19.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 325/12

—

želi zagotoviti, da bi bili ukrepi podpore dostopni za proizvajalce obnovljivih virov v vseh velikostnih razredih, vključno za majhne naprave, in zato v skladu s tem meni, da mora podporo za obnovljive vire energije spremljati odpravljanje subvencij za proizvodnjo in uporabo fosilnih goriv (z izjemo morebitnega spodbujanja kombiniranih toplarn in elektrarn za javno oskrbo z daljinskim ogrevanjem) ter za proizvodnjo in uporabo jedrske energije; izjeme bi morali dovoljevati tudi za primere, v katerih se uporablja zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida, da se zmanjša količina ogljikovega dioksida, ki se sprošča ob uporabi fosilnih goriv;

—

na splošno priporoča prizadevanje za največjo možno uskladitev glavnih evropskih zakonodajnih aktov na tem področju, tj. direktive o energetski učinkovitosti zgradb, direktive o energetski učinkovitosti energetskih storitev, tretjega svežnja liberalizacije trga energije ter raznih elementov svežnja „energija-podnebje“, zlasti direktive o energiji iz obnovljivih virov;

—

poziva Komisijo, naj se člen 4 spremeni tako, da se lokalne in regionalne oblasti obvezno vključijo v pripravo nacionalnih akcijskih načrtov, in da ta vidik ustrezno upošteva pri oceni nacionalnih akcijskih načrtov;

—

opozarja, da bo večja uporaba biogoriv v prometu imela pričakovane pozitivne učinke samo, če se biogoriva proizvajajo iz virov, katerih pridobivanje ne bo imelo vpliva na naravno okoljsko ravnovesje, oskrbo z živili, gospodarsko ravnovesje na trgu ali socialno ravnovesje v družbi.

Poročevalka

:

Paula BAKER (UK/ALDE), članica mestnega sveta Basingstokea in Deanea

1.

pozdravlja direktivo o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, ker meni, da je z uporabo obnovljivih energetskih virov mogoče zmanjšati emisije toplogrednih plinov, povečati varnost oskrbe z energijo, spodbuditi tehnološki razvoj, izboljšati možnosti zaposlovanja in prispevati k regionalnemu razvoju;

2.

poudarja, da bi za dosego ciljev direktive imela ključno vlogo vzpostavitev strateškega zavezništva regionalnih in lokalnih oblasti pri razširjanju energije iz obnovljivih virov „od spodaj navzgor“;

3.

poziva k vzpostavitvi zakonodajnega okvira, ki bi ponujal dolgoročno stabilnost za naložbene odločitve, da bi lahko bili inovativni projekti za uporabo energije iz obnovljivih virov – s pomočjo številnih tehnologij, ki so danes na voljo – konkurenčni konvencionalnim tehnologijam;

4.

pozdravlja sprejetje obvezujočih ciljev na področju energije iz obnovljivih virov, vendar poudarja, da bi za zagotovitev hitrega izvajanja in dosego končnih rezultatov morali biti obvezujoči tudi vmesni cilji, opredeljeni v točki B priloge 1 predloga direktive. Poziva, naj bodo lokalne in regionalne oblasti pri pripravi nacionalnih akcijskih načrtov vključene v razprave z državami članicami, da se zagotovi primeren nadzor vmesnih ciljev ter opredelitev operativnih instrumentov, ki jih je treba sprejeti na lokalni ravni;

5.

izrecno podpira predlog Komisije, da države članice razvijejo električno omrežno infrastrukturo za zagotovitev prenosa in distribucije energije iz obnovljivih virov in da za elektriko iz obnovljivih virov energije predvidijo prednostni dostop do omrežja, vendar poudarja, da mora biti cena dostopa poštena in konkurenčna, pa naj je to doseženo s pomočjo tarif za dovajanje toka (Feed-In-Tariff) ali kako drugače;

6.

poudarja tudi pomen omrežne infrastrukture za plin in toploto, pridobljenih iz obnovljivih virov energije in iz odpadne toplote, in da je tem vrstam energije ravno tako treba zagotoviti dostop do njihovih ustreznih omrežnih infrastruktur po primernih pogojih;

7.

meni, da bi morali upravljavci omrežja izvesti ustrezne prilagoditve, da bi zagotovili dostop do obnovljivih virov energije, in prevzeti stroške, ki se tako ne prenesejo na porabnike energije;

8.

podpira Evropsko komisijo pri njenih pozivih nacionalnim, regionalnim in lokalnim oblastem, naj izvajajo politike za spodbujanje uporabe nizkoenergijskih in pasivnih zgradb. Čeprav je treba te politike obravnavati ločeno, so potrebne, izredno pomembne in primerne za dosego ciljev direktive o energiji iz obnovljivih virov. Priporoča, da se določbe o tem, ki so zajete v direktivi o energiji iz obnovljivih virov, dosledno upoštevajo pri naslednji prilagoditvi direktive o energetski učinkovitosti zgradb. Na splošno priporoča prizadevanje za največjo možno uskladitev glavnih evropskih zakonodajnih aktov na tem področju, tj. direktive o energetski učinkovitosti zgradb, direktive o energetski učinkovitosti energetskih storitev, tretjega svežnja liberalizacije trga energije ter raznih elementov svežnja „energija-podnebje“, med njimi zlasti direktive o energiji iz obnovljivih virov. Prav za doseganje zavezujočih nacionalnih ciljev je treba največjo pozornost nameniti prenosu direktive o energiji iz obnovljivih virov v nacionalno zakonodajo.

9.

meni, da imajo lokalne in regionalne oblasti izkušnje in strokovno znanje, zato lahko vplivajo na energetsko infrastrukturo in politiko na svojih območjih. Mnoge evropske regije že kažejo politično zavezanost spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov na svojih območjih; določile so konkretne cilje na tem področju in jih dejavno uresničujejo. Že zdaj s svojimi dejavnostmi na področju prostorskega načrtovanja in regionalnega razvoja vplivajo na energetsko infrastrukturo in politiko; vplivajo lahko tudi na ravnanje državljana kot posameznika in v številnih primerih so spodbujale inovativne načine uporabe obnovljivih virov energije (sončne in geotermalne energije, biomase, vode in vetra) pri stavbah in v prometu, pa tudi na drugih področjih;

10.

ugotavlja, da je prehod z neobnovljivih k obnovljivim virom energije povezan s povečanjem pridobivanja energije v sorazmerno majhnih lokalnih sklopih, kar bo tudi zmanjšalo izgube, ki nastajajo s prenosom energije na večje razdalje, in vplivalo na dejavnosti lokalnih in regionalnih oblasti;

11.

ugotavlja, da dejavnosti regionalnih in lokalnih oblasti, s katerimi lahko te pripomorejo k uresničitvi ciljev direktive, vključujejo:

12.

poziva Komisijo, naj se upre pritisku, zaradi katerega bi od držav članic zahtevala ustanovitev centraliziranih upravnih organov, ki bodo obravnavali vloge in zagotavljali pomoč za nove obrate za obnovljivo energijo;

13.

svari pred naknadno določitvijo standardov „presežne energije“ za javne stavbe;

14.

v zvezi z izkušnjo z nacionalnimi akcijskimi načrti za energetsko učinkovitost (NANEU) poziva Komisijo, naj nameni vsa potrebna sredstva (vključno s človeškimi viri) in sprejme vse potrebne ukrepe (vključno s sodnimi postopki in finančnimi sankcijami) za zagotovitev, da bodo države članice v predpisanih rokih predložile kakovostne nacionalne akcijske načrte in s tem omogočile izpolnitev ciljev direktive;

15.

opozarja, da lokalne in regionalne oblasti upravljajo tudi velike proračune za javna naročila ter nabavo izdelkov in storitev, ki so porabniki energije; poudarja, da je treba v začetnih fazah prehoda k Evropi, v kateri bo vloga obnovljivih virov energije veliko močnejša, spodbujati pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri specifikacijah, inovacijah in pogajanjih z akterji iz sektorjev obnovljivih virov energije;

16.

opozarja, da dejavnosti lokalnih in regionalnih oblasti za zmanjšanje celotnega povpraševanja po energiji, in sicer z ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti, pomembno prispevajo k doseganju ciljev direktive o obnovljivih virih energije.

17.

meni, da bodo številne ukrepe (glej npr. člen 12), ki bodo vključeni v nacionalne akcijske načrte, morale izvajati lokalne in regionalne oblasti. Te so že izvedle obsežne ukrepe, zato bi bilo treba njihove izkušnje v polni meri izkoristiti pri pripravi, izvajanju in spremljanju nacionalnih akcijskih načrtov;

18.

zato poziva Komisijo, naj spremeni člen 4 v tem smislu, da je treba lokalne in regionalne oblasti obvezno vključiti v pripravo nacionalnih akcijskih načrtov (NANO) in ta dejavnik ustrezno upoštevati pri ocenjevanju NANO;

19.

opozarja na izkušnjo z nacionalnimi akcijskimi načrti za energetsko učinkovitost (NANEU) in poziva Komisijo, naj pravočasno objavi smernice za njihovo pripravo, vključno s tipskim načrtom. Sodelovanje regionalnih in lokalnih oblasti pri pripravi NANO se bo jasno izkazalo za enega glavnih delov procesa priprave NANO v vsakem modelu, v vodniku ali drugi obliki priporočila, ki ga bo Evropska komisija objavila v zvezi z NANO.

