnih (zlasti nizko kvalificiranih delavcev).

To ne pomeni, da ni gospodarskih ali družbenih posledic. Vendar izkušnje kažejo, da so namesto omejevanja dostopa do trga dela za državljane EU nadomestne rešitve boljši in učinkovitejši način za obvladovanje teh posledic. Zlasti je treba obravnavati vse vplive na javne storitve, nastanitev, socialno kohezijo, izkoriščanje ali delo na črno. Razmere, ki niso ugodne za vključevanje mobilnih delavcev v družbo gostiteljico, lahko povzročijo družbene težave in neizkoriščanje gospodarskih prednosti mobilnosti. Komisija priporoča, da države članice oblikujejo politike integracije in socialne vključenosti za mobilne delavce in njihove družine, pri čemer naj uporabijo veljavne ukrepe in orodja EU, na primer v zvezi s kulturnimi, jezikovnimi in šolskimi politikami ter nediskriminacijo in priznavanjem kvalifikacij.

Težave držav izvora zaradi bega možganov in pomanjkanja delovne sile se lahko odpravljajo na primer z ukrepi za večjo splošno udeležbo na trgu dela, nadaljnjim izboljšanjem izobraževanja in poklicnega usposabljanja, dobrimi razmerami za delavce v javnem sektorju ter spodbujanjem vračanja migrantov ali notranje mobilnosti delavcev in priseljevanja iz držav zunaj EU.

Komisija ugotavlja, da je splošen vpliv mobilnosti po širitvi pozitiven. Meni, da bosta to sporočilo in spremljajoče gradivo državam članicam zagotovila informacije, ki so potrebne za pregled njihovih stališč v zvezi z drugim obdobjem prehodnih ureditev za Bolgarijo in Romunijo.

Poleg tega je prosto gibanje delavcev ena od temeljnih svoboščin Pogodbe ES. Pozitivno prispeva k trgom dela po vsej Evropi in je kot takšna ključni element evropske strategije zaposlovanja, ki so jo odobrile vse države članice. Hkrati predstavlja močan in pozitiven simbol tega, kar Evropa pomeni posameznim državljanom EU.

Zato so države članice ob podpisu pristopnih pogodb izjavile, da bodo čim prej začele v celoti uporabljati pravni red na tem področju. Ne glede na odločitve na tej stopnji morajo biti države članice pripravljene odpreti svoje trge dela, da bodo izpolnile svoje zaveze iz pogodb.

Komisija meni, da je napredek pri doseganju cilja neomejenega prostega gibanja delavcev znotraj EU močan političen znak, zlasti ob peti obletnici širitve iz leta 2004. Zato Komisija države članice poziva, naj glede na razmere na svojih trgih dela natančno proučijo, ali je ne glede na pravice iz pristopnih pogodb do prehodne ureditve uporaba omejitev še vedno potrebna. Komisija priporoča, da so v oblikovanje teh odločitev v celoti vključeni socialni partnerji.

Glede na sedanji razvoj v gospodarstvu in njegov možen vpliv na razmere na trgu dela izkušnje kažejo, da se čezmejno prosto gibanje delavcev samo uravnava in se ob upočasnitvi gospodarstva zmanjša. Komisija opozarja, da pristopne pogodbe vsebujejo zaščitno klavzulo, ki državam članicam, ki se odločijo za uporabo zakonodaje Evropske skupnosti o prostem gibanju delavcev v celoti, omogoča, da pozneje ponovno uvedejo omejitve, če so izpostavljene motnjam na svojih trgih dela ali te motnje predvidevajo.

Poleg tega Komisija opozarja, da lahko v skladu s pristopno pogodbo država članica, ki ohranja nacionalne ukrepe za omejitev prostega gibanja delavcev ob izteku petih let po njenem vstopu v EU, nadaljuje z uporabo teh ukrepov do izteka sedmih let po vstopu, kadar obstajajo resne motnje na trgu dela ali nevarnosti takšnih motenj in potem ko je o tem obvestila Komisijo. Ta bo nato na podlagi dokazov držav članic ravnala v skladu s svojo funkcijo varuhinje pogodb.

ANNEX 1: Statistical Annex

Table A1: Share of foreign nationals resident in the EU-27 by broad group of citizenship, 2003 – 07 (% of total population)

[pic]

Sources: Eurostat EU LFS, Eurostat population statistics, national data sources, DG Employment estimates. “:” figures too small to be reliable or not available.

Note: Choice of data sources according to data availability for individual countries. — Figures not fully comparable between Member States due to the use of different sources. — Data from the LFS should be treated with some caution due to limitations of the survey with regard to foreign populations, in particular concerning coverage of very recent migrants and collective households, relative levels of non-response and small sample sizes. — 1) EU LFS quarterly data, 4th quarter. — 2) National and Eurostat population statistics. — 3) Eurostat population statistics, 2007 DG Employment estimate. — 4) CSO Ireland, Quarterly national household survey, 4th quarter; for 2003 3rd quarter 2004; Nationals from BG and RO included under non-EU-27 nationals until 2006 and under EU-10 nationals in 2007. — 5) EU LFS quarterly data, 4th quarter. EU-10 and EU-2 nationals included under non-EU-27. — 6) EU totals and sub-totals are only of an indicative nature as they are the sum of country values that stem from different sources; EU totals and sub-totals include country data which are not shown individually due to small sample size.

Table A2: Number of foreign nationals resident in the EU-27 by broad group of citizenship, 2003 – 07 (in 1 000)

[pic]

Sources: Eurostat EU LFS, Eurostat population statistics, national data sources, DG Employment estimates. “:” figures too small to be reliable or not available.

Note: Choice of data sources according to data availability for individual countries. — Figures not fully comparable between Member States due to the use of different sources. — Data from the LFS should be treated with some caution due to limitations of the survey with regard to foreign populations, in particular concerning coverage of very recent migrants and collective households, relative levels of non-response and small sample sizes. — 1) EU LFS quarterly data, 4th quarter. — 2) National and Eurostat population statistics. — 3) Eurostat population statistics, 2007 DG Employment estimate. — 4) CSO Ireland, Quarterly national household survey, 4th quarter; for 2003 3rd quarter 2004; Nationals from BG and RO included under non-EU-27 nationals until 2006 and under EU-10 nationals in 2007. — 5) EU LFS quarterly data, 4th quarter. EU-10 and EU-2 nationals included under non-EU-27. — 6) EU totals and sub-totals are only of an indicative nature as they are the sum of country values that stem from different sources; EU totals and sub-totals include country data which are not shown individually due to small sample size.

Chart A1: Foreign residents in the EU, 2003 – 07 (in % of total resident population)

[pic]

Sources: Eurostat EU LFS, Eurostat population statistics, national data sources, DG Employment estimates.

Note: see note to Table A1

Chart A2: Population share of EU citizens resident in another Member State by broad group of citizenship, 2007 (% of resident population)

[pic]Sources: Eurostat EU LFS, Eurostat population statistics, national data sources, DG Employment estimates.

Note: Luxembourg off scale. — Empty cells: figures too small to be reliable or not available. — For further notes see Table A1.

Table A3: Share of recently arrived foreign nationals among the total labour force (age group 15-64), 2007

[pic]

Chart A3: Posted workers by sending country, 2006 (in 1 000)

[pic]

Chart A4: Posted workers from the EU-15 and EU-10 by receiving country, 2006 (in 1 000)

[pic]

Chart A5: Inflow of EU-8 labour migrants to the UK

[pic]

Source: UK Home Office, Accession Monitoring Reports. Approved applicants to the workers registration scheme.

Chart A6: Inflows from EU-10 and BG/RO to Ireland

[pic]

Source: Irish Department of Social and Family Affairs, number of issued Personal Public Service Numbers.

