52007SC1321

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 18.10. 2007

SEC(2007) 1321

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

Spremni dokument k SPOROČILO KOMISIJE Akcijski načrt za logistiko tovornega prometa POVZETEK OCENE UČINKA {COM(2007) 607 konč.}{SEC(2007) 1320}

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

Povzetek ocene učinka akcijskega načrta za logistiko tovornega prometa

Vodilni GD: Generalni direktorat za energetiko in promet

UVOD

Številni dejavniki skupaj povečujejo pritisk na stroške logističnih storitev v Evropi, ki so povezane s prometom, ter ogrožajo trajnost dejavnosti logistike in panoge tovornega prometa.

Naraščajoči delež logistike v gospodarstvu kaže, da lahko imajo ta gibanja precejšen učinek na evropsko konkurenčnost.

Dodatno skrb pri razvoju logistike predstavlja njen učinek na okolje in zlasti njen prispevek k emisiji toplogrednih plinov. V času, ko se okoljevarstvena učinkovitost mnogih industrijskih panog izboljšuje, se emisije CO2, ki nastajajo pri prometu in katerih tretjino je mogoče pripisati tovornemu prometu, povečujejo in lahko ogrozijo cilje EU glede emisij toplogrednih plinov. Ta gibanja seveda niso trajnostna in jih je treba preveriti.

Tako gospodarska kot okoljska gibanja zahtevajo mobilizacijo neizkoriščenega potenciala logistike, s čimer bi lahko dejavnosti tovornega prometa bolj razumno in učinkovito izrabili. Ta potreba je še toliko bolj nujna, če jo obravnavamo z vidika pričakovane rasti tovornega prometa in razvoja cen fosilnih goriv.

Postopkovna vprašanja in posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Komisija je vse od sprejetja Sporočila o logistiki tovornega prometa junija 2006 zainteresirane strani spodbujala, da izrazijo svoja mnenja glede načina, s katerim bi področja ukrepov, predstavljenih v sporočilu, dejavno vključili v Akcijski načrt za logistiko. V okviru tega prizadevanja je oktobra 2006 potekal strokovni seminar, ki je bil pripravljen skupaj s finskim predsedstvom Svetu EU; decembra 2006 se je pričel javni razpis za industrijski sektor in druge zainteresirane strani, ki bi tako predstavili in poročali o ovirah pri učinkovitem opravljanju logističnih storitev; potekali so različni dogodki, ki so obravnavali zadevno tematiko, kot sta npr. evropska intermodalna nakladalna enota (EILU) ali uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij v logistiki, marca 2007 je bila izvedena na vprašalnikih zasnovana raziskava, v začetku maja 2007 pa je potekala javna konferenca, ki je bila pripravljena skupaj z nemškim predsedstvom Svetu EU.

Ti posveti so potrdili, da akterji s področja panoge visoko cenijo priznavanje pomena logistike. Pojavlja se tudi skupno prepričanje, da tako učinkovitosti kot trajnosti logistične industrije ne gre jemati za samoumevni. Mnenja vprašanih glede predlaganih ukrepov so bila v splošnem pozitivna, čeprav med nekaterimi akterji ostajajo deljena. Iz tega sledi, da industrijski sektor na splošno pripisuje poseben pomen zahtevam prometne infrastrukture, znižanju stroškov upravne ustreznosti in potrebi po izboljšanju učinkovitosti železnice za tovorni promet. Splošno rečeno, industrijski sektor odobrava ukrepe, ki bi pospešili pridobivanje informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter podprli logistično usposabljanje. V nasprotju s tem pa ni enotnega mnenja glede predlogov za uvajanje sistemov prepoznavanja kakovosti in multimodalnih sistemov odgovornosti oz. glede ponovne proučitve omejitev za dimenzije vozil.

Cilji akcijskega načrta za logistiko tovornega prometa

Poglavitni cilj akcijskega načrta za logistiko je mobilizacija neizkoriščenega potenciala logistike, s katero bi dejavnosti tovornega prometa bolj razumno in učinkovito izrabili. Ta potreba je še toliko bolj nujna, če jo obravnavamo z vidika pričakovane rasti tovornega prometa in razvoja cen fosilnih goriv. Akcijski načrt za logistiko s predlaganimi ukrepi stremi k načelu somodalnosti, tj. izboljšanju učinkovitosti vseh vrst prevoza in premagovanju ovir, ki nastajajo zaradi interoperabilnosti med različnimi vrstami prevoza, s čimer bi olajšali mobilizacijo zmogljivosti v prevoznem sistemu Evrope ter jim omogočili trajnostno rast.

