Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52007PC0311

    Predlog uredba Sveta o postavitvi, delovanju in upravljanju komunikacijske infrastrukture za okolje schengenskega informacijskega sistema (SIS) {COM(2007)306 final} {SEC(2007)809} {SEC(2007)810}

    /* KOM/2007/0311 končno - CNS 2007/0010 */

    52007PC0311




    [pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

    Bruselj, 11.6.2007

    COM(2007)311 konč.

    2007/0108(CNS)

    Predlog

    UREDBA SVETA

    o postavitvi, delovanju in upravljanju komunikacijske infrastrukture za okolje schengenskega informacijskega sistema (SIS)

    (predložila Komisija) {COM(2007)306 final}{SEC(2007)809}{SEC(2007)810}

    OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

    OZADJE PREDLOGA |

    110 | Razlogi za predlog in njegovi cilji Cilj tega predloga, skupaj s predlogom za sklep Sveta o isti zadevi, je vzpostaviti pravni okvir za postavitev, delovanje in upravljanje posebne komunikacijske infrastrukture, ki bo zagotovila omrežne in s tem povezane varnostne storitve za izmenjavo podatkov preko shengenskega informacijskega sistema (SIS) in za izmenjavo podatkov, povezanih s podatki SIS, med Uradi SIRENE. Komisija želi s tem predlogom zagotoviti stalnost zgoraj navedenih storitev, ki jih trenutno zagotavlja komunikacijska infrastruktura za okolje Schengen (SISNET) in ki so ključnega pomena za ohranitev območja brez kontrol na notranjih mejah. Vendar je treba ta predlog za vzpostavitev nove komunikacijske infrastrukture izvesti samo, če bo javno naročilo za novo pogodbo SISNET, ki ga je sprožil namestnik generalnega sekretarja Sveta v imenu držav članic, neuspešno. Komisija meni, da mora biti Svet, ki je odgovoren za upravljanje SIS, še naprej odgovoren za vse njegove komponente, vključno z njegovo komunikacijsko infrastrukturo. Komisija predlaga, da se ta nova komunikacijska infrastruktura vzpostavi z uporabo horizontalnih ukrepov, določenih v programu IDABC (Sklep 2004/387/ES) zlasti s-TESTA (varna vseevropska komunikacijska platforma). Platforma s-TESTA se trenutno uporablja za razvoj komunikacijske infrastrukture za drugo generacijo SIS (SIS II). V zvezi z SIS II ostaja Komisija še naprej zavezana k njegovemu razvoju in k njegovemu čim hitrejšemu začetku delovanja, glede na to, da je to še vedno absolutna prednostna naloga Sveta. Skupni cilj vzpostavitve novega SIS z novo in izboljšano učinkovitostjo ter višjimi standardi zmogljivosti, kar bