52007PC0854

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 20.12.2007

COM(2007) 854 konč.

2007/0290 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“)

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Ozadje predloga

- Razlogi za predlog in njegovi cilji: dokončanje novega pravnega okvira za SKP, Uredba o enotni skupni ureditvi trgov (ES) št. 1234/2007

Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) je spremenila 21 obstoječih uredb o sektorskih skupnih ureditvah trgov (SUT) in jih združila v eno samo celovito uredbo z namenom racionalizacije in poenostavitve pravnega okvira brez spreminjanja osnovnih politik, s čimer se je zagotovila enotna zbirka usklajenih predpisov na klasičnih področjih tržne politike, kot so intervencija, zasebno skladiščenje, uvozne tarifne kvote, izvozna nadomestila, zaščitni ukrepi, pravila glede državnih pomoči in konkurence ter sporočanje in posredovanje podatkov. Predlog za uredbo o enotni SUT, ki ga je Komisija predložila decembra 2006, je bil napisan na način, da se odločitve politike, ki so bile v okviru SKP sprejete v preteklih letih, niso postavile pod vprašaj. Tako predlog kot tudi Uredba, kot jo je pozneje sprejel Svet, sta zato predstavljala tehnično poenostavitev, ki je temeljila na pravnem položaju iz decembra 2006. Vsebinske spremembe v sektorjih sladkorja, sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave, semen, govejega mesa ter mleka in mlečnih izdelkov, ki jih od tedaj sprejel Svet, se še niso mogle upoštevati ob sprejetju Uredbe o enotni SUT in jih je zato treba vključiti zdaj.

- Splošno ozadje

Ta predlog je bistven element načrtov Komisije, da racionalizira in poenostavi skupno kmetijsko politiko (SKP). Ključne točke pristopa Komisije so bile določene v njenem sporočilu iz leta 2005 o „poenostavitvi in boljši ureditvi za skupno kmetijsko politiko“ (v nadaljevanju „sporočilo“)[1]. V navedenem dokumentu je Komisija poudarila: „Z zmanjševanjem upravnih postopkov v kmetijskem sektorju s pomočjo preglednejših, enostavnejših in manj obremenjujočih predpisov se bodo znižali stroški za podjetja in zagotovljeno bo, da bodo evropski državljani dobili največ za svoj denar.“

- Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Uredba o enotni SUT je kar zadeva SUT za sladkor, semena ter mleko in mlečne izdelke že oblikovala nov pravni okvir, obstoječe sektorske uredbe o skupni ureditvi trgov pa bo razveljavila z dnem, ko se bo Uredba o enotni SUT začela uporabljati v navedenih sektorjih, tj. 1. julija 2008 za semena ter mleko in mlečne izdelke in 1. oktobra 2008 za sladkor.

Kar zadeva sadje in zelenjavo ter predelano sadje in zelenjavo bodo ustrezne SUT še naprej obstajale ob Uredbi o enotni SUT in bodo razveljavljene s tem predlogom, njihova vsebina pa bo v celoti vključena v Uredbo o enotni SUT.

Kar pa zadeva SUT za goveje in telečje meso, je bila zadevna SUT že v celoti vključena v Uredbo o enotni SUT in so tako nova pravila o trženju iz Uredbe (ES) št. 700/2007 zdaj edina, ki še niso vključena v novi horizontalni pravni okvir.

- Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Ta predlog je na področju kmetijstva sestavni del celovitega pristopa Komisije k boljši zakonski ureditvi in poenostavitvi, kot je izražen v njenem sporočilu z dne 25. oktobra 2005 „Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti – Strategija za poenostavitev zakonodajnega okolja“[2] in potrjen z Medinstitucionalnim sporazumom o boljšem oblikovanju zakonodaje z dne 16. decembra 2003[3].

2. Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in ocena učinka

- Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi je bilo izvedeno v okviru pripravljanja Uredbe o enotni SUT, ki je bila na splošno sprejeta kot pozitiven korak k večji preglednosti in dostopnosti zakonodaje, ki se uporablja na področju tržne politike SKP. Nadaljnja posvetovanja niso potrebna, ker je ta predlog samo dopolnitev Uredbe o enotni SUT in ne bo vnesel nobenih vsebinskih sprememb.

- Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Zunanje izvedensko mnenje ni bilo potrebno.

- Ocena učinka

Se ne uporablja. Za predlog se ne uporabljajo zahteve ocene učinka, ker ni vključen v zakonodajni in delovni program Komisije.

3. Pravni elementi in glavne značilnosti horizontalne skupne ureditve trga

- Pravna podlaga

Člena 36 in 37 Pogodbe.

- Vsebina predloga

Od predložitve predloga za Uredbo o enotni SUT so bile predhodne SUT v sektorjih sladkorja, semen ter mleka in mlečnih izdelkov vsebinsko spremenjene. Navedene spremembe še niso bile upoštevane v Uredbi o enotni SUT, jih je pa treba vključiti zdaj, da se z izvajanjem Uredbe o enotni SUT ne bi zopet uveljavila stara zakonodaja.

Poleg tega Uredba o enotni SUT še ni upoštevala sektorjev sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter vinskega sektorja (za navedene sektorje Uredba o enotni SUT samo predvideva uporabo postopka upravljalnega odbora), ker so navedeni sektorji bili ali so predmet splošne reforme politike. V uvodni izjavi 8 Uredbe o enotni SUT je zapisano, da bo navedene sektorje treba v celoti vključiti šele takrat, ko bodo sprejete ustrezne reforme politike. To velja za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, ki ju vsebinsko spreminja Uredba Sveta (ES) št. 1182/2007 z dne 26. septembra 2007 o določitvi posebnih pravil za sektor sadja in zelenjave, o spremembi direktiv 2001/112/ES in 2001/113/ES in uredb (EGS) št. 827/68, (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96, (ES) št. 2826/2000, (ES) št. 1782/2003 in (ES) št. 318/2006 ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2202/96 [4] .

S sprejetjem Uredbe (ES) št. 700/2007 z dne 11. junija 2007 pa je Svet sprejel pravila o trženju mesa, pridobljenega iz goveda, starega največ dvanajst mesecev[5]. Glede na splošni cilj Uredbe o enotni SUT, da se ustvari en sam enotni horizontalni pravni okvir za vsa tržna pravila SKP, je treba navedene določbe zdaj prav tako upoštevati.

- Načelo subsidiarnosti

Cilj predloga je enak cilju Uredbe o enotni SUT, tj. poenostavitev pravnega okvira skupnih ureditev trgov brez spreminjanja temeljnih usmeritev politik.

- Izbira instrumentov

Predlagani instrument: uredba.

Druga sredstva ne bi bila ustrezna, saj je cilj predloga vzpostavitev horizontalne skupne ureditve trga, ki se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

4. Proračunske posledice

Glede na to, da predlog ne spreminja sedanjih ukrepov SKP, nima proračunskih posledic.

5. Poenostavitev

Predlog dopolnjuje akt, ki je bil sprejet zaradi tehnične poenostavitve. Nadalje bo poenostavil zakonodajno okolje SKP, s tem da bo v Uredbo o enotni SUT vključil nekatera manjkajoča pravila. Predvideva se, da bo predlog povzročil bistveno poenostavitev veljavne zakonodaje.

Razveljavitev veljavne zakonodaje

Sprejetje predloga bo povzročilo nadaljnjo razveljavitev štirih uredb Sveta.

2007/0290 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 36 in 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[6],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[7],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 („Uredba o enotni SUT“)[8] je zaradi poenostavitve zakonodajnega okolja skupne kmetijske politike (SKP) razveljavila in z enim samim pravnim aktom nadomestila vse uredbe, ki jih je Svet od uvedbe SKP sprejel v okviru vzpostavitve skupnih ureditev trgov za kmetijske proizvode ali skupine proizvodov.

(2) Kot je zapisano v uvodni izjavi 7 Uredbe o enotni SUT, zaradi poenostavitve ne bi smele postati vprašljive odločitve glede politike, sprejete v preteklih letih na področju SKP, prav tako pa ni predvidela novih instrumentov ali ukrepov. Zato Uredba o enotni SUT odraža odločitve glede politike, ki so bile sprejete do takrat, ko je Komisija predlagala besedilo za Uredbo o enotni SUT.

(3) Svet je vzporedno s pogajanji o sprejetju Uredbe o enotni SUT, ki so se odvijala v okviru Sveta, s pogajanji dosegel in sprejel vrsto odločitev glede politike v več sektorjih. To velja za sektorje sladkorja, semen ter mleka in mlečnih izdelkov.

(4) Uredba Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja[9] je bila spremenjena zlasti zaradi doseganja strukturnega ravnovesja zadevnega trga. Navedene spremembe so bile sprejete in objavljene le nekoliko pred objavo Uredbe o enotni SUT.

(5) Uredba Sveta (ES) št. 1947/2005 z dne 23. novembra 2005 o skupni ureditvi trga za semena[10] je bila spremenjena istočasno s sprejetjem Uredbe o enotni SUT. Z navedeno spremembo je bila Finski odvzeta možnost dodeljevanja nacionalne pomoči za semena in semena žit, vendar da bi se kmetje na Finskem lahko pripravili na stanje brez nacionalne pomoči, je bilo določeno zadnje, dodatno prehodno obdobje, v katerem Finska lahko dodeljuje nacionalno pomoč za proizvodnjo semen in semen žit, z izjemo semen travniškega mačjega repa.

(6) Uredba Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni organizaciji trga mleka in mlečnih izdelkov[11] je bila spremenjena nekoliko pred sprejetjem Uredbe o enotni SUT, pri čemer so bile v sheme javne intervencije in zasebnega skladiščenja uvedene razne spremembe kar zadeva maslo in posneto mleko v prahu, razveljavljena je bila možnost, da vojaške sile kupujejo maslo po znižanih cenah, ter določena pavšalna pomoč za vse vrste mleka, dobavljenega učencem v izobraževalnih ustanovah. Poleg tega je bila tudi Uredba Sveta (ES) št. 2597/97 z dne 18. decembra 1997 o določitvi dodatnih pravil o skupni ureditvi trga z mlekom in mlečnimi proizvodi za konzumno mleko [12] spremenjena istočasno kot Uredba (ES) št. 1255/1999, s čimer je bilo dovoljeno, da se kot konzumno mleko tržijo proizvodi z vsebnostjo maščobe, ki prej niso bili določeni v navedeni uredbi.

(7) Navedene spremembe je treba vključiti v Uredbo o enotni SUT, da se zagotovi, da se navedene odločitve glede politike ohranijo po začetku uporabe Uredbe o enotni SUT v zadevnih sektorjih.

(8) Vzporedno s pogajanji in sprejetjem Uredbe o enotni SUT se je Svet pogajal in sprejel reformo politike v sektorjih sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave. V ta namen je bila sprejeta Uredba Sveta (ES) št. 1182/2007 z dne 26. septembra 2007 o določitvi posebnih pravil za sektor sadja in zelenjave, o spremembi direktiv 2001/112/ES in 2001/113/ES in uredb (EGS) št. 827/68, (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96, (ES) št. 2826/2000, (ES) št. 1782/2003 in (ES) št. 318/2006 ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2202/96 [13] . Kot je navedeno v uvodni izjavi 8 Uredbe o enotni SUT, so bile v navedeno uredbo od samega začetka vključene samo tiste določbe navedenih dveh sektorjev, ki niso bile predmet reform politike, vsebinske določbe, ki so bile predmet sprememb politike, pa bi bilo treba v Uredbo o enotni SUT vključiti šele takrat, ko bodo ustrezne reforme sprejete. Ker je to izpolnjeno, je sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave zdaj treba v celoti vključiti v Uredbo o enotni SUT z vključitvijo odločitev glede politike, sprejetih z Uredbo (ES) št. 1182/2007 v zvezi s skupno ureditvijo trgov za proizvode iz teh dveh sektorjev, v Uredbo o enotni SUT.

(9) Uredba Sveta (ES) št. 700/2007 z dne 11. junija 2007 o trženju mesa, pridobljenega iz goveda, starega največ dvanajst mesecev[14], je uvedla nova tržna pravila za zadevni proizvod. Cilj Uredbe o enotni SUT je bil vsa obstoječa pravila na področju skupne ureditve trgov združiti v enotni pravni okvir ter sektorske pristope nadomestiti s horizontalnim. Uredba o enotni SUT vsebuje tržna pravila za različne sektorje, zato je primerno, da se v Uredbo o enotni SUT vključijo nova tržna pravila, ki jih uvaja Uredba (ES) št. 700/2007.

(10) Uredbo o enotni SUT je zato treba ustrezno spremeniti.

(11) Spremembe se morajo začeti uporabljati najpozneje od istih datumov, od katerih se Uredba o enotni SUT uporablja za zadevne sektorje v skladu s členom 204(2) Uredbe. V točkah (a) in (f) drugega pododstavka člena 204(2) je določeno, da se za sektorje semen, govejega in telečjega mesa ter mleka in mlečnih izdelkov Uredba o enotni SUT uporablja od 1. julija 2008. Ta uredba mora zato prav tako določati, da je datum začetka uporabe za navedene sektorje 1. julij 2008.

(12) Določbe, ki jih v zvezi sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave že vključuje Uredba o enotni SUT, se v skladu s prvim pododstavkom člena 204(2) navedene uredbe uporabljajo od 1. januarja 2008. Ustrezne spremembe, predvidene s to uredbo, bi se zato lahko uporabljale od istega datuma, kot spremembe v zvezi s sektorji semen, govejega in telečjega mesa ter mleka in mlečnih izdelkov, tj. od 1. julija 2008.

(13) Drugi stavek drugega odstavka člena 2 Uredbe (ES) št. 1152/2007 določa, da se nekatere spremembe, ki jih navedena uredba uvaja v sektor mleka, uporabljajo šele od 1. septembra 2008. Za zadevne spremembe iz te uredbe je treba določiti isti datum začetka uporabe.

(14) Za sektor sladkorja se Uredba o enotni SUT v skladu s točko (c) drugega pododstavka člena 204(2) navedene uredbe uporablja od 1. oktobra 2008. Določbe, ki so za navedeni sektor predvidene s to uredbo, se morajo zato prav tako začeti uporabljati 1. oktobra 2008 –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1234/2007 se spremeni:

(1) Člen 1 se spremeni:

(a) Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„Za sektor vina se uporablja samo člen 195 te uredbe.“

(b) Doda se naslednji odstavek:

„4. Za krompir, svež ali ohlajen, z oznako KN 0701 se uporablja poglavje II dela IV.“

(2) Členu 3 se doda naslednji odstavek:

„Za proizvode sektorjev sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave tržna leta po potrebi določi Komisija.“

(3) V členu 6(2) se točki (c) in (d) nadomestita z naslednjim:

„(c) „smetana“ pomeni smetano, pridobljeno neposredno in izključno iz mleka.“;

(4) Člen 8(1)(e)(ii) se nadomesti z naslednjim:

„(ii) 169,80 EUR za 100 kg za posneto mleko v prahu;“

(5) Člen 10(1)(f) se nadomesti z naslednjim:

„(f) posneto mleko v prahu najvišje kakovosti, izdelano iz mleka po pršnem postopku v odobrenem podjetju Skupnosti, z najmanjšo vsebnostjo beljakovin 34 utežnih odstotkov nemastne suhe snovi.“

(6) Člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15 Maslo

1. Javna intervencija za maslo je odprta od 1. marca do 31. avgusta vsako leto.

2. Kadar količine, ponujene za intervencijo v navedenem obdobju, presežejo 30 000 ton, lahko Komisija prekine odkup v okviru javne intervencije. V takšnem primeru se odkup lahko izvede na podlagi razpisnega postopka v skladu z razpisnimi pogoji, ki jih določi Komisija.“

(7) V členu 23 se drugi odstavek črta.

(8) Točka (ii) člena 26(a) se nadomesti z naslednjim:

„(ii) za izvoz bodisi brez nadaljnje obdelave ali po nadaljnji obdelavi v izdelke iz Priloge I k Pogodbi ali v blago iz dela III Priloge XX k tej uredbi; ali

(iii) za industrijsko uporabo iz člena 62. “

(9) Člen 28(a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) za:

(i) nesoljeno maslo, izdelano iz smetane ali mleka v odobrenem podjetju Skupnosti, z najmanjšo vsebnostjo maslene maščobe 82 utežnih odstotkov, največjo vsebnostjo nemastne suhe snovi v mleku 2 utežna odstotka in največjo vsebnostjo vode 16 utežnih odstotkov,

(ii) soljeno maslo, izdelano iz smetane ali mleka v odobrenem podjetju Skupnosti, z najmanjšo vsebnostjo maslene maščobe 80 utežnih odstotkov, največjo vsebnostjo nemastne suhe snovi v mleku 2 utežna odstotka, največjo vsebnostjo vode 16 utežnih odstotkov in največjo vsebnostjo soli 2 utežna odstotka.“

(10) Člen 29 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 29 Pogoji in stopnja pomoči za maslo

Znesek pomoči za maslo določi Komisija glede na stroške skladiščenja in verjetna gibanja cen svežega masla in masla iz zalog.

Kadar je v času odpreme iz skladišča na trgu neugodna sprememba, ki je ni bilo mogoče predvideti v času uskladiščenja, se pomoč lahko poveča.“

(11) Člen 31 se spremeni:

(a) V odstavku 1 se točke (d) do (g) nadomestijo z naslednjim:

„(d) trajni siri in siri, izdelani iz ovčjega in/ali kozjega mleka in ki morajo zoreti najmanj šest mesecev;

(e) prašičje meso;

(f) ovčje in kozje meso.“;

(b) Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Komisija določi pomoč za zasebno skladiščenje iz odstavka 1 vnaprej ali z razpisnimi postopki.

Za sire iz točke (d) odstavka 1 se pomoč določi glede na stroške skladiščenja in ravnovesje, ki se mora ohraniti med siri z dodeljeno pomočjo in drugimi siri, ki vstopajo na trg.“

(12) Člen 35 se črta.

(13) Člen 36(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Če gibanje cen in stanje zalog izdelkov iz sira iz točke (d) člena 31(1) kažeta na resno neravnovesje na trgu, ki bi se lahko odpravilo ali zmanjšalo s sezonskim skladiščenjem, se Komisija lahko odloči, da dodeli pomoč za zasebno skladiščenje.“

(14) Odstavka 5 in 6 člena 50 se nadomestita z naslednjim:

„5. Podjetja za proizvodnjo sladkorja, ki niso podpisala predsetvenih pogodb o dobavi po najnižji ceni za kvotno sladkorno peso za količino sladkorne pese, ki ustreza sladkorju, za katerega razpolagajo s kvoto, po potrebi prilagojeno s koeficientom preventivnega umika, določenim v skladu s prvim pododstavkom člena 52(2), plačajo za vso sladkorno peso, ki jo predelajo v sladkor, vsaj najnižjo ceno za kvotno sladkorno peso.

6. Panožni sporazumi lahko odstopajo od odstavkov 3, 4 in 5, če to odobri zadevna država članica.“

(15) Člen 52 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 52 Umik sladkorja

1. Da bi ohranili strukturno ravnovesje trga na cenovni ravni, ki je blizu referenčni ceni, in ob upoštevanju obveznosti Skupnosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, lahko Komisija odloči, da v določenem tržnem letu s trga umakne tiste količine sladkorja ali izoglukoze, proizvedene v okviru kvote, ki presegajo prag, izračunan v skladu z odstavkom 2 tega člena.

2. Prag umika iz odstavka 1 tega člena se za vsako podjetje, ki razpolaga s kvoto, izračuna tako, da se njegova kvota pomnoži s koeficientom, ki ga Komisija določi najpozneje do 16. marca predhodnega tržnega leta na podlagi pričakovanih tržnih gibanj. V tržnem letu 2008/2009 se navedeni koeficient uporabi za kvoto po opustitvah v skladu z Uredbo (ES) št. 320/2006, odobreno najpozneje 15. marca 2008.

Na podlagi posodobljenih tržnih gibanj lahko Komisija do 31. oktobra zadevnega tržnega leta odloči, da koeficient prilagodi ali, če takšna odločitev ni bila sprejeta v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, da koeficient določi.

3. Vsako podjetje, ki mu je bila dodeljena kvota, do začetka naslednjega tržnega leta na svoje stroške skladišči sladkor, ki je bil proizveden v okviru kvote in presega prag, izračunan v skladu z odstavkom 2. Količine sladkorja ali izoglukoze, umaknjene v tržnem letu, se obravnavajo kot prve količine, proizvedene v okviru kvote za naslednje tržno leto.

Vendar se Komisija z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka in ob upoštevanju pričakovanih gibanj na trgu za sladkor lahko odloči, da se v tekočem in/ali naslednjem tržnem letu ves ali del umaknjenega sladkorja ali izoglukoze šteje za:

(a) presežni sladkor ali presežno izoglukozo, ki sta na voljo za spremembo v industrijski sladkor ali industrijsko izoglukozo, ali

(b) začasno proizvodno kvoto, katere del se lahko ob upoštevanju obveznosti Skupnosti v okviru sporazumov, sklenjenih na podlagi člena 300 Pogodbe, rezervira za izvoz.

4. Če je dobava sladkorja v Skupnosti nezadostna, lahko Komisija odloči, da se določena količina umaknjenega sladkorja proda na trgu Skupnosti pred koncem obdobja umika.

5. Če se umaknjeni sladkor obravnava kot prva količina sladkorja, proizvedena v okviru naslednjega tržnega leta, se pridelovalcem sladkorne pese izplača najnižja cena, ki je v veljavi v navedenem tržnem letu.

Zahteve iz člena 49 glede najnižje cene se ne uporabljajo, če je umaknjeni sladkor spremenjen v industrijski sladkor ali izvožen v skladu s točkama (a) in (b) odstavka 3 tega člena.

Če se umaknjeni sladkor v skladu z odstavkom 4 proda na trgu Skupnosti pred koncem obdobja umika, se pridelovalcem sladkorne pese izplača najnižja cena, ki je v veljavi v tekočem tržnem letu.

Člen 52a Umik sladkorja v tržnih letih 2008/2009 in 2009/2010

1. Komisija z odstopanjem od člena 52(2) te uredbe za države članice, za katere je bila nacionalna kvota za sladkor zmanjšana zaradi opustitve kvote v skladu s členom 3 in členom 4a(4) Uredbe (ES) št. 320/2006, določi koeficient za tržni leti 2008/2009 in 2009/2010 ob uporabi Priloge VIIc k tej uredbi.

2. Za podjetje, ki se v skladu s točko (a) ali (b) člena 3(1) Uredbe (ES) št. 320/2006 odpove celotni dodeljeni kvoti z učinkom od naslednjega tržnega leta, se na njegovo zahtevo ne uporabljajo koeficienti iz člena 52(2) te uredbe. Navedeno zahtevo je treba predložiti pred koncem tržnega leta, za katero se umik uporablja.“

(16) Člen 59 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 59Upravljanje kvot

1. Komisija prilagodi kvote, določene v Prilogi VI, najpozneje do 30. aprila 2008 za tržno leto 2008/2009 ter do konca februarja 2009 in 2010 za tržni leti 2009/2010 in 2010/2011. Popravki izhajajo iz uporabe odstavka 2 tega člena in člena 58 te uredbe ter členov 3 in 4a(4) Uredbe (ES) št. 320/2006.

2. Komisija ob upoštevanju rezultatov sheme za prestrukturiranje iz Uredbe (ES) št. 320/2006 najpozneje do konca februarja 2010 določi skupni odstotek, potreben za zmanjšanje veljavnih kvot za sladkor in izoglukozo za posamezno državo članico ali regijo, da bi se izognili neravnovesju na trgu v tržnih letih po tržnem letu 2010/2011. Države članice ustrezno prilagodijo kvoto za vsako podjetje.

Komisija z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka za države članice, za katere je bila nacionalna kvota zmanjšana zaradi opustitve kvote v skladu s členom 3 in členom 4a(4) Uredbe (ES) št. 320/2006, določi odstotek ob uporabi Priloge VIIa k tej uredbi. Takšne države članice za vsako podjetje na svojem ozemlju, ki razpolaga s kvoto, prilagodijo odstotek v skladu s Prilogo VIIb k tej uredbi.

Prvi in drugi pododstavek tega odstavka se ne uporabljata za najbolj oddaljene regije iz člena 299(2) Pogodbe.“

(17) Člen 60 se spremeni:

(a) Naslov se nadomesti z naslednjim:

„Člen 60Prerazporeditev nacionalnih kvot in zmanjšanje kvot“;

(b) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Država članica lahko kvoto za sladkor ali izoglukozo, ki je bila dodeljena podjetju s sedežem na njenem ozemlju, zmanjša do 10 % za tržno leto 2008/2009 in naslednja, pri čemer upošteva pravico podjetij do sodelovanja v postopkih, predvidenih v Uredbi (ES) št. 320/2006. Pri tem države članice uporabljajo objektivna in nediskriminacijska merila.“;

(c) doda se naslednji odstavek:

„4. Države članice z odstopanjem od odstavka 3 tega člena, kadar se uporablja člen 4a Uredbe (ES) št. 320/2006, prilagodijo kvoto za sladkor, dodeljeno zadevnemu podjetju, z zmanjšanjem, opredeljenim v odstavku 4 tega člena, v mejah odstotka, ki je določen v odstavku 1 tega člena.“

(18) Člen 64(c) se nadomesti z naslednjim:

„(c) sladkorja in izoglukoze, ki so bile umaknjene s trga v skladu s členoma 52 in 52a in pri katerih niso izpolnjene obveznosti iz člena 52(3).“

(19) V členu 101 se točke od (b) do (e) nadomestijo z naslednjim:

„(b) proizvajalci peciva in sladoleda;

(c) proizvajalci drugih živil, ki jih določi Komisija;

(d) za neposredno porabo koncentriranega masla.“

(20) Člen 102(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Za vse mleko znaša pomoč Skupnosti 18,15 EUR/100 kg.

Zneski pomoči za druge upravičene mlečne izdelke se določijo ob upoštevanju mlečnih sestavin zadevnih izdelkov.“

(21) Po oddelku IV poglavja IV naslova I dela II se doda naslednji oddelek IVa:

„ODDELEK IVaPomoči v sektorju sadja in zelenjave

PODODDELEK ISKUPINE PROIZVAJALCEV

ČLEN 103A POMOč SKUPINAM PROIZVAJALCEV

1. V prehodnem obdobju, dovoljenem v skladu s členom 125e, lahko države članice skupinam proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, ki so bile oblikovane z namenom, da se jih prizna kot organizacije proizvajalcev, dodeli:

(a) pomoč za spodbuditev ustanavljanja in pospešitev njihovega upravnega poslovanja;

(b) pomoč, bodisi neposredno ali preko kreditnih institucij, za kritje dela naložb, potrebnih za pridobitev priznanja in opredeljenih v načrtu za priznanje iz tretjega pododstavka člena 125e(1).

2. Pomoč iz odstavka 1 Skupnost povrne v skladu s pravili, ki jih Komisija sprejme o financiranju takšnih ukrepov, vključno z mejnimi vrednostmi in zgornjimi mejami ter stopnjo financiranja Skupnosti.

3. Pomoč iz točke (a) odstavka 1 se določi za vsako skupino proizvajalcev na podlagi njene tržne proizvodnje ter za prvo, drugo, tretje, četrto in peto leto znaša:

(a) 10 %, 10 %, 8 %, 6 % in 4 % vrednosti tržne proizvodnje v državah članicah, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 ali po tem datumu, in

(b) 5 %, 5 %, 4 %, 3 % in 2 % vrednosti tržne proizvodnje v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti iz člena 299(2) Pogodbe ali na manjših egejskih otokih iz člena 1(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006*.

Ti deleži se lahko zmanjšajo glede na vrednost tržne proizvodnje, ki presega mejno vrednost. Za pomoč, plačljivo skupinam proizvajalcev v katerem koli danem letu, se lahko uporabi zgornja meja.

PODODDELEK IIOPERATIVNI SKLADI IN OPERATIVNI PROGRAMI

ČLEN 103B OPERATIVNI SKLADI

1. Organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave lahko ustanovijo operativni sklad. Sklad se financira iz:

(a) finančnih prispevkov članov ali same organizacije proizvajalcev;

(b) finančne pomoči Skupnosti, ki se lahko odobri organizacijam proizvajalcev.

2. Operativni skladi se uporabljajo samo za financiranje operativnih programov, ki jih države članice odobrijo v skladu s členom 103f.

Člen 103c Operativni programi

1. Operativni programi vključujejo dva ali več izmed ciljev iz člena 122(c) ali naslednjih ciljev:

(a) načrtovanje proizvodnje,

(b) izboljšanje kakovosti proizvodov,

(c) povečanje tržne vrednosti proizvodov,

(d) promocijo proizvodov, bodisi svežih ali predelanih,

(e) okoljske ukrepe in okolju prijazne načine pridelave, vključno z ekološkim kmetovanjem,

(f) preprečevanje in obvladovanje kriz.

2. Preprečevanje in obvladovanje kriz sta povezana s preprečevanjem in reševanjem kriz na trgih za sadje in zelenjavo ter v zvezi s tem zajemata:

(a) umik s trga,

(b) zeleno obiranje ali opustitev spravila sadja in zelenjave,

(c) promocijo in obveščanje,

(d) ukrepe za usposabljanje,

(e) zavarovanje pridelkov,

(f) podporo za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov.

Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz, vključno z vračilom glavnice in obresti iz tretjega pododstavka, ne pomenijo več kot tretjine odhodkov v okviru operativnega programa.

Organizacije proizvajalcev lahko za financiranje ukrepov preprečevanja in obvladovanja kriz vzamejo posojilo po komercialnih pogojih. V tem primeru je vračilo glavnice in obresti teh posojil lahko del operativnega programa in je tako lahko upravičeno do finančne pomoči Skupnosti v skladu s členom 103d. Posebni ukrepi v okviru preprečevanja in obvladovanja kriz se financirajo bodisi s takimi posojili bodisi neposredno, ne pa na oba načina.

3. Države članice zagotovijo:

(a) da operativni programi vključujejo dva ali več okoljskih ukrepov ali

(b) da je najmanj 10 % odhodkov v okviru operativnih programov namenjenih okoljskim ukrepom.

Okoljski ukrepi izpolnjujejo zahteve za kmetijsko okoljska plačila, določena v prvem pododstavku člena 39(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)**.

Kadar je najmanj 80 % članom organizacije proizvajalcev v skladu z navedeno določbo naložena ena ali več identičnih kmetijsko okoljskih obveznosti, vsaka od teh obveznosti šteje kot okoljski ukrep iz točke (a) prvega pododstavka.

Podpora okoljskim ukrepom iz prvega pododstavka pokriva dodatne stroške in izpad dohodka, ki je posledica ukrepa.

4. Odstavek 3 se za Bolgarijo in Romunijo uporablja šele od 1. januarja 2011.

5. Naložbe, ki povečujejo pritisk na okolje, se dovolijo samo v primerih, ko so vzpostavljeni učinkoviti načini za zaščito okolja pred temi pritiski.

Člen 103d Finančna pomoč Skupnosti

1. Finančna pomoč Skupnosti je enaka znesku dejansko plačanih finančnih prispevkov iz člena 103b(1)(a), vendar znaša največ 50 % dejansko nastalih odhodkov.

2. Finančna pomoč Skupnosti se omeji na 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje posamezne organizacije proizvajalcev.

Vendar se ta odstotek lahko poveča na 4,6 % vrednosti tržne proizvodnje, če se znesek, ki presega 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje, uporabi izključno za ukrepe preprečevanja in obvladovanja kriz.

3. Odstotek iz odstavka 1 na zahtevo organizacije proizvajalcev znaša 60 % za operativni program ali del operativnega programa, kadar ta izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:

(a) predloži ga več organizacij proizvajalcev v Skupnosti, ki delujejo v različnih državah članicah v okviru nadnacionalnih projektov;

(b) predloži ga ena ali več organizacij proizvajalcev, ki so vključene v projekte na medpanožni osnovi;

(c) zajema samo posebno podporo za proizvodnjo ekoloških proizvodov, ki jih zajema Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov***;

(d) predloži ga organizacija proizvajalcev v eni od držav članic, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 ali po tem datumu, za ukrepe, ki trajajo najdlje do konca leta 2013;

(e) je prvi program, ki ga predloži priznana organizacija proizvajalcev, ki se je združila z drugo priznano organizacijo proizvajalcev;

(f) je prvi program, ki ga predloži priznano združenje organizacij proizvajalcev;

(g) predložijo ga organizacije proizvajalcev v državah članicah, v katerih organizacije proizvajalcev tržijo manj kot 20 % proizvodnje sadja in zelenjave;

(h) predloži ga organizacija proizvajalcev v eni izmed najbolj oddaljenih regij Skupnosti;

(i) zajema izključno posebno podporo za ukrepe spodbujanja porabe sadja in zelenjave, namenjene otrokom v izobraževalnih ustanovah.

4. Odstotek iz odstavka 1 je 100 % za umike sadja in zelenjave s trga, ki ne presegajo 5 % obsega tržne proizvodnje posamezne organizacije proizvajalcev in se odstranijo:

(a) s prosto razdelitvijo dobrodelnim organizacijam in ustanovam, ki jih v ta namen odobrijo države članice, za uporabo pri njihovih dejavnostih pomoči osebam, za katere nacionalna zakonodaja predvideva pravico do državne podpore, zlasti zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev za preživetje;

(b) s prosto razdelitvijo kazenskim institucijam, šolam in javnim izobraževalnim ustanovam ter otroškim počitniškim domovom, kot tudi bolnišnicam in domovom za ostarele, ki jih določijo države članice, ki zagotovijo, da so tako razdeljene količine dodatek h količinam, ki jih te ustanove navadno kupujejo.

Člen 103e Nacionalna finančna pomoč

1. V regijah držav članic, kjer je stopnja organiziranosti proizvajalcev še posebno nizka, lahko Komisija države članice na podlagi ustrezno utemeljene prošnje pooblasti, da organizacijam proizvajalcev plačajo nacionalno finančno pomoč v višini do največ 80 % finančnih prispevkov iz člena 103b(1)(a). Navedena pomoč dopolnjuje operativni sklad.

V regijah držav članic, v katerih organizacije proizvajalcev tržijo manj kot 15 % vrednosti proizvodnje sadja in zelenjave in v katerih proizvodnja sadja in zelenjave predstavlja najmanj 15 % skupne kmetijske proizvodnje, lahko Skupnost na prošnjo zadevne države članice pomoč iz prvega pododstavka povrne.

2. Z odstopanjem od člena 180 te uredbe se členi 87, 88 in 89 Pogodbe ne uporabljajo za nacionalno finančno pomoč, odobreno v skladu z odstavkom 1.

Člen 103f Nacionalni okvir in nacionalna strategija za operativne programe

1. Države članice oblikujejo nacionalni okvir za pripravo splošnih pogojev v zvezi z ukrepi iz člena 103c(3). Ta okvir zlasti določa, da takšni ukrepi izpolnjujejo ustrezne zahteve iz Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005****, med drugim zahteve glede dopolnjevanja, usklajenosti in skladnosti iz člena 5 Uredbe.

Države članice predlagani okvir predložijo Komisiji, ki lahko v treh mesecih zahteva spremembe, če ugotovi, da predlog ni primeren za izpolnitev ciljev iz člena 174 Pogodbe in šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti*****. Naložbe v posamezna kmetijska gospodarstva, ki jih podpirajo operativni programi, prav tako upoštevajo te cilje.

2. Države članice oblikujejo nacionalno strategijo za trajnostne operativne programe na trgu sadja in zelenjave. Takšna strategija vključuje:

(a) analizo stanja glede prednosti in slabosti ter možnosti za razvoj;

(b) utemeljitev izbranih prednostnih nalog;

(c) cilje operativnih programov in instrumentov, kazalnike uspešnosti;

(d) oceno operativnih programov;

(e) obveznosti organizacij proizvajalcev glede poročanja.

Nacionalna strategija vključuje tudi nacionalni okvir iz odstavka 1.

3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata v državah članicah, kjer ni priznanih organizacij proizvajalcev.

Člen 103g Odobritev operativnih programov

1. Osnutki operativnih programov se predložijo pristojnemu nacionalnemu organu, ki jih odobri, zavrne ali zahteva njihovo spremembo v skladu z določbami tega pododdelka.

2. Organizacije proizvajalcev sporočijo državi članici predvideno višino operativnega sklada za vsako leto in priložijo ustrezno obrazložitev na podlagi ocene operativnega programa, odhodkov za tekoče leto in morebiti odhodkov za pretekla leta ter po potrebi na podlagi ocene proizvodnih količin za naslednje leto.

3. Država članica obvesti organizacijo proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev o predvideni višini finančne pomoči Skupnosti v skladu z omejitvami iz člena 103d.

4. Plačila finančne pomoči Skupnosti se izvedejo na podlagi nastalih odhodkov za projekte iz operativnega programa. Proti predložitvi garancije ali jamstva se za te projekte lahko izplača predplačilo.

5. Organizacija proizvajalcev obvesti državo članico o končni višini odhodkov za preteklo leto in priloži potrebna dokazila, tako da lahko prejme razliko finančne pomoči Skupnosti.

6. Operativni programi in njihovo financiranje s strani proizvajalcev in organizacij proizvajalcev na eni strani ter iz skladov Skupnosti na drugi strani trajajo najmanj tri in največ pet let.

Člen 103h Izvedbena pravila

Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega oddelka in zlasti določi:

(a) pravila o financiranju ukrepov iz člena 103a, med drugim mejne vrednosti in zgornje meje pomoči ter stopnjo sofinanciranja pomoči s strani Skupnosti;

(b) pravila o povračilu ukrepov iz člena 103e(1) in delež tega povračila;

(c) pravila o naložbah v posamezna kmetijska gospodarstva;

(d) datume za sporočila in uradna obvestila iz člena 103g;

(e) določbe o delnih plačilih finančne pomoči Skupnosti iz člena 103g;

* UL L 265, 26.9.2006, str. 1.

** UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

*** UL L 189, 20.7.2007, str. 1.

**** UL L 277, 21.10.2005, str 1.

***** Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti (UL L 242, 10.9.2002, str. 1).“

(22) Člen 113 se spremeni:

(a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Komisija lahko določi tržne standarde za enega ali več proizvodov iz naslednjih sektorjev:

(a) oljčnega olja in namiznih oljk za proizvode iz točke (a) dela VII Priloge I;

(b) sadja in zelenjave;

(c) predelanega sadja in zelenjave;

(d) banan;

(e) živih rastlin.“

(b) Odstavek 2 se spremeni:

(i) točka (a) se spremeni:

(i a ) točka (iii) se nadomesti z naslednjim:

„(iii) interesa potrošnikov za prejemanje primernih in preglednih informacij zlasti o državi porekla, razredu in po potrebi sorti (ali komercialnem tipu) proizvoda;“

(i b ) doda se naslednja točka:

„(v) za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave standardnih priporočil Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (ZN/EKE).“

(ii) točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b) se lahko nanašajo zlasti na kakovost, razvrščanje v razrede, težo, velikost, pakiranje, embaliranje, skladiščenje, prevoz, predstavitev, trženje, poreklo in označevanje.“

(23) Za členom 113 se vstavita naslednja člena 113a in 113b:

„Člen 113a Dodatne zahteve za trženje proizvodov sektorja sadja in zelenjave

1. Proizvodi iz sektorja sadja in zelenjave, ki se sveži prodajajo potrošnikom, se lahko tržijo samo, če so zdravi, neoporečni in tržne kakovosti ter če je navedena država porekla.

2. Imetnik proizvodov iz sektorjev sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, za katere veljajo tržni standardi, je odgovoren za zagotavljanje skladnosti s prvim pododstavkom člena 113(3).

3. Poleg drugega pododstavka člena 113(3) in brez poseganja v posebne določbe, ki jih Komisija lahko sprejme v skladu s členom 194, zlasti o dosledni uporabi pregledov skladnosti, države članice za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave na podlagi analize tveganja selektivno preverijo, ali zadevni proizvodi izpolnjujejo ustrezne tržne standarde. Pri teh pregledih je poudarek na fazi pred odpremo iz proizvodnega območja, ko se proizvodi pakirajo ali nalagajo. Proizvodi iz tretjih držav se pregledajo pred sprostitvijo v prosti promet.

Člen 113b Trženje mesa, pridobljenega iz goveda, starega največ dvanajst mesecev

1. Brez poseganja v določbe iz člena 42(1)(a) in (2) ter točke A Priloge V se pogoji iz Priloge XIa, zlasti prodajne oznake, ki jih je treba uporabiti, določene v točki III navedene priloge, uporabljajo za meso, pridobljeno iz goveda, starega največ dvanajst mesecev in zaklanega po 1. juliju 2008, s poreklom iz Skupnosti ali uvoženo iz tretjih držav.

Meso živali, starih največ dvanajst mesecev in zaklanih pred 1. julijem 2008, se lahko še naprej trži brez izpolnjevanja pogojev iz Priloge XIa.

2. Pogoji iz odstavka 1 se ne uporabljajo za meso, pridobljeno iz goveda, za katerega je bila pred 29. junijem 2007 v skladu z Uredbo (ES) št. 510/2006 registrirana zaščitena označba porekla ali geografska označba.“

(24) Člen 121 se spremeni:

(a) Točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) tržne standarde iz členov 113 in 113a, ki vključujejo pravila glede:

(i) odstopanj ali izjem od uporabe standardov;

(ii) predstavitve podatkov, ki jih zahtevajo standardi ter podatkov o trženju in označevanju;

(iii) uporabe standardov pri proizvodih, ki so v Skupnost uvoženi ali iz nje izvoženi;

(iv) v zvezi s členom 113a(1) glede določitve zdravega, neoporečnega proizvoda tržne kakovosti;

(b) Doda se naslednja točka (j):

„(j) v zvezi s pogoji, ki se uporabljajo za trženje mesa, pridobljenega iz goveda, starega največ dvanajst mesecev, v skladu s členom 113b:

(i) praktična pravila za navedbo identifikacijske črke kategorije, kot je opredeljena v točki II Priloge XIa, in sicer kar zadeva položaj in velikost uporabljenih znakov;

(ii) uvoz mesa iz tretjih držav v skladu s točko VIII Priloge XIa, kar zadeva način preverjanja skladnosti s to uredbo.“

(c) Doda se naslednji odstavek:

„Komisija lahko spremeni del B tabele iz točke III(2) Priloge XIa.“

(25) Člen 122 se spremeni:

(a) Točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) jih sestavljajo proizvajalci iz enega od naslednjih sektorjev:

(i) sektorja hmelja;

(ii) sektorja oljčnega olja in namiznih oljk;

(iii) sektorja sadja in zelenjave kar zadeva kmete, ki gojijo enega ali več proizvodov iz navedenega sektorja, in/ali takšne proizvode, ki so namenjeni izključno predelavi;

(iv) sektorja sviloprejk;“

(b) Točka c(iii) se nadomesti z naslednjim:

„(iii) spodbujanje racionalizacije in mehanizacije pridelave, zlasti zaradi optimiziranja proizvodnih stroškov in stabilizacije cen proizvajalcev.“

(26) Člen 123 se spremeni:

(a) Prvi odstavek postane odstavek 1.

(b) Drugi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„2. Kadar medpanožne organizacije iz odstavka 1 izvajajo svoje dejavnosti na ozemlju več držav članic, jih Komisija prizna brez pomoči odbora iz člena 195.

3. Države članice poleg organizacij iz odstavka 1 priznajo tudi medpanožne organizacije, ki:

(a) jih sestavljajo predstavniki gospodarskih dejavnosti, povezanih s pridelavo, trženjem in/ali predelavo proizvodov iz sektorja sadja in zelenjave;

(b) se ustanovijo na pobudo vseh ali nekaterih organizacij ali združenj, ki jih sestavljajo;

(c) ob upoštevanju interesov potrošnikov v eni ali več regijah Skupnosti izvajajo dve ali več od naslednjih dejavnosti:

(i) izboljšanje poznavanja in preglednosti proizvodnje in trga,

(ii) pomoč za boljšo koordinacijo načina trženja sadja in zelenjave, zlasti s pomočjo raziskav in tržnih analiz,

(iii) priprava standardnih oblik pogodb, usklajenih s predpisi Skupnosti,

(iv) boljše izkoriščanje potenciala pridelanega sadja in zelenjave,

(v) zagotavljanje informacij in izvajanje raziskav, potrebnih za preusmerjanje proizvodnje v proizvode, ki bolj ustrezajo zahtevam trga ter okusu in pričakovanjem potrošnikov, zlasti glede kakovosti proizvodov in varstva okolja,

(vi) iskanje načinov za omejevanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev in drugih vložkov v proizvodnjo ter zagotavljanje kakovosti proizvodov in varstva kakovosti tal in vode,

(vii) razvoj metod in instrumentov za izboljšanje kakovosti proizvodov,

(viii) izkoriščanje potenciala in varstvo ekološkega kmetovanja ter geografskega porekla, oznak kakovosti in geografskih označb,

(ix) pospeševanje integrirane pridelave ali drugih okolju prijaznih načinov pridelave,

(x) kar zadeva pravila proizvodnje in trženja iz točk 2 in 3 Priloge XVIa, določanje pravil ki so strožja od pravil Skupnosti ali nacionalnih pravil.“

(27) Po oddelku I poglavja II naslova II dela II se doda naslednji oddelek Ia:

„ODDELEK IA PRAVILA ZA ORGANIZACIJE IZVAJALCEV IN MEDPANOžNE ORGANIZACIJE V SEKTORJU SADJA IN ZELENJAVE

PODODDELEK I POSLOVNIK IN PRIZNANJE ORGANIZACIJ PROIZVAJALCEV

Člen 125a Pravila združevanja organizacij proizvajalcev

1. Poslovnik organizacije proizvajalcev od svojih članov proizvajalcev zahteva predvsem, da:

(a) uporabljajo pravila, ki jih sprejmejo organizacije proizvajalcev v zvezi s poročanjem o proizvodnji, proizvodnjo samo, trženjem in varstvom okolja;

(b) pripadajo samo eni organizaciji proizvajalcev, kar zadeva proizvodnjo katerega koli proizvoda iz odstavka 122(a)(iii), ki ga prideluje določeno kmetijsko gospodarstvo;

(c) tržijo svojo celotno proizvodnjo določenega proizvoda preko organizacije proizvajalcev;

(d) zagotavljajo informacije, ki jih zahteva organizacija proizvajalcev za statistične namene, zlasti o pridelovalnih površinah, o posejanih in posajenih količinah, pridelkih in neposredni prodaji;

(e) plačujejo finančni prispevek, ki ga predvideva poslovnik za ustanovitev in vzdrževanje operativnega sklada iz člena 103b.

2. Ne glede na točko (c) odstavka 1 lahko člani proizvajalci, če jih organizacija proizvajalcev pooblasti in je to v skladu s pogoji, ki jih določi organizacija proizvajalcev:

(a) prodajo največ določen odstotek svoje proizvodnje in/ali proizvodov neposredno na svojih kmetijskih gospodarstvih in/ali zunaj teh gospodarstev potrošnikom za njihove osebne potrebe, pri čemer te odstotke določijo države članice na ravni, ki ni nižja od 10 %;

(b) sami ali preko druge organizacije proizvajalcev, ki jo določi njihova lastna organizacija, tržijo take količine proizvodov, ki so nepomembne glede na obseg tržne proizvodnje njihove organizacije;

(c) sami ali preko druge organizacije proizvajalcev, ki jo določi njihova lastna organizacija, tržijo proizvode, ki jih zaradi njihovih značilnosti njihova organizacija s svojimi trgovskimi dejavnostmi navadno ne pokriva.

3. Poslovnik organizacije proizvajalcev predpisuje tudi:

(a) postopke za določanje, sprejemanje in spreminjanje pravil iz odstavka 1;

(b) odmerjanje višine finančnega prispevka članov za financiranje organizacije proizvajalcev;

(c) pravila, ki članom proizvajalcem omogočajo, da demokratično nadzorujejo svojo organizacijo in njene odločitve;

(d) kazni za kršenje obveznosti iz poslovnika, zlasti za neplačilo finančnih prispevkov, in pravil, ki jih je določila organizacija proizvajalcev;

(e) pravila o pristopu novih članov, zlasti minimalno trajanje članstva;

(f) računovodska in proračunska pravila, ki so potrebna za delovanje organizacije.

4. Šteje se, da organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave v gospodarskih zadevah delujejo v imenu svojih članov in za svoje člane.

Člen 125b Priznanje

1. Države članice lahko vse pravne osebe ali jasno opredeljene dele pravnih oseb, ki zaprosijo za tako priznanje, priznajo za organizacije proizvajalcev, pod pogojem, da:

(a) njihov cilj je uporaba okolju prijaznih načinov obdelovanja, pridelovalnih tehnik in načina ravnanja z odpadki, predvsem zaradi varovanja kakovosti vode, tal in krajine ter zaradi ohranjanja ali spodbujanja biotske raznovrstnosti in izpolnjujejo zahteve iz členov 122 in 125a ter o tem zagotovijo ustrezna dokazila;

(b) imajo minimalno število članov in pokrivajo minimalno količino ali vrednost tržne proizvodnje, ki jo določijo države članice, ter o tem zagotovijo ustrezna dokazila;

(c) predložijo zadostna dokazila, da lahko primerno izvajajo svoje dejavnosti tako z vidika trajanja kot glede učinkovitosti in koncentracije ponudbe; v ta namen se lahko država članica odloči, za katere proizvode ali skupine proizvodov iz člena 122(a)(iii) bi morala biti organizacija proizvajalcev pristojna;

(d) učinkovito omogočajo svojim članom tehnično pomoč, potrebno za okolju prijazne načine pridelave;

(e) svojim članom po potrebi učinkovito zagotavljajo tehnična sredstva za zbiranje, skladiščenje, pakiranje in trženje njihovega pridelka;

(f) zagotavljajo ustrezno komercialno in računovodsko vodenje svojih dejavnosti; ter

(g) nimajo prevladujočega položaja na določenem trgu, razen če je to potrebno za doseganje ciljev iz člena 33 Pogodbe.

2. Države članice:

(a) se v treh mesecih po prejemu zahtevka s priloženimi vsemi ustreznimi dokazili odločijo, ali bodo priznale organizacijo proizvajalcev;

(b) opravljajo redne preglede, da preverijo, ali organizacije proizvajalcev izpolnjujejo zahteve iz tega naslova, ob neizpolnjevanju teh zahtev ali nepravilnostih v zvezi z določbami te uredbe takšnim organizacijam naložijo kazni in se po potrebi odločijo za preklic priznanja;

(c) enkrat na leto obvestijo Komisijo o vsaki odločitvi za priznanje, zavrnitev ali preklic priznanja.

Pododdelek IIZdruženje organizacij proizvajalcev in skupin proizvajalcev

Člen 125c Združenje organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave

Združenje organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave se ustanovi na pobudo priznanih organizacij proizvajalcev in lahko opravlja kakršne koli dejavnosti organizacije proizvajalcev iz te uredbe. V ta namen lahko države članice na zahtevo priznajo združenje organizacij proizvajalcev, če:

(a) država članica meni, da lahko združenje učinkovito opravlja te dejavnosti in

(b) združenje nima prevladujočega položaja na določenem trgu, razen če je to potrebno za doseganje ciljev iz člena 33 Pogodbe.

Člen 125a(4) se uporablja smiselno.

Člen 125d Zunanje izvajanje

Država članica lahko priznani organizaciji proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave ali priznanemu združenju organizacij proizvajalcev v navedenem sektorju dovoli, da za opravljanje svojih dejavnosti uporabi zunanje zmogljivosti, tudi hčerinska podjetja, če državi članici ustrezno dokaže, da je to primeren način za izpolnitev ciljev zadevne organizacije proizvajalcev ali zadevnega združenja organizacij proizvajalcev.

Člen 125e Skupine proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave

1. V državah članicah, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 ali pozneje, ali v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti iz člena 299(2) Pogodbe ali na manjših Egejskih otokih iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 1405/2006 se skupine proizvajalcev lahko oblikujejo na pobudo kmetov, ki pridelujejo enega ali več proizvodov v sektorju sadja in zelenjave in/ali proizvode, ki so namenjeni izključno predelavi, da bi bile priznane kot organizacija proizvajalcev.

Tem skupinam proizvajalcev se lahko dovoli prehodno obdobje, v katerem morajo izpolniti pogoje za priznanje kot organizacija proizvajalcev v skladu s členom 122.

Za izpolnitev pogojev predložijo te skupine proizvajalcev zadevni državi članici fazni načrt o priznanju, katerega sprejetje je znak za začetek prehodnega obdobja iz drugega pododstavka in pomeni začasno priznanje. Prehodno obdobje ne traja več kot pet let.

2. Država članica pred sprejetjem načrta o priznanju Komisijo obvesti o svojih namerah in verjetnih finančnih posledicah tega dejanja.

Pododdelek IIIRazširitev pravil na proizvajalce na gospodarskem območju

Člen 125f Razširitev pravil

1. Kadar se organizacija proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, ki deluje na določenem gospodarskem območju, šteje za reprezentativno glede proizvodnje in proizvajalcev določenega proizvoda na tem območju, lahko zadevna država članica na zahtevo organizacije proizvajalcev določi naslednja pravila kot obvezujoča za proizvajalce s sedežem na tem gospodarskem območju, ki ne pripadajo organizaciji proizvajalcev:

(a) pravila iz člena 125a(1)(a);

(b) pravila, potrebna za izvajanje ukrepov iz člena 103c(2)(c).

Prvi pododstavek se uporablja pod pogojem, da so ta pravila:

(a) v veljavi najmanj eno tržno leto,

(b) vključena v širši seznam iz Priloge XVIa,

(c) obvezujoča za največ tri tržna leta.

Vendar pogoj iz točke (a) drugega pododstavka ne velja, če so zadevna pravila pravila iz točk 1, 3 in 5 Priloge XVIa. V tem primeru se lahko pravila podaljšajo največ za eno tržno leto.

2. V tem pododdelku izraz „gospodarsko območje“ pomeni geografski predel, ki ga sestavljajo sosednja ali bližnja proizvodna območja, na katerih so homogeni proizvodni in tržni pogoji.

Države članice sporočijo Komisiji seznam gospodarskih območij.

V enem mesecu od obvestila Komisija da soglasje k seznamu ali po posvetovanju z zadevno državo članico odloči, katere dopolnitve mora napraviti ta država članica. Komisija objavi odobreni seznam na način, ki se ji zdi ustrezen.

3. Organizacija proizvajalcev se šteje za reprezentativno v smislu odstavka 1, če njeni člani predstavljajo vsaj 50 % proizvajalcev na gospodarskem območju, na katerem deluje, in pokriva vsaj 60 % obsega proizvodnje na tem območju. Brez poseganja v odstavek 5 se pri izračunu teh odstotkov ne upoštevajo proizvajalci oziroma pridelava ekoloških proizvodov, ki jih zajema Uredba (ES) št. 834/2007.

4. Pravila, ki so obvezujoča za vse proizvajalce na določenem gospodarskem območju:

(a) ne povzročijo nikakršne škode drugim proizvajalcem v zadevnih državah članicah ali Skupnosti;

(b) se ne uporabljajo, razen če to ni izrecno določeno, za proizvode, ki se dobavljajo za predelavo po pogodbah, podpisanih pred začetkom tržnega leta, z izjemo pravil o poročanju o proizvodnji iz člena 125a(1)(a);

(c) so združljiva z veljavnimi predpisi Skupnosti in nacionalnimi predpisi.

5. Pravila ne smejo biti obvezujoča za proizvajalce ekoloških proizvodov, ki jih zajema Uredba (ES) št. 834/2007, razen če se s takim ukrepom ne strinja vsaj 50 % takih proizvajalcev na gospodarskem območju, kjer deluje organizacija proizvajalcev, in če ta organizacija pokriva vsaj 60 % take proizvodnje na tem območju.

Člen 125g Uradno obveščanje

Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o pravilih, ki so obvezujoča za vse proizvajalce na določenem gospodarskem območju v skladu s členom 125f(1). Komisija objavi ta pravila na način, ki se je zdi ustrezen.

Člen 125h Razveljavitev razširitve pravil

Komisija sklene, da država članica razveljavi razširitev pravil, ki jo je sprejela v skladu s členom 125f(1):

(a) če ugotovi, da ta razširitev na druge proizvajalce bistveno zmanjšuje konkurenco na notranjem trgu ali ogroža prosto trgovino ali cilje iz člena 33 Pogodbe;

(b) če ugotovi, da za pravila, razširjena na druge proizvajalce, velja člen 81(1) Pogodbe. Odločitev Komisije glede navedenih pravil se uporablja samo od datuma take ugotovitve dalje;

(c) če po pregledih ugotovi, da se ta pododdelek ne upošteva.

Člen 125i Finančni prispevki proizvajalcev nečlanov

Če se uporablja člen 125f(1), lahko zadevna država članica po natančnem pregledu predloženih dokazil sklene, da so proizvajalci nečlani organizaciji proizvajalcev dolžni plačati del finančnega prispevka, ki ga plačajo člani proizvajalci, če se ta uporablja za kritje:

(a) administrativnih stroškov, ki so posledica uporabe pravil iz člena 125f(1);

(b) stroškov raziskav, tržnih raziskav in pospeševanja prodaje, ki jih ima organizacija proizvajalcev ali združenje, in od katerih imajo korist vsi proizvajalci na tem območju.

Člen 125j Razširitev pravil združenj organizacij proizvajalcev

Za namen tega pododdelka pomeni vsakršno sklicevanje na organizacije proizvajalcev tudi sklicevanje na priznana združenja organizacij proizvajalcev.

Pododdelek IVMedpanožne organizacije v sektorju sadja in zelenjave

Člen 125k Priznanje in preklic priznanja

1. Če to upravičuje sistem države članice, lahko država članica kot medpanožne organizacije prizna vse organizacije s sedežem na svojem ozemlju, ki za to ustrezno zaprosijo, če:

(a) izvajajo svoje dejavnosti v eni ali več regijah v zadevni državi članici;

(b) predstavljajo pomemben delež proizvodnje, trgovine in/ali predelave sadja in zelenjave ter proizvodov, ki se dobijo s predelavo sadja in zelenjave, v zadevni regiji ali regijah in, v primeru več regij, lahko dokažejo minimalno raven reprezentativnosti v vsaki od teh regij za vsako od panog;

(c) izvajajo dve ali več dejavnosti iz člena 123(3)(c);

(d) same ne sodelujejo v proizvodnji ali predelavi ali trženju sadja in zelenjave ali proizvodov, ki se dobijo s predelavo sadja in zelenjave;

(e) ne sodelujejo v nobenem sporazumu, sklepu in usklajenih ravnanjih iz člena 176a(4).

2. Pred odobritvijo priznanja države članice obvestijo Komisijo o medpanožnih organizacijah, ki so zaprosile za priznanje, ter zagotovijo vse potrebne podatke o njihovi reprezentativnosti in različnih dejavnostih, ki jih opravljajo, skupaj z vsemi drugimi podatki, potrebnimi za ocenitev.

Komisija lahko ugovarja priznanju v roku dveh mesecev po obvestilu.

3. Države članice:

(a) odločijo glede priznanja v treh mesecih od vložitve prošnje z vso potrebno podporno dokumentacijo;

(b) opravljajo redne preglede, da preverijo, ali medpanožne organizacije izpolnjujejo pogoje za priznanje, ob neizpolnjevanju teh zahtev ali nepravilnostih v zvezi z določbami te uredbe takim organizacijam naložijo kazni in se po potrebi odločijo za preklic priznanja;

(c) prekličejo priznanje, če:

(i) zahteve in pogoji za priznanje iz tega pododdelka niso več izpolnjeni;

(ii) medpanožna organizacija sodeluje pri kakršnem koli sporazumu, sklepu in usklajenem ravnanju iz člena 176a(3), brez poseganja v druge kazni, ki se naložijo v skladu z nacionalno zakonodajo;

(iii) medpanožna organizacija ne izpolnjuje obveznosti uradnega obveščanja iz člena 176a(2);

(d) v dveh mesecih obvestijo Komisijo o vsakem sklepu glede dodelitve, zavrnitve ali preklica priznanja.

4. Komisija določi, pod kakšnimi pogoji in kako pogosto morajo države članice poročati Komisiji o dejavnostih medpanožnih organizacij.

Komisija lahko na podlagi rezultatov pregledov od države članice zahteva, naj prekliče priznanje.

5. Priznanje pomeni pooblastilo za izvajanje dejavnosti, ki so naštete v členu 123(3)(c), ob upoštevanju pogojev te uredbe.

6. Komisija na način, ki se ji zdi ustrezen, objavi seznam priznanih medpanožnih organizacij, in sicer z označbo gospodarskega področja ali območja njihovih dejavnosti in dejavnosti, ki jih izvajajo v smislu člena 125 l. Objavijo se tudi preklici priznanja.

Člen 125 l Razširitev pravil

1. Če medpanožna organizacija, ki deluje v neki regiji ali regijah države članice, velja za reprezentativno za proizvodnjo ali trgovino ali predelavo nekega proizvoda, lahko ta država članica na zahtevo navedene medpanožne organizacije določi, da so nekateri sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, sprejeti znotraj te organizacije, za določen čas obvezujoči tudi za druge izvajalce v tej regiji ali regijah, bodisi posameznike ali skupine, ki ne pripadajo tej organizaciji.

2. Medpanožna organizacija velja za reprezentativno po odstavku 1, če predstavlja vsaj dve tretjini proizvodnje ali trgovine ali predelave zadevnega proizvoda ali proizvodov v zadevni regiji ali regijah države članice. Če zahtevek za razširitev njenih pravil na druge subjekte pokriva več kot eno regijo, mora medpanožna organizacija dokazati minimalno raven reprezentativnosti za vsako panogo v vsaki od zadevnih regij.

3. Pravila, za katera se lahko zahteva razširitev na druge subjekte:

(a) se nanašajo na enega od naslednjih ciljev:

(i) obveščanje o proizvodnji in trženju,

(ii) pravila za proizvodnjo, ki so strožja od veljavnih nacionalnih pravil ali pravil Skupnosti,

(iii) priprava standardnih pogodb v skladu s pravili Skupnosti,

(iv) pravila za trženje,

(v) pravila za varstvo okolja,

(vi) ukrepe za promocijo in izkoriščanje potenciala proizvodov,

(vii) ukrepe za zaščito ekološkega kmetovanja kakor tudi geografskega porekla, oznak kakovosti in geografskih označb;

(b) veljajo najmanj eno tržno leto;

(c) so lahko obvezujoča največ tri tržna leta;

(d) ne povzročijo nikakršne škode drugim izvajalcem v zadevnih državah članicah ali Skupnosti.

Vendar pogoj iz točke (b) prvega pododstavka ne velja, če so zadevna pravila pravila iz točk 1, 3 in 5 Priloge XVIa. V tem primeru se lahko pravila podaljšajo največ za eno tržno leto.

4. Pravila iz točk (a)(ii), (iv) in (v) odstavka 3 so enaka kot pravila iz Priloge XVIa. Pravila iz točke (a)(ii) odstavka 3 se ne uporabljajo za proizvode, ki so bili proizvedeni izven posebne regije ali regij iz odstavka 1.

Člen 125m Obveščanje in razveljavitev razširitve pravil

1. Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o pravilih, ki so jih v skladu s členom 125l(1) določile kot obvezujoče za vse izvajalce v eni ali več določenih regijah. Komisija ta pravila objavi na način, ki se jih zdi ustrezen.

2. Pred objavo teh pravil Komisija obvesti Odbor, ustanovljen v skladu s členom 195 o vseh obvestilih o razširitvi medpanožnih sporazumov.

3. Komisija sklene, da mora država članica preklicati razširitev pravil, za katere se je država članica odločila v primerih iz člena 125h.

Člen 125n Finančni prispevki nečlanov

Če se pravila za enega ali več proizvodov razširijo in če priznana medpanožna organizacija izvaja eno ali več dejavnosti iz člena 125l(3)(a), ki so v splošnem gospodarskem interesu tistih oseb, katerih dejavnosti se nanašajo na enega ali več teh proizvodov, se država članica, ki je priznala organizacijo, lahko odloči, da morajo posamezniki ali skupine, ki niso člani medpanožne organizacije, a so deležni koristi iz teh dejavnosti, organizaciji plačati znesek v višini celotnega finančnega prispevka ali dela prispevka, kakršnega plačujejo člani za kritje neposrednih stroškov izvajanja teh dejavnosti.“

(28) Člen 127(e) se nadomesti z naslednjim:

„(e) odvisno od primera, pravila o nadnacionalnih organizacijah proizvajalcev in nadnacionalnih združenjih organizacij proizvajalcev, vključno z upravno pomočjo, ki jo pri nadnacionalnem sodelovanju zagotovijo zadevni pristojni organi;

(f) odvisno od primera, učinke, ki so posledica priznanja kot medpanožne organizacije.“

(29) V členu 130 se točke od (g) do (o) nadomestijo z naslednjim:

„(g) sadja in zelenjave;

(h) predelanega sadja in zelenjave;

(i) banan;

(j) živih rastlin;

(k) govejega in telečjega mesa;

(l) mleka in mlečnih izdelkov;

(m) svinjskega mesa;

(n) ovčjega in kozjega mesa;

(o) jajc;

(p) perutninskega mesa;

(q) etilnega alkohola kmetijskega porekla.“

(30) Za členom 140 se vstavi naslednji člen 140a:

„Člen 140a Sistem vhodnih cen za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave

1. Da bi bila uporaba carinskih stopenj iz skupne carinske tarife odvisna od vhodne cene uvožene pošiljke, se preveri verodostojnost te cene z uporabo pavšalne uvozne vrednosti, ki jo izračuna Komisija po proizvodih in poreklu na podlagi ponderiranega povprečja cen za proizvod na reprezentativnih uvoznih trgih držav članic oz., kjer je primerno, na drugih trgih.

Vendar lahko Komisija sprejme posebne določbe za preverjanje vhodne cene proizvodov, uvoženih prvenstveno za predelavo.

2. Če je deklarirana vhodna cena za zadevno pošiljko višja od pavšalne uvozne vrednosti, povečane za maržo, ki pa ne sme presegati pavšalne vrednosti za več kakor 10 %, se zahteva varščina v višini uvoznih dajatev, določenih na podlagi pavšalne uvozne vrednosti.

3. Če se vhodna cena zadevne pošiljke ne deklarira v času carinskega postopka, je uporabljena carinska stopnja iz skupne carinske tarife odvisna od pavšalne uvozne vrednosti, ali pa se določi z uporabo ustreznih določb iz carinske zakonodaje pod pogoji, ki jih določi Komisija.“

(31) V členu 141(1) se uvodne besede nadomestijo:

„Dodatna uvozna dajatev se uporablja po stopnji, določeni v členih 135 do 140, za uvoz enega proizvoda ali več iz sektorja žit, riža, sladkorja, sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, svinjskega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc, perutnine in banan, da se preprečijo ali odpravijo škodljivi učinki na trg Skupnosti, ki bi lahko bili posledica navedenega uvoza, če:“

(32) V členu 153 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Tradicionalna potreba po dobavi sladkorja za prečiščevanje je v Skupnosti določena pri količini 2 324 735 ton na tržno leto, izraženi v belem sladkorju.“

(33) V členu 161(1) se za točko (d) vstavijo naslednje točke:

„(e) sadja in zelenjave;

(f) predelanega sadja in zelenjave;

(g) govejega in telečjega mesa;

(h) mleka in mlečnih izdelkov;

(i) svinjskega mesa;

(j) ovčjega in kozjega mesa;

(k) jajc;

(l) perutninskega mesa;

(m) etilnega alkohola kmetijskega porekla.“

(34) Za členom 176 se vstavi naslednji člen:

„Člen 176a Sporazumi in usklajena ravnanja v sektorju sadja in zelenjave

1. Člen 81(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume, sklepe in usklajena ravnanja priznanih medpanožnih organizacij, ki so namenjeni za izvajanje dejavnosti iz člena 123(3)(c) te uredbe.

2. Odstavek 1 se uporablja samo pod pogojem, da:

(a) je bila Komisija obveščena o sporazumih, sklepih ali dogovorjeni praksi;

(b) Komisija v dveh mesecih po prejemu zahtevanih podatkov ni ugotovila, da so sporazumi, sklepi ali dogovorjena praksa neskladni s pravili Skupnosti.

3. Sporazumi, sklepi in usklajena ravnanja ne smejo začeti veljati pred koncem obdobja iz odstavka 2(b).

4. Naslednji sporazumi, sklepi in dogovorjena praksa se v vsakem primeru razglasijo za neskladne s pravili Skupnosti:

(a) sporazumi, sklepi in dogovorjena praksa, ki bi lahko povzročili kakršno koli delitev trgov znotraj Skupnosti;

(b) sporazumi, sklepi in dogovorjena praksa, ki bi lahko vplivali na pravilno delovanje ureditve trga;

(c) sporazumi, sklepi in dogovorjena praksa, ki bi lahko povzročili izkrivljanje konkurence, ki ni bistveno za doseganje ciljev skupne kmetijske politike v skladu z dejavnostjo medpanožnih organizacij;

(d) sporazumi, sklepi in dogovorjena praksa, ki bi lahko povzročili fiksiranje cen, brez poseganja v dejavnosti, ki jih opravljajo medpanožne organizacije pri uporabi posebnih pravil Skupnosti;

(e) sporazumi, sklepi in dogovorjena praksa, ki bi lahko ustvarjali diskriminacijo ali preprečili konkurenco za bistveni del zadevnih proizvodov.

5. Če po preteku dvomesečnega roka iz odstavka 2(b) Komisija ugotovi, da pogoji za uporabo odstavka 1 niso izpolnjeni, odloči, da se za zadevni sporazum, sklep ali usklajeno ravnanje uporablja člen 81(1) Pogodbe.

Navedena odločitev Komisije se ne uporablja pred datumom uradnega obvestila zadevni medpanožni organizaciji, razen če ni medpanožna organizacija navedla napačnih podatkov ali zlorabila možnosti izjem iz odstavka 1.

6. Uradno obvestilo za prvo leto velja v primeru večletnih sporazumov tudi za ostala leta sporazuma. Vendar lahko Komisija v navedenem primeru na svojo lastno pobudo ali na zahtevo druge države članice kadarkoli izda ugotovitev o neskladnosti.“

(35) Člen 179 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 179 Izvedbena pravila za sporazume in usklajena ravnanja v sektorjih sadja in zelenjave ter tobaka

Komisija lahko določi podrobna pravila za uporabo členov 176a, 177 in 178, vključno s pravili o uradnem obveščanju in objavi.“

(36) Člen 182 se spremeni:

(a) Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Finska lahko na podlagi dovoljenja Komisije dodeli pomoč za določene količine semen, z izjemo semen travniškega mačjega repa ( Phleum pratense L.), in za določene količine semen žit, proizvedenih samo na Finskem do vključno žetve leta 2010.

Najpozneje do 31. decembra 2008 Finska pošlje Komisiji podrobno poročilo o rezultatih dodeljene pomoči.“

(b) Dodajo se naslednji odstavki:

„5. Države članice lahko do 31. decembra 2011 v okviru veljavnih shem še naprej izplačujejo državne pomoči za pridelavo krompirja, svežega ali ohlajenega, pod oznako KN 0701, in trgovino z njim;

6. Države članice lahko izplačujejo državno pomoč za sektor sadja in zelenjave do 31. decembra 2010 pod naslednjimi pogoji:

(a) državna pomoč se izplača samo proizvajalcem sadja in zelenjave, ki niso člani priznane organizacije proizvajalcev in ki s priznano organizacijo proizvajalcev podpišejo pogodbo in tako privolijo, da bodo uporabljali ukrepe preprečevanja in obvladovanja kriz, ki veljajo za zadevno organizacijo proizvajalcev;

(b) znesek državne pomoči, izplačane tem proizvajalcem, ne presega 75 % pomoči Skupnosti, ki jo prejmejo člani zadevne organizacije proizvajalcev; in

(c) zadevna država članica Komisiji najpozneje do 31. decembra 2010 predloži poročilo o učinkovitosti in uspešnosti državne pomoči, v katerem zlasti oceni, v kolikšni meri je pomoč pripomogla k ureditvi sektorja. Komisija bo poročilo preučila in se odločila, ali naj pripravi ustrezne predloge.“

(37) V členu 184 se doda naslednja točka:

„(4) Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2013 o izvajanju določb iz oddelka VIa poglavja IV naslova I dela II in poglavja II naslova II dela II v zvezi z organizacijami proizvajalcev, operativnimi skladi in operativnimi programi v sektorju sadja in zelenjave.“

(38) Za členom 203 se vstavi naslednji člen:

„Člen 203a Prehodna pravila v sektorjih sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave

1. Sheme pomoči, ki so navedene v uredbah (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 2202/96 in ukinjene z Uredbo (ES) št. 1182/2007, se za vsak zadevni proizvod uporabljajo še v tržnem letu za ta proizvod, ki se konča leta 2008.

2. Organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev, ki so že priznana z Uredbo (ES) št. 2200/96 pred začetkom veljavnosti te uredbe, so tudi v prihodnje priznane v okviru te uredbe. Po potrebi se bodo do 31. decembra 2010 zahteve te uredbe prilagodile.

Organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev, ki so že priznana z Uredbo (ES) št. 1182/2007, so tudi v prihodnje priznana v okviru te uredbe.

3. Operativni program, odobren v okviru Uredbe (ES) št. 2200/96, se lahko na zahtevo organizacije proizvajalcev pred začetkom uporabe Uredbe (ES) št. 1182/2007:

(a) nadaljuje do konca ali

(b) spremeni, da bo izpolnjeval zahteve te uredbe ali

(c) nadomesti z novim operativnim programom, odobrenim s to uredbo.

Člen 103d(3)(e) in (f) se uporablja za operativne programe, ki so bili predloženi v letu 2007, a na dan začetka uporabe te uredbe še niso bili odobreni, vendar izpolnjujejo merila, določena v navedenih dveh točkah.

4. Za skupine proizvajalcev, ki jim je bilo z Uredbo (ES) št. 2200/96 dodeljeno začasno priznanje, to začasno priznanje velja tudi v okviru te uredbe. Za načrte o priznanju, sprejete v okviru Uredbe (ES) št. 2200/96, velja to priznanje tudi v okviru te uredbe. Vendar se načrti po potrebi spremenijo, da bi lahko skupine proizvajalcev izpolnile merila za priznanje kot organizacija proizvajalcev v skladu s členom 125b te uredbe. V primeru skupin proizvajalcev v državah članicah, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 ali po tem datumu, se stopnje pomoči iz člena 103a(3)(a) uporabljajo za načrte o priznanju od datuma uporabe te uredbe dalje.

5. Pogodbe iz člena 3(2) Uredbe (ES) št. 2202/96, ki se nanašajo na več kot eno tržno leto sheme pomoči za predelavo agrumov in ki se navezujejo na tržno leto z začetkom 1. oktobra 2008 ali naslednja tržna leta, se lahko ob soglasju obeh strank pogodbe spremenijo ali prekinejo, da bi se tako upoštevala razveljavitev navedene uredbe z Uredbo (ES) št. 1182/2007 in posledična odprava pomoči. Zaradi take spremembe ali prekinitve se v okviru navedene uredbe ali njenih izvedbenih določb zadevnim pogodbenicam ne naloži kazni.

6. Če država članica uporablja prehodno ureditev iz člena 68b ali člena 143bc Uredbe (ES) št. 1782/2003, se za surovine, pridelane na njenem ozemlju, še naprej uporabljajo predpisi, sprejeti v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 2201/96 ali členom 6 Uredbe (ES) št. 2202/96, o minimalnih lastnostih surovin, namenjenih predelavi, in minimalnih zahtevah glede kakovosti končnih proizvodov.

7. Dokler se ne sprejmejo novi tržni standardi za sektor sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave v skladu s členoma 113 in 113a, se še naprej uporabljajo tržni standardi, pripravljeni v skladu z uredbama (ES) št. 2200/96 in (ES) št. 2201/96.

8. Komisija lahko sprejme ukrepe, ki so potrebni za lažji prehod z ureditve, določene z uredbami (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96, (ES) št. 2202/96 in (ES) št. 1182/2007, na ureditev, določeno s to uredbo, vključno s tistimi iz odstavkov (1) do (7) tega člena.“

(39) Priloge se spremenijo:

(a) Priloge VIIa, VIIb in VIIc se vstavijo za Prilogo VII, katere besedilo je vključeno v Prilogo I k tej uredbi;

(b) V Prilogi VIII se točka VI nadomesti z naslednjim:

„VI.

Če se uporabi člen 59(2), države članice dodelijo prilagojene kvote najpozneje do konca februarja, tako da se uporabijo v naslednjem tržnem letu.“

(c) Za Prilogo XI se vstavi Priloga XIa, katere besedilo je vključeno v Prilogo II k tej uredbi.

(d) V točki III(1) Priloge XIII se doda naslednji pododstavek:

„Toplotno obdelano mleko, ki ni v skladu z zahtevami o vsebnosti maščobe iz točk (b), (c) in (d) prvega pododstavka, se šteje za konzumno mleko, če je vsebnost maščobe na embalaži jasno označena z eno decimalko in lahko berljiva v obliki „… % maščobe“. Takšno mleko ne bo označeno kot polnomastno, polposneto ali posneto mleko.“

(e) Za Prilogo XVI se vstavi Priloga XVIa, katere besedilo je vključeno v Prilogo III k tej uredbi.

(f) Priloga XXII se spremeni v skladu s Prilogo IV k tej uredbi.

Člen 2Razveljavitve

Uredbe (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96, (ES) št. 700/2007 in (ES) št. 1182/2007 se razveljavijo.

Sklicevanja na razveljavljene uredbe se razumejo kot sklicevanja na Uredbo (ES) št. 1234/2007 in se razlagajo v skladu z ustreznimi korelacijskimi tabelami iz Priloge XXII k navedeni uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Uporablja se od 1. julija 2008. Vendar:

(a) točke 3, 4, 5, 7, 11 in 12 člena 1 se uporabljajo od 1. septembra 2008 dalje;

(b) točke 8, 13 do 17 in 30 člena 1 se uporabljajo od 1. oktobra 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA I

„PRILOGA VIIa

Izračun odstotka, ki se določi v skladu zdrugim pododstavkom člena 59(2)

1. Za izračun iz točke 2 se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) „odstotek na ravni države članice“ pomeni odstotek, izračunan v skladu s točko 2 za določitev skupne količine, ki se zmanjša na ravni zadevne države članice;

(b) „skupni odstotek“ pomeni skupni odstotek, ki ga določi Komisija v skladu s prvim pododstavkom člena 59(2);

(c) „zmanjšanje“ pomeni številko, dobljeno z delitvijo celotne opustitve kvot v državi članici z nacionalnimi kvotami, kakor so določene v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 318/2006 v različici, ki se je uporabljala 1. julija 2006. Za države članice, ki 1. julija 2006 niso bile članice Skupnosti, sklicevanje na navedeno prilogo zadeva različico, ki se je uporabljala na datum njihovega pristopa k Skupnosti.

2. Odstotek na ravni države članice je enak skupnemu odstotku, pomnoženemu z 1 – [(1/0,6) x zmanjšanje].

Če je rezultat manjši od nič, je veljavni odstotek enak nič.

PRILOGA VIIb

Izračun odstotka, ki se uporablja za podjetja v skladu z drugim pododstavkom člena 59(2)

1. Za izračun iz točke 2 se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) „veljavni odstotek“ pomeni odstotek, ki se določi v skladu s točko 2 in uporablja za kvoto, dodeljeno zadevnemu podjetju;

(b) „skupni odstotek na ravni države članice“ pomeni odstotek, ki se za zadevno državo članico izračuna po naslednji formuli:

Qty / Σ [ (1- R/K ) x Q]

pri čemer je:

Qty = količina, ki se zmanjša na ravni države članice v skladu s točko 1(a) Priloge VIIa,

R = opustitev iz (c) za določeno podjetje,

Q = kvota, ki je zadevnemu podjetju na voljo konec februarja 2010,

K = številka, izračunana pod (d),

Σ je vsota zmnožka (1 – R/K) x Q, izračunanega za vsako podjetje s kvoto na ozemlju države članice; če je zmnožek manjši od nič, se šteje, da je enak nič;

(c) „opustitev“ pomeni številko, ki jo dobimo, če količino kvot, ki jih zadevno podjetje opusti, delimo s kvoto, ki mu je bila dodeljena v skladu s členoma 56 in 60;

(d) „K“ se v posamezni državi članici izračuna tako, da se skupno zmanjšanje kvote v tej državi članici (prostovoljno zmanjšanje plus količina, ki jo je treba zmanjšati na ravni države članice v skladu s točko 1(a) Priloge VIIa) deli z njeno prvotno kvoto, določeno v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 318/2006, in sicer v različici, ki se je uporabljala 1. julija 2006. Za države članice, ki 1. julija 2006 niso bile članice Skupnosti, sklicevanje na navedeno prilogo zadeva različico, ki se je uporabljala na datum njihovega pristopa k Skupnosti.

2. Veljavni odstotek je enak skupnemu odstotku na ravni države članice, pomnoženemu z 1 – [(1/K) x opustitev].

Če je rezultat manjši od nič, je veljavni odstotek enak nič.

PRILOGA VIIc

Izračun koeficienta, ki se določi v skladu s členom 52a(1)

1. Za izračuna iz točk 2 in 3 se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) „koeficient na ravni države članice“ pomeni koeficient, ki se določi v skladu s točko 2;

(b) „zmanjšanje“ pomeni številko, dobljeno z delitvijo celotne opustitve kvot za sladkor v državi članici, vključno z opustitvami v tržnem letu, na katero se nanaša umik, z nacionalnimi kvotami za sladkor, kakor so določene v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 318/2006 v različici, ki se je uporabljala 1. julija 2006. Za države članice, ki 1. julija 2006 niso bile članice Skupnosti, sklicevanje na navedeno prilogo zadeva različico, ki se je uporabljala na datum njihovega pristopa k Skupnosti.

(c) „koeficient“ pomeni koeficient, ki ga določi Komisija v skladu s členom 52(2).

2. Za tržni leti 2008/2009 in 2009/2010 je koeficient na ravni države članice enak koeficientu, povečanemu za [(1/0,6) x zmanjšanje] x (1 – koeficient).

Če je rezultat večji od 1, je veljavni koeficient enak 1.“

PRILOGA II

„Priloga XIa Trženje mesa, pridobljenega iz goveda, starega največ dvanajst mesecev v skladu s členom 113b

I. Opredelitev

V tej prilogi „meso“ pomeni vsak trup, meso s kostmi ali brez njih ter razrezane ali nerazrezane klavnične proizvode, namenjene prehrani ljudi, ki so pridobljeni iz goveda, starega največ dvanajst mesecev, in sicer sveže, ohlajeno ali zamrznjeno meso ne glede na to ali je pakirano oziroma embalirano ali ne.

II. Kategorizacija goveda, starega največ dvanajst mesecev, v klavnici

Ob zakolu nosilci dejavnosti pod nadzorom pristojnega organa iz točke VII(1) te priloge vsa goveda, stara največ dvanajst mesecev, razvrstijo v eno od naslednjih kategorij:

(A) Kategorija V: govedo, staro največ osem mesecev

Identifikacijska črka kategorije: V;

(B) Kategorija Z: govedo, staro več kot osem mesecev in največ dvanajst mesecev

Identifikacijska črka kategorije: Z.

Ta razdelitev se opravi na podlagi podatkov, navedenih v potnem listu, ki spremlja govedo, oziroma, če tega ni, na podlagi podatkov, shranjenih v računalniški bazi podatkov, predvideni v členu 5 Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97*.

* UL L 204, 11.8.2000, str. 1 .

III. Prodajne oznake

1. Prodajna oznaka je ime, pod katerim se živilo prodaja, v smislu člena 5(1) Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil*.

2. Meso, pridobljeno iz goveda, starega največ dvanajst mesecev, se v državah članicah trži samo pod naslednjo(-imi) prodajno(-imi) oznako(-ami):

(A) Za meso, pridobljeno iz goveda kategorije V:

Država trženja | Prodajne oznake, ki jih je treba uporabiti |

Belgija | veau, viande de veau / kalfsvlees / Kalbfleisch |

Bolgarija | месо от малки телета |

Češka | Telecí |

Danska | lyst kalvekød |

Nemčija | Kalbfleisch |

Estonija | Vasikaliha |

Grčija | μοσχάρι γάλακτος |

Španija | ternera blanca, carne de ternera blanca |

Francija | veau, viande de veau |

Irska | Veal |

Italija | vitello, carne di vitello |

Ciper | μοσχάρι γάλακτος |

Latvija | teļa gaļa |

Litva | veršiena |

Luksemburg | veau, viande de veau / Kalbfleisch |

Madžarska | Borjúhús |

Malta | Vitella |

Nizozemska | Kalfsvlees |

Avstrija | Kalbfleisch |

Poljska | Cielęcina |

Portugalska | Vitela |

Romunija | carne de vițel |

Slovenija | Teletina |

Slovaška | teľacie mäso |

Finska | vaalea vasikanliha / ljust kalvkött |

Švedska | ljust kalvkött |

Združeno kraljestvo | Veal |

(B) Za meso, pridobljeno iz goveda kategorije Z:

Država trženja | Prodajne oznake, ki jih je treba uporabiti |

Belgija | jeune bovin, viande de jeune bovin / jongrundvlees / Jungrindfleisch |

Bolgarija | телешко месо |

Češka | hovězí maso z mladého skotu |

Danska | Kalvekød |

Nemčija | Jungrindfleisch |

Estonija | Noorloomaliha |

Grčija | νεαρό μοσχάρι |

Španija | ternera, carne de ternera |

Francija | jeune bovin, viande de jeune bovin |

Irska | rosé Veal |

Italija | vitellone, carne di vitellone |

Ciper | νεαρό μοσχάρι |

Latvija | jaunlopa gaļa |

Litva | Jautiena |

Luksemburg | jeune bovin, viande de jeune bovin / Jungrindfleisch |

Madžarska | növendék marha húsa |

Malta | Vitellun |

Nizozemska | rosé kalfsvlees |

Avstrija | Jungrindfleisch |

Poljska | młoda wołowina |

Portugalska | Vitelão |

Romunija | carne de tineret bovin |

Slovenija | meso težjih telet |

Slovaška | mäso z mladého dobytka |

Finska | vasikanliha / kalvkött |

Švedska | Kalvkött |

Združeno kraljestvo | Beef |

3. Prodajne oznake iz odstavka 1 se lahko dopolnijo z navedbo imena ali oznake zadevnih delov mesa ali klavničnega proizvoda.

4. Prodajne oznake, navedene v kategoriji V dela A tabele iz odstavka 2, in vsa nova imena, izpeljana iz teh prodajnih oznak, se uporabljajo le, če so izpolnjene vse zahteve iz te uredbe.

Predvsem se izrazi „veau“, „telecí“, „Kalb“, „μοσχάρι“, „ternera“, „kalv“, „veal“, „vitello“, „vitella“, „kalf“, „vitela“ in „teletina“ ne uporabijo v prodajni oznaki in ne navedejo na etiketi mesa, pridobljenega iz goveda, starega več kot dvanajst mesecev.

* UL L 109, 6.5.2000, str. 29.

IV. Obvezni podatki na etiketi

1. Brez poseganja v člen 3(1) Direktive 2000/13/ES in člene 13, 14 in 15 Uredbe (ES) št. 1760/2000 nosilci dejavnosti meso, pridobljeno iz goveda, starega največ dvanajst mesecev, na vsaki stopnji proizvodnje in trženja na etiketi navedejo naslednje:

(a) starost živali ob zakolu, navedeno v obliki (kakor je ustrezno) „starost ob zakolu: do 8 mesecev“ za živali, stare največ osem mesecev, ali „starost ob zakolu: od 8 do 12 mesecev“ za živali, stare več kot osem mesecev in največ dvanajst mesecev;

(b) prodajno oznako v skladu s točko III te priloge.

Z odstopanjem od točke (a) pa lahko nosilci dejavnosti na vsaki stopnji proizvodnje in trženja, razen pri prodaji končnemu potrošniku, starost ob zakolu nadomestijo z identifikacijsko črko kategorije, kakor je opredeljena v točki II te Priloge.

2. Za meso, pridobljeno iz goveda, starega največ dvanajst mesecev, ki je nepredpakirano in namenjeno za prodajo končnemu potrošniku na prodajnih mestih na drobno, določijo pravila o načinu navedbe podatkov iz odstavka 1 države članice.

V. Prostovoljni podatki na etiketi

Nosilci dejavnosti obvezne podatke iz točke IV lahko dopolnijo s prostovoljnimi podatki, ki se odobrijo v skladu s postopkom iz člena 16 ali 17 Uredbe (ES) št. 1760/2000.

VI. Registracija podatkov

Na vsaki stopnji proizvodnje in trženja mesa, pridobljenega iz goveda, starega največ dvanajst mesecev, nosilci dejavnosti za zagotavljanje točnosti podatkov iz točk IV in V na etiketi registrirajo zlasti naslednje podatke:

(a) samo na stopnji klavnice, navedbo identifikacijske številke in datuma rojstva živali;

(b) na eni strani navedbo referenčne številke, ki omogoča ugotovitev povezave med identifikacijo živali, iz katerih je pridobljeno meso, in na drugi strani prodajno oznako, starost ob zakolu in identifikacijsko črko kategorije, navedeno na etiketi mesa;

(c) navedbo datuma prihoda in odhoda živali in mesa v obrat, da se ugotovi korelacija med prihodi in odhodi.

VII. Uradni pregledi

1. Države članice pred 1. julijem 2008 imenujejo pristojni(-e) organ(-e), ki je (so) odgovoren(-ni) za uradne preglede za preverjanje uporabe člena 113a in te priloge, ter o tem obvestijo Komisijo.

2. Uradne preglede opravi(-jo) pristojni organ(-i) v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali*.

3. Komisija skupaj s pristojnimi organi zagotovi, da države članice ravnajo v skladu z določbami člena 113a in te priloge.

4. Strokovnjaki Komisije, po potrebi skupaj z zadevnimi pristojnimi organi in, če je to ustrezno, s strokovnjaki iz držav članic opravijo preglede na kraju samem, da se prepričajo o izvajanju določb člena 113a in te priloge.

5. Država članica, na ozemlju katere se opravljajo pregledi, Komisiji zagotovi vso pomoč, ki jo ta potrebuje za izpolnjevanje svojih nalog.

* UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

VIII. Meso, uvoženo iz tretjih držav

1. Meso, pridobljeno iz goveda, starega največ dvanajst mesecev, in uvoženo iz tretjih držav se v Skupnosti trži v skladu z določbami te priloge.

2. Nosilci dejavnosti iz tretje države, ki želijo na trg Skupnosti dati meso iz odstavka 1, omogočijo pristojnemu organu, ki ga imenuje navedena tretja država, ali, če to ni mogoče, neodvisnemu tretjemu organu, da preveri njihove dejavnosti. Neodvisni organ predloži vsa jamstva o izpolnjevanju pogojev, določenih z evropskim standardom EN 45011 ali Vodilom 65 ISO/IEC („Splošne zahteve za organe, ki upravljajo sisteme certificiranja proizvodov“).

3. Imenovani pristojni organ ali, če je to ustrezno, neodvisni organ tretje strani zagotavlja izpolnjevanje zahtev te priloge.

IX. Kazni

Brez poseganja v posebne določbe, ki jih lahko sprejme Komisija v skladu s členom 194 te uredbe, države članice sprejmejo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te priloge, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi njihovo izvajanje. Predvidene kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o določbah glede kazni uradno obvestijo Komisijo najpozneje do 1. julija 2009, nemudoma pa jo tudi uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah, ki vplivajo nanje.

PRILOGA III

„Priloga XVIa Izčrpen seznam pravil, ki se lahko razširijo na proizvajalce nečlane v skladu s členom 125(f) in členom 125(l)

1. Pravila o obveščanju o proizvodnji

(a) obveščanje o načrtovani pridelavi po proizvodih in, kjer je potrebno, po sortah;

(b) obveščanje o setvi in sajenju;

(c) obveščanje o celotnih pridelovalnih površinah po proizvodih oz., če je možno, po sortah;

(d) obveščanje o načrtovani količini pridelka in predvidenih rokih spravila pridelka po proizvodih oz., če je možno, po sortah;

(e) periodično obveščanje o količinah pridelka in razpoložljivih zalogah, po sortah;

(f) informacije o skladiščnih zmogljivostih.

2. Pravila za proizvodnjo

(a) izbira semena, ki se uporablja, glede na namen uporabe (sveža poraba/industrijska predelava);

(b) krčenje sadovnjakov.

3. Pravila trženja

(a) določeni datumi začetka spravila pridelkov, časovni razpored trženja;

(b) minimalne zahteve glede kakovosti in velikosti;

(c) priprava, predstavitev, pakiranje in označevanje v prvi fazi trženja;

(d) označevanje porekla proizvoda.

4. Pravila za varstvo okolja

(a) uporaba mineralnih gnojil in organskih gnojil;

(b) uporaba fitofarmacevtskih sredstev in drugih metod zaščite pridelka;

(c) največje mejne vrednosti ostankov pesticidov in gnojil v sadju in zelenjavi;

(d) pravila za odlaganje stranskih proizvodov in uporabljenega materiala;

(e) pravila v zvezi s proizvodi, ki so bili umaknjeni s trga.

5. Pravila o promociji in sporočanju v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem kriz, kot je navedeno v členu 103c(2)(c).“

PRILOGA IVSpremembe Priloge XXII k Uredbi (ES) št. 1234/2007

(1) V tabeli iz točke 4 v zvezi z Uredbo (EGS) št. 2759/75 se vrstica, ki označuje korelacijo med prvim odstavkom, prvo alineo člena 3 navedene uredbe in zadevno določbo Uredbe o enotni SUT, nadomesti z naslednjim:

„člen 3, prvi odstavek, prva alinea | člen 31(1)(e)“ |

(2) V tabeli iz točke 26 v zvezi z Uredbo (ES) št. 1255/1999 se vrstice, ki označujejo korelacijo med členi 6 do 9 navedene uredbe in zadevno določbo Uredbe o enotni SUT, nadomestijo z naslednjim:

„člen 6(1), prvi pododstavek | člena 15(1) in 22 |

člen 6(1), drugi in tretji pododstavek | člen 15(2) |

člen 6(2), prvi pododstavek, točka (a), prva alinea | člen 10(e) |

člen 6(2), prvi pododstavek, točka (a), druga in tretja alinea ter točka (b) | člen 10 v povezavi s členom 43(a) |

člen 6(2), drugi pododstavek | člen 10 v povezavi s členom 43(a) |

člen 6(3), prvi pododstavek | člen 28(a) |

člen 6(3), drugi pododstavek | člen 29 |

člen 6(3), tretji pododstavek | člen 43(d)(i) |

člen 6(3), četrti pododstavek | člen 43(d)(iii) |

člen 6(4), prvi pododstavek in drugi pododstavek, prvi stavek | člena 25 in 43(f) |

člen 6(4), drugi pododstavek, drugi stavek | člen 43(d)(iii) |

člen 6(5) | – |

člen 6(6) | člen 6(2)(b) in (c) |

člen 7(1), prvi pododstavek | člen 10(1)(f), člen 16, prvi odstavek in člen 43(a) |

člen 7(1), drugi pododstavek | člena 23 in 43(a) |

člen 7(1), tretji pododstavek | člen 43(1) |

člen 7(2) | člen 16, drugi odstavek |

člen 7(4) | člena 25 in 43(e) |

člen 8(1) | člen 28(b) |

člen 8(2) in (3) | člena 30 ter 43(d)(i) in (iii) |

člen 9(1) | člena 31(1)(d) in 36(1) |

člen 9(2) | člen 31(2) |

člen 9(3) | člen 43(d)(iii) |

člen 9(4) | člen 36(2)“ |

(3) V tabeli iz točke 30 v zvezi z Uredbo (ES) št. 2529/2001 se vrstica, ki označuje korelacijo med členom 12 navedene uredbe in zadevno določbo Uredbe o enotni SUT, nadomesti z naslednjim:

„člen 12 | člena 31(1)(f) in 38“ |

(4) V tabeli iz točke 40 v zvezi z Uredbo (ES) št. 318/2006 se za vrstico v zvezi s členom 19 navedene uredbe vstavi naslednja točka:

„člen 19a | člen 52a“ |

(5) Dodajo se naslednje tabele:

„45. Uredba (ES) št. 700/2007

Uredba (ES) št. 700/2007 | Ta uredba |

člen 1(1) in (2) | člen 113b(1), prvi pododstavek |

člen 1(3) | člen 113b(2) |

člen 2 | točka I. Priloge XIa |

člen 3 | točka II. Priloge XIa |

člen 4 | točka III. Priloge XIa |

člen 5 | točka IV. Priloge XIa |

člen 6 | točka V. Priloge XIa |

člen 7 | točka VI. Priloge XIa |

člen 8 | točka VII. Priloge XIa |

člen 9 | točka VIII. Priloge XIa |

člen 10 | točka IX. Priloge XIa |

člen 11(1) | člen 121, prvi odstavek, točka (j) |

člen 11(2) | člen 121, drugi odstavek |

člen 12 | člen 195 |

člen 13 | člen 113b(1), drugi pododstavek |

46. Uredba (ES) št. 1182/2007

Uredba (ES) št. 1182/2007 | Ta uredba |

člen 1(1) | člen 1(1)(i) in (j) |

člen 1(2) | člen 1(4) |

člen 2(1) | člen 113a(1) |

člen 2(2) | člen 113(1)(b) in (c) |

člen 2(3) | člen 113(2)(a)(ii) |

člen 2(4)(a) | člen 121(a) |

člen 2(4)(b) | člen 113(2)(a) |

člen 2(4)(c) | člen 113(2)(b) |

člen 2(5) | člen 113a(2) |

člen 2(6) | člen 113a(3) |

člen 2(7) | člen 203a(7) |

člen 3(1)(a) | člen 122(a) in (b) |

člen 3(1)(b) | člen 125b(1)(a) |

člen 3(1)(c)(i) | člen 122(c)(ii) |

člen 3(1)(c)(ii) | člen 122(c)(i) |

člen 3(1)(c)(iii) | člen 122(c)(iii) |

člen 3(1)(d) | člen 125a(1), uvodno besedilo |

člen 3(1)(e) | člen 122 |

člen 3(2)–(5) | člen 125a |

člen 4 | člen 125b |

člen 5 | člen 125c |

člen 6 | člen 125d |

člen 7(1) in (2) | člen 125e |

člen 7(3)–(5) | člen 103a |

člen 8 | člen 103b |

člen 9 | člen 103c |

člen 10 | člen 103d |

člen 11 | člen 103e |

člen 12 | člen 103f |

člen 13 | člen 103g |

člen 14 | člen 125f |

člen 15 | člen 125g |

člen 16 | člen 125h |

člen 17 | člen 125i |

člen 18 | člen 125j |

člen 19 | člen 184(4) |

člen 20 | člen 123(3) |

člen 21 | člen 125k |

člen 22 | člen 176a |

člen 23 | člen 125 l |

člen 24 | člen 125m |

člen 25 | člen 125n |

člen 26 | člen 128 |

člen 27 | člen 129 |

člen 28 | člen 130(1)(g) in (h) |

člen 29 | člen 131 |

člen 30 | člen 132 |

člen 31 | člen 133 |

člen 32 | člen 134 |

člen 33 | člen 135 |

člen 34 | člen 140a |

člen 35(1)–(3) | člen 141 |

člen 35(4) | člen 143 |

člen 36 | člen 144 |

člen 37, prvi odstavek | člen 145 |

člen 37, drugi odstavek, točke (a), (b) in (c) | člen 148 |

člen 38 | člen 159 |

člen 39 | člen 160 |

člen 40 | člen 161(1)(e) in (f) |

člen 41 | člen 174 |

člen 42(a)(i) | člen 121(a) |

člen 42(a)(ii) | člen 113a(3) |

člen 42(a)(iii) | člen 121(a)(i) |

člen 42(a)(iv) | člen 121(a)(ii) |

člen 42(a)(v) | člen 121(a)(iii) |

člen 42(b)(i) | člen 127(e) |

člen 42(b)(ii) | člen 103h(a) |

člen 42(b)(iii) | člen 103h(b) |

člen 42(b)(iv) | člen 103h(c) |

člen 42(b)(v) | člen 103h(d) |

člen 42(b)(vi) | člen 103h(e) |

člen 42(c) | člena 127 in 179 |

člen 42(d)–(g) | člen 194 |

člen 42(h) | členi 134, 143(b) in 148 |

člen 42(i) | člen 192 |

člen 42(j) | člen 203a(8) |

člen 43, prvi odstavek | člena 1(4) in 180 |

člen 43, drugi odstavek, točka (a) | člen 182(5) |

člen 43, drugi odstavek, točka (b) | - |

člen 43, drugi odstavek, točka (c) | člen 182(6) |

člen 44 | člen 192 |

člen 45 | člen 190 |

členi 46–54 | - |

člen 55 | člen 203a(1)–(6) |

“

[1] COM(2005) 509 konč.

[2] COM(2005) 535 konč.

[3] UL L 321, 31.12.2003, str. 1.

[4] UL L 273, 17.10.2007, str. 1.

[5] UL L 161, 22.6.2007, str. 1.

[6] UL C ..., …, str. ….

[7] UL C ..., …, str. ….

[8] UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

[9] UL L 58, 28.2.2006, str. 1 Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1260/2007 (UL L 283, 27.10.2007, str. 1).

[10] UL L 312, 29.11.2005, str. 3. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1247/2007 (UL L 282, 26.10.2007, str. 1).

[11] UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1152/2007 (UL L 258, 4.10.2007, str. 3).

[12] UL L 351, 23.12.1997, str. 13. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1153/2007 (UL L 258, 4.10.2007, str. 6).

[13] UL L 273, 17.10.2007, str. 1.

[14] UL L 161, 22.6.2007, str. 1.