20.

poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za spodbujanje uporabe obstoječih ukrepov podpore za obnovljive vire energije, kot so npr. strukturni skladi, dostop do posojil Evropske investicijske banke, program Inteligentna energija za Evropo znotraj okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije (CIP), različni programi in pobude znotraj 7. okvirnega programa in programi Komisije, predstavljeni v njenem sporočilu o evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo COM(2007) 723 konč.;

21.

želi zagotoviti, da bi bili ukrepi podpore dostopni za proizvajalce obnovljivih virov v vseh velikostnih razredih, vključno za majhne naprave, in zato meni, da mora podporo za obnovljive vire energije spremljati odpravljanje subvencij za proizvodnjo in uporabo fosilnih goriv (z izjemo morebitnega spodbujanja kombiniranih toplarn in elektrarn za javno oskrbo z daljinskim ogrevanjem) ter za proizvodnjo in uporabo jedrske energije. Izjeme bi morali dovoljevati tudi za primere, v katerih se uporablja zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida, da se zmanjša količina ogljikovega dioksida, ki se sprošča ob uporabi fosilnih goriv;

22.

želi, da bi Komisija priznala pomen čistih, obnovljivih morskih virov energije, kot so veter, valovi, plimovanje in morski tokovi, in da zagotovi zadostno podporo za raziskave in razvoj za njihovo izkoriščanje; opozarja, da so se nacionalni in regionalni programi podpore z rešitvami, prilagojenimi nacionalnim, regionalnim in lokalnim razmeram, uspešno izkazali pri spodbujanju energij iz obnovljivih virov. Zato – čeprav bi bila zaželena še dodatna podpora evropske ravni – morajo ostati glavni instrumenti spodbujanja. Izogibati se je treba kakršnikoli standardizaciji določb in pogojev za programe podpore na evropski ravni.

23.

ugotavlja, da je predlog Komisije o uvedbi potrdil o izvoru za električni tok, ogrevanje in hlajenje, ki bi bila veljavna v vsej EU in bi potrjevala izvor iz obnovljivih virov energije, v skladu z mnenjem Odbora regij o omejevanju globalnih podnebnih sprememb  (1), v katerem je Odbor pozval k uvedbi certifikacijskega sistema za zeleno energijo;

24.

meni, da je uporaba potrdil o izvoru tudi za trgovino in računovodstvo preveč zapletena in priporoča, naj Komisija to ponovno obravnava in razjasni, da bi zagotovila večjo pravno varnost sistema in večjo preglednost. Predlaga tudi, da Komisija ob tej priložnosti poskrbi, da sistem menjav in trženja potrdil o izvoru ne bo ogrozil izvajanja in učinkovitosti nacionalnih in regionalnih programov podpore, in da prouči možnost posebnega potrdila za prostovoljno trgovino;

25.

meni, da je treba upoštevati prispevek mikroproizvodnje, da bi ta element v celotnem energetskem svežnju vsake države članice ustrezno priznali in spodbujali.

26.

ugotavlja, da se proizvodnja, distribucija in uporaba energije hitro spreminjajo in meni, da bodo te spremembe v prihodnjih letih še hitrejše, zato je treba zagotoviti obsežno razširjanje informacij in usposabljanje, da bodo proizvajalci, instalaterji in potrošniki ustrezno razumeli nove tehnologije ter da bodo tako spremembe lahko potekale učinkovito in pravično;

27.

podpira predlog Komisije, naj države članice zagotovijo primerne informacije, smernice in akreditacijske sisteme;

28.

poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti pomembno vlogo pri izobraževanju in usposabljanju; nanje se obrača vse več državljanov, ki želijo, da bi bile zdaj ponujene informacije boljše; lokalne in regionalne oblasti bodo tudi neposredno vključene v izvajanje smernic za nadzor načrtovanja in standardov za novogradnje, zato je po mnenju Odbora nujno potrebno, da so lokalne in regionalne oblasti povsem vključene v razvoj in izvajanje obveščanja, ozaveščanja, smernic ter sistemov izobraževanja in usposabljanja.