Natančneje, z akcijskim načrtom bi skušali doseči:

- večji izkoristek prevozne infrastrukture, tudi z upravljanjem vozil in dejavniki izkoriščenosti zmogljivosti vozil ter z natančnejšim določanjem infrastrukturnih naložb, ki bi koristile tovornemu prometu;

- izboljšanje čezmejnega upravljanja pretoka tovora in s tem povezanih upravnih zahtev za poročanje;

- boljše povezovanje načinov prevoza in zmanjšanje dodatnih stroškov, ki nastajajo zaradi neskladja pri intermodalnem prevozu;

- večji poudarek na merilih kakovosti pri izbiri vrste prevoza in

- višjo raven pristojnosti, mobilnosti ter privlačnosti logističnih poklicev.

MOžNI UKREPI

Glede na izzive, s katerimi se srečuje logistična industrija, se kot alternativa za nadaljevanje dosedanjega dela (scenarij „nespremenjenega poslovanja“) pojavlja možnost, ki bi združevala nabor ukrepov in niz instrumentov. Ti so bili razvrščeni v vrsto podmožnosti, ki obravnavajo področja e-tovornega prometa in inteligentne transportne sisteme (ITS), trajnostno kakovost, poenostavitve, dimenzije vozil in urbanega prevoza. Urbana okolja in zgoščeni prometni koridorji so ključna področja za izvajanje teh ukrepov. Skupaj je bilo predstavljenih skoraj 30 ukrepov, ki bi jih EU morala sprejeti, da bi zagotovila trajnostno in neprekinjeno učinkovitost logistike tovornega prometa v Evropi.

Pričakovani učinek

Pri oceni učinka so se upoštevale gospodarske, socialne in okoljske posledice predlogov ter zlasti njihov prispevek k ublažitvi težav, ki se jih je ugotovilo na začetku.

V zvezi z gospodarsko razsežnostjo se je pri analizi uporabil koncept celotnih logističnih stroškov, ki stremi k ocenjevanju logističnih stroškov podjetja na podlagi dejavnikov, ki se nanašajo na prevoz, pa tudi k vključevanju dobavnih stroškov, kot je npr. naročanje prevoznih storitev, ter drugih tovrstnih stroškov, ki se navezujejo na potrebo po zagotovitvi varnosti in skladiščnih zalog. Mikroekonomsko analizo se je dopolnilo s poskusom ocenitve posledic za širše gospodarstvo, in sicer na ravni učinka na BDP.

Vplivi na okolje so se ocenili predvsem v smislu učinkov emisij toplogrednih plinov, ki so trenutno najverjetneje največji izziv za prevoz. Toda zlasti v urbanem kontekstu ostajajo emisije onesnaževal glavni razlog za skrb.

Analiza socialne razsežnosti se v prvi vrsti nanaša na zaposlene v logističnih in sorodnih gospodarskih sektorjih. Potemtakem se je največja pozornost namenila vprašanjem glede usposabljanja in mobilnosti, čeprav si je ocena učinka prizadevala upoštevati možne učinke predlaganih ukrepov na širšo družbo, zlasti v smislu učinka ukrepov na kakovost življenja v urbanih okoljih.

Mikroekonomske ugodnosti

Z vzpostavitvijo temeljev za opise elektronskih storitev za logistiko, za večjo predvidljivost in nadzorovanje pretoka tovornega prometa ter večje dejavnike izkoriščenosti zmogljivosti vozil, kot tudi za učinkovitejšo rabo vozil, je pričakovati, da bo mogoče z ukrepi v okviru podmožnosti e-tovornega prometa/ITS zmanjšati stroške, ki nastajajo pri naročanju prevoznih storitev, popisovanju in skladiščenju ter samem prevozu.

Ukrepi, združeni pod naslovom „Trajnostna kakovost in učinkovitost“, naj bi pozitivno vplivali na sestavne dele logističnih stroškov, saj naj bi izboljšali logistično usposabljanje, pošiljateljem omogočili, da pri izboru prevoznikov uporabijo merila kakovosti, ploščadi za prekladanje pa bi bilo mogoče primerjati z drugimi tovrstnimi prevozniki, s čimer bi izboljšali njihovo delovanje in učinkovitost.

Poenostavitev logističnih verig bo prispevala k zmanjšanju stroškov, saj se bo znižala upravna obremenitev, znižali pa se bodo tudi stroški, ki nastajajo zaradi pravne negotovosti glede odgovornosti pri multimodalnih prevoznih verigah.

Učinke dimenzij vozil je treba bolj natančno proučiti še pred oblikovanjem končnih ugotovitev glede njihovih gospodarskih posledic. Glede opredelitev standardov za intermodalne prevozne enote tovora je mogoče predvidevati, da bodo z njihovo pomočjo stroški natovarjanja, razkladanja in prekladanja tovora manjši, terminalna storilnost pa izboljšana. Ti standardi bodo z znatnim izboljšanjem dejavnikov izkoriščenosti zmogljivosti vozil za zabojnike ISO in določene menjalne zabojnike tudi znižali stroške prevoza.

Načrten poudarek na izboljšanju učinkovitosti prevozov v urbanem kontekstu in na prometnih koridorjih prevoza tovora na velike razdalje bo pomagal zmanjšati stroške, ki nastajajo pri prevozu, zmanjšal pa bo tudi prometne razdalje pri dostavah izdelkov v mestih.

Pričakovani neposredni in posredni učinki različnih možnosti za znižanje končnih logističnih stroškov so povzeti v naslednji preglednici.

Naročanje in komunikacija | Stroški popisa, skladiščenja in tveganja | Natovarjanje, razkladanje in prekladanje | Prevoz |

E-tovorni promet/ITS | + | + | + |

Trajnostna kakovost | + | + | + |

Poenostavitev | + | + | + |

Dimenzije vozil in nakladalnih enot | + | + |

Urbani prevoz | + |

Zeleni koridorji | + | + | + | + |

V zadevni oceni logističnih prevoznikov in pošiljateljev je razvidno jasno razločevanje glede učinkovitosti vsake od možnosti (glej preglednico spodaj). Pomembno je poudariti, da navedene absolutne vrednosti izražajo zaznane in ne toliko izmerjenih ugodnosti. Pri analizi teh rezultatov je treba v nasprotju z ukrepi, ki imajo dolgoročne cilje, upoštevati tudi splošno usmerjenost k politikam, ki imajo takojšen učinek.

Zaznane ugodnosti predlaganih ukrepov [1]

Ocenjeni finančni prihranki | Ocenjeni prihranjeni čas |

E-tovorni promet/ITS | 8 % | 10 % |

Trajnostna kakovost | 10 % | 12 % |

Poenostavitev | 4 % | 5 % |

Dimenzije vozil in nakladalnih enot | 11 % | 9 % |

Urbani prevoz | 14 % | 14 % |

Makroekonomske koristi

V oceni učinka sta glede na obseg vplivov, ki jih je mogoče pričakovati po akcijskem načrtu, opisana optimističen in realen scenarij. Tukaj je zaradi jedrnatosti predstavljen samo realen scenarij.

Po realnem scenariju se bodo z akcijskim načrtom izboljšale stopnje produktivnosti v logističnih sektorjih za najmanj 3 % v notranjem prometu, za 5 % v pomožnih prevoznih storitvah in za 3 % v komunikacijah. Za 2 % se bodo znižali tudi stroški logistike tovornega prometa, za 3 % čas tovornega prevoza, stopnja izkoriščenosti zmogljivosti vozila pa se bo povišala za 3 %. Ti podatki temeljijo na strokovnih ocenah o pričakovanih splošnih učinkih ukrepov, predlaganih v akcijskem načrtu za logistiko.

Izračun z uporabo računskega modela ASTRA je pokazal, da bodo te spremembe povzročile zvišanje povprečnih letnih stopenj rasti BDP za EU-27 za 0,04 % v primerjavi s scenarijem „nespremenjenega poslovanja“. Kljub razmeroma manjši številki bo to še vedno povzročilo nekaj milijard eurov dodatne rasti na leto.

[pic]

Okoljski učinki

V času, ko se okoljska učinkovitost mnogih panog izboljšuje, emisije CO2 iz prometa, h katerim tretjino prispeva tovorni promet, naraščajo in bi lahko ogrozile cilje EU glede emisij toplogrednih plinov. K obravnavi teh vprašanj bo pripomogla kombinacija predlaganih ukrepov, ki bodo prispevali k zmanjšanju nepotrebne transportne dejavnosti, k izboljšanju vključitve različnih vrst prometa in privlačnosti tistih, ki so okolju prijaznejše, ter k spodbujanju upoštevanja meril kakovosti – vključno z okoljskimi učinki – pri izbiri strank. Pojem „zelenega prometa“ in prednost mestnega prometa bosta pripomogla k uveljavitvi nove, okolju prijazne tehnologije tam, kjer bo njun učinek največji.

Natančneje, akcijski načrt za logistiko bo okoljsko ugoden zaradi:

- učinkovitega usmerjanja, saj se bodo z zmanjšanjem zastojev in izboljšanjem dejavnikov izkoriščenosti zmogljivosti vozil zlasti v cestnem prometu zmanjšale ravni emisij CO2;

- elektronskega spremljanja gibanj tovornega prometa, s čimer se izboljšuje predvidljivost dobav, prispeva k preprečevanju nepotrebnih tovornih poti in k energetsko intenzivnim dobavnim rešitvam za „hitro reševanje“ za proizvodnjo ali distribucijo, ki je dovzetna za motnje;

- uporabe multimodalnih nakladalnih enot, s čimer se bo izboljšala interoperabilnost različnih vrst prevoza in pospešil premik k uporabi tistih vrst prevoza, ki manj onesnažujejo okolje;

- upravne in pravne poenostavitve, s čimer se bodo zmanjšali stroški multimodalnega tovornega prometa in ga tako naredili privlačnejšega;

- širjenja dobre prakse in izboljšav v usposabljanju izvajalcev logistike, s čimer se bo zagotovilo, da se bodo pri odločitvah glede tovornega prometa v celoti upoštevale ustrezne rešitve ter njihovi okoljski, socialni in ekonomski učinki.

Občutne učinke logistike tovornega prometa na okoljsko učinkovitost lahko pričakujemo tam, kjer so na razpolago privlačne modalne rešitve. To uspeh akcijskega načrta za logistiko tesno povezuje z drugimi političnimi pobudami na področju prevoza, zlasti s spodbujanjem uporabe železniškega omrežja za tovorni prevoz in pomorskih avtocest. Njuna izvedba in krepitev tovornega prometa bo pri financiranju v okviru TEN-T ustvarila pogoje, ki bodo omogočili logističnim in prevoznim izvajalcem zagotavljanje storitev, ki niso samo ekonomsko učinkovite, temveč tudi okoljsko trajnostne. Poleg tega je mogoče pričakovati dodatno spodbudo za uporabo okolju prijaznejših načinov prevoza z vračunavanjem zunanjih stroškov, za kar je delo na ustreznih metodologijah že v teku.

Družbeni učinki

Akcijski načrt za logistiko bo imel učinek na tiste, ki so zaposleni v panogi, in na vse, ki občutijo njene vplive (hrup, izpušni plini, emisije, zastoji).

Predlagana pobuda akcijskega načrta za oblikovanje sheme potrdil za izvajalce logistike bo izboljšala stopnje usposabljanja in ustvarila nove možnosti napredovanja za zaposlene v tem sektorju. Z uvedbo novih tehnologij, zlasti na področju IT, se bodo povečale potrebe logističnega sektorja po strokovnjakih, povečale pa se bodo tudi pristojnosti osebja.

Glede javnosti na splošno bo učinek ukrepov akcijskega načrta na družbeno okolje verjetno dolgoročno pozitiven, zlasti zaradi ukrepov za spodbujanje dobre prakse v mestnem okolju. Vendar bo veliko odvisno tudi od tehnološkega razvoja tehnologij prometa, s pobudami, kot je spodbujanje „zelenih koridorjev“, pa se lahko prav tako prouči, kako čim bolje združiti tovorni promet z našim pojmovanjem kakovostnega življenja.

Upravni stroški

Z izjemo enotnega upravnega okenca, za katero bodo potrebne dodatne naložbe v nacionalne zmogljivosti IT, bodo upravni stroški za izvajanje akcijskega načrta za logistiko tako za podjetja kot za organe oblasti omejeni. Organi oblasti pričakujejo večje elemente stroškov pri delu na novih standardih, uvedbi sheme potrdil o usposobljenosti, morebitni prenovi nacionalnih učnih načrtov za usposabljanje, izvajanju primerjalnih analiz in meritev uspešnosti ter pri delovanju centrov za spodbujanje multimodalnega prevoza. Glavni dejavniki stroškov so za podjetja povezani s prilagajanjem na nove standarde ter z usklajevanjem z zahtevami glede potrdil in primerjalnih analiz.

Sklepne ugotovitve

Obstajajo dobre utemeljitve – in velika pričakovanja – glede tega, da bi EU začela izvajati podporne dejavnosti na področju logistike. Oblikovalci politik bi morali olajšati usklajevanje zahtev za učinkovitost logističnih storitev (kot ključni dejavnik evropske konkurenčnosti) in trajnost praks te panoge.

Priporoča se, da si zaradi očitnih razlik glede pričakovanih učinkov med različnimi pretehtanimi možnostmi prizadevamo za kombinacijo ukrepov, saj se med temi ukrepi lahko razvije sinergija, pa tudi zaradi lastnosti tovorne logistike, na katero vpliva razvoj v tehnologiji in na ureditvenih področjih.

Neposredno ali posredno naj bi imela kombinacija predlaganih ukrepov pozitiven učinek na skupne logistične stroške te panoge, saj naj bi se zmanjšali stroški naročanja in komunikacije, stroški, povezani s skladiščenjem in obvladovanjem tveganja, stroški, povezani s pretovarjanjem, in ne nazadnje tudi stroški samega prevoza. Nekateri od teh ukrepov so pripravljalne narave. Sami po sebi ne bodo imeli takojšnjega učinka na učinkovitost logističnih storitev v EU, a so potrebni koraki na poti do izboljšanja logističnega okvira.

Ukrepi bodo imeli pozitiven vpliv zlasti na mala in srednje velika podjetja, saj jim bosta standardizacija (pri informacijskih sistemih in tehnologijah vozil) in upravna poenostavitev omogočili, da bodo nesorazmerno znižala svoje obratovalne stroške. Povečanje dejavnika kakovosti pri sprejemanju odločitev v logistiki tovornega prometa bo odprlo nove tržne priložnosti.

Predlagani ukrepi naj bi ugodno vplivali na okolje, saj bodo prispevali k zmanjšanju nepotrebne transportne dejavnosti, k izboljšanju vključitve različnih vrst prometa in privlačnosti tistih, ki so okolju prijaznejše, ter k spodbujanju upoštevanja meril kakovosti – vključno z okoljskimi učinki – pri izbiri strank.

Kombinacija ukrepov bo imela tudi pozitivni družbeni učinek, saj se bo dvignila kakovost usposabljanja, izboljšale pa se bodo tudi možnosti za mobilnost. Državljanom nasploh bo učinkovitejša logistika tovornega prometa pomagala zagotoviti kakovost življenja, ki jo kot potrošniki pričakujemo, medtem ko se bodo negativni učinki tovornega prometa na naš življenjski prostor zmanjšali.

Notranji pregled

Komisija je zaradi zaveze, da bo izdelala zelo kakovostne in natančne ocene učinka, ustanovila odbor za oceno učinka, katerega naloga je podpirati in spremljati kakovost posameznih ocen učinka, ki jih bodo pripravile službe. Odbor je ta dokument pregledal in 23. julija 2007 podal svoje mnenje. Zaradi teh pripomb se je izvedel splošni pregled in skrajšanje ocene učinka.

Med spremembami so natančnejši opis težave in ciljev akcijskega načrta, politični okvir je v celoti bolje izražen, izpostavljeni so pričakovani okoljski in družbeni učinki, pri makroekonomskem modeliranju pa je dodanega več obrazložitvenega besedila.

[1] Za metodologijo, ki je bila uporabljena pri tej raziskavi, si oglejte dokument „Preparatory Study for an Impact Assessment on a EU Freight Logistics Action Plan, Stakeholders’ demand for policy measures“ (Pripravljalna študija za oceno učinka akcijskega načrta EU za logistiko tovornega prometa, zahteva zainteresiranih strani po političnih ukrepih), april 2007.