Chart A7: Convergence of GNI per capita in PPS, 2000–07

[pic]

Chart A8: Unemployment rates in the EU, 2000 and 2007

[pic]

Chart A9: Socio-economic breakdown of recent movers from the EU-2/10to the EU-15 (age group 15-64), 2007 (% of total per variable and group)

[pic]

Source: Eurostat, EU LFS, annual data.

Note: Recent movers defined as persons resident 4 years or less in their EU-15 host country. Data on professional status, gender, age and educational attainment refer to active population aged 15-64, data on labour market status refer to total population aged 15-64. Data for the UK on educational attainment not included in the calculation due to problems with UK data concerning this variable.

Chart A10: Development of hourly gross wages and salaries in industry and services (excluding public administration) in major receiving countries, 2000 to 2008 (2000 = 100)

[pic]

Chart A11: Overall unemployment rates in the main EU-15 receiving countries, 2000-2008

[pic]

Chart A12: Overall employment rates in the main EU-15 receiving countries, 2000-2008

[pic]

Chart A13: Workers’ remittances (incl. compensation of employees) as a share of GDP, 2006 (%)

[pic]

Annex 2: References

Baas, T., H. Brücker and E. Hönekopp (2007), EU-Osterweiterung, Beachtliche Gewinne für die deutsche Volkswirtschaft , IAB Kurzbericht Nr. 6.

Barrell, R., J. Fitz Gerald and R. Riley (2007), EU enlargement and migration: assessing the macroeconomic impacts, NIESR Discussion Paper No 292.

Blanchflower, D., Saleheen, J., Shadforth, C. (2007), The Impact of the Recent Migration from Eastern Europe on the UK Economy , IZA Discussion Paper, No 2615.

BMWI (2007), Auswirkung der EU-Erweiterung auf Wachstum und Beschäftigung in Deutschland und ausgewählte Mitgliedstaaten. Bisherige Erfahrungen und künftige Entwicklungen unter besonderer Berücksichtigung der EU-Beitritte Bulgariens und Rumäniens. Untersuchung im Auftrag des Bundesministeriums für Wirtschaft und Technologie (BMWI), Projekt 33/05.

Brücker, H. et al. (2008), Labour mobility within the EU in the context of enlargement and the functioning of the transitional arrangements , forthcoming.

Doyle, N., G. Hughes and E. Wadensjö (2006), Freedom of movement for workers from Central and Eastern Europe: experiences in Ireland and Sweden , SIEPS 2006:5.

European Commission (2008): Geographic Mobility in the context of EU enlargement , in: Employment in Europe 2008 report, Chapter3.

European Commission (2006), Communication from the Commission to the Council, the European Parliament, the European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions, Report on the functioning of the transitional arrangements set out in the 2003 Accession Treaty (period 1 May 2004–30 April 2006), Luxembourg, COM(2006) 48 final.

Longhi, S., Nijkamp, P. and Poot, J (2004), A Meta-Analytic Assessment of the Effect of Immigration on Wages, Tinbergen Institute Discussion Paper, TI 2004-134/3.

Lemos, S. and J. Portes (2008), The impact of migration from the new European Union Member States on native workers .

Longhi, S., Nijkamp, P. and Poot, J (2006), The Impact of Immigration on the Employment of Natives in Regional Labour Markets: A Meta-Analysis , IZA Discussion Paper No 2044.

Ministry of Social Affairs and Employment of the Netherlands (2007), More than 100.000 people from Central and Eastern Europe employed in the Netherlands , press release 27 November.

Pajares, M. (2007), Inmigración y mercado de trabajo. Informe 2007. Análisis de datos de España y Cataluña . Documentos del Observatorio Permanente de Inmigración, No 14.

Pollard, N., Lattorre, M. and Sriskandarajah, D. (2008), Floodgates or turnstiles? Post enlargement migration flows to (and from) the UK , Institute for Public Policy Research (ippr).