29.

ugotavlja, da so lokalne in regionalne oblasti spodbujale uporabo biogoriv, npr. z zbiranjem rabljenega jedilnega olja za proizvodnjo biodizla za občinska vozila, s proizvodnjo bioplina iz blata komunalnih čistilnih naprav in drugih bioloških odpadkov prav tako za občinska vozila in s proizvodnjo lesnih peletov (stiskancev) v gozdarskih obratih, ki jih upravljajo lokalne oblasti, in iz lesnih odpadkov, predvsem za kurjavo, a tudi v povezavi s sistemi za sočasno proizvodnjo toplote in elektrike. Podpreti bi bilo treba tudi prizadevanja različnih evropskih regij za vzpostavitev „omrežij biogoriv“. V teh omrežjih se usklajujeta proizvodnja in poraba biogoriv na regionalni ravni; s trajnostno proizvodnjo biogoriv, tj. ob upoštevanju vseh gospodarskih, okoljskih in socialnih vidikov, lahko ta omrežja prispevajo k razvoju regionalnega gospodarstva;

30.

meni, da je cilj 10 % za uporabo energije iz obnovljivih virov v prometu najlažje doseči s povečanjem uporabe električnih vozil, ki jih poganja elektrika iz obnovljivih virov energije;

31.

opozarja, da imajo biogoriva, ki se proizvajajo iz odpadkov, stranskih proizvodov in ostankov, glede podnebnih sprememb dve prednosti: zmanjšujejo emisije prometa in odvzemajo snovi toku odpadkov, s čimer se doseže varčno ravnanje z biomaso, ki je omejen vir. Tako proizvedena biogoriva tudi ne konkurirajo proizvodnji živil;

32.

opozarja, da bo večja uporaba biogoriv v prometu lahko imela pričakovane pozitivne učinke samo, če se biogoriva proizvajajo iz virov, katerih pridobivanje ne bo imelo vpliva na naravno okoljsko ravnovesje, oskrbo z živili, gospodarsko ravnovesje na trgu ali socialno ravnovesje v družbi;

33.

meni, da se človekovemu zdravju škodljive emisije onesnaževal zraka, ki jih povzroča uporaba biogoriv v prometu, razlikujejo glede na vir. Biogoriva tako lahko prispevajo k izboljšanju ali poslabšanju kakovosti zraka, pri upravljanju katere imajo lokalne oblasti ključno vlogo;

34.

zato poziva, naj se izvede temeljita raziskava o emisijah izpušnih plinov različnih biogoriv in naj se poleg ocene trajnosti celovito upošteva tudi njihov vpliv na kakovost zraka;

35.

priporoča, da se v nacionalnih akcijskih načrtih, v pripravo katerih bodo vključene lokalne in regionalne oblasti, posebej omenijo viri, uporabljeni za proizvodnjo biogoriv. Nacionalni akcijski načrti bi morali upoštevati posebne značilnosti naravnih virov ter kmetijski in gozdarski potencial vsake države članice;

36.

poziva, da bi morali podpirati biogoriva, ki ponujajo občutne in količinsko določljive prihranke pri emisijah toplogrednih plinov;

37.

se seznanja, da je uporaba celulozne biomase (2) in alg – če je združljiva z drugimi pomorskimi dejavnostmi – povezana z manj učinki na živilsko gospodarstvo in manjšimi obremenitvami zemeljskih virov; proizvodni postopki so sicer še v razvojni fazi, vendar napovedujejo pri emisijah toplogrednih plinov prihranke do 90 % (3), poleg tega je mogoče z gnitjem odpadkov proizvajati gorivo iz bioplina in obenem zmanjšati emisije toplogrednih plinov;

38.

poziva Evropsko komisijo, naj dodatno razvije merila okoljske trajnosti za biogoriva, opredeljena v členu 15 predloga direktive. Ta merila bi morala prinesti rešitev za naslednja vprašanja, ki so ključnega pomena za trajnost biogoriv na splošno:

Poleg tega poziva Komisijo, naj po zgledu zgoraj omenjenih regionalnih omrežij ustrezno upošteva potencial regionalnih verig proizvodnje/potrošnje;

39.

zahteva, da je treba trajnostne lastnosti biogoriv ocenjevati strogo ter v skladu s tehnološkimi spremembami in spremembami minimalnih prihrankov emisij toplogrednih plinov zaradi tehnološkega razvoja;

40.

meni, da je treba trajnostna merila uporabljati tako za biogoriva, pridobljena v EU, kot za biogoriva, pridobljena zunaj nje, da bi tako pri državljanih ustvarili zaupanje v njihove odločitve o nakupu in v sisteme, ki jih uporablja njihova lokalna uprava;

41.

opozarja, da je treba biogoriva proizvajati trajnostno in s čim manjšim vplivom na podnebje. Nikakor ni dovoljeno sekati stalno pogozdenih površin, da bi pridobili površine za gojitev energetskih rastlin, ki dejansko vežejo manj ogljikovega dioksida.