Prettner, K. and A. Stiglbauer (2007), Auswirkungen der vollständige Öffnung des österreichischen Arbeitsmarktes gegenüber den EU-8-Staaten . Geldpolitik & Wirtschaft Q4.

UK Home Office (2008), Accession Monitoring Report May 2004 — March 2008, A8 Countries .

UK Home Office (2004), Accession Monitoring Report May 2004 — December 2004.

[1] Za poročilo Komisije o prvih dveh letih prehodnih ureditev glej COM(2006) 48.

[2] To poročilo ne obravnava priseljevanja nedržavljanov EU.

[3] Evropska komisija, Zaposlovanje v Evropi 2008, poglavje 3: Geografska mobilnost delavcev v okviru širitve EU. Poročilo bo na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=119&langId=en.

[4] Prosto gibanje delavcev (člen 39 Pogodbe ES) je treba pravno razlikovati od pravice do samozaposlitve (člen 43 Pogodbe ES) in svobode opravljanja storitev (člen 49 Pogodbe ES). Direktiva o napotitvi delavcev se navezuje na zadnjo svoboščino, pri čemer zanjo ne veljajo prehodne ureditve, čeprav je Nemčiji in Avstriji dovoljena uporaba omejitev v zvezi s čezmejnim opravljanjem storitev na nekaterih občutljivih področjih, ki vključujejo napotitev delavcev na začasno delo, kot je določeno v odstavku 13 prehodnih ureditev iz za vsako državo posebnih prilog k pristopnim aktom iz leta 2003 in leta 2005.

[5] „EU-15“ so vse države članice, ki so bile del EU pred 1. majem 2004;

„EU-10“ so vse države članice, ki so se EU pridružile 1. maja 2004;

„EU-8“ so vse države članice EU-10 razen Malte in Cipra;

„EU-25“ so vse države članice, ki so bile del EU pred 1. januarjem 2007;

„EU-2“ sta Bolgarija in Romunija.

[6] Vendar glej določbe v zvezi z Nemčijo in Avstrijo, navedene v opombi 4.

[7] Za več informacij o prehodnih ureditvah glej spletno stran:http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=466&langId=en.

[8] Za podrobnejši pregled politik držav članic glej pregledno tabelo na spletni strani:http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=466&langId=en.

[9] Večina podatkov uvršča Malto in Ciper med države članice EU-8 (kot EU-10) za zagotovitev celovitega upoštevanja razvoja po širitvi. Zaradi nizkih številk, ki so povezane s tem, ima to le zanemarljiv vpliv.

[10] Glej opombo 3 in Pollard idr. (2008).

[11] Glej Pollard idr. (2008).

[12] Prav tam.

[13] Glej „Krepitev boja proti neprijavljenemu delu“, COM(2007) 628, 24.10.2007.

[14] Ministrstvo Združenega kraljestva za notranje zadeve (2004).

[15] Ministrstvo Kraljevine Nizozemske za socialne zadeve in zaposlovanje (2007).

[16] Upoštevati je treba, da se gospodarske razmere v veliko državah članicah (npr. v Španiji in na Irskem) v zadnjem času slabšajo, kar lahko negativno vpliva na delovanje trga dela v zvezi z domačimi in tujimi delavci.

[17] Glej Brücker idr. (2008).

[18] Glej npr. Barrel idr. (2007).

[19] Glej npr. Barrel idr. (2007) in Blanchflower idr. (2007).

[20] Glej Ministrstvo Združenega kraljestva za notranje zadeve (2008).

[21] Za kratek pregled glej opombo 3.

[22] Glej opombo 17.

[23] Glej npr. Longhi idr. (2004 in 2008), Lemos in Portes (2008), Blanchflower idr. (2008), Doyle idr. (2006), Pajares (2007), Baas idr. (2007), BMWI (2007), Prettner in Stiglbauer (2007).

[24] Glej opombo 3 in Brücker idr. (2008).

[25] Za kratek pregled glej opombo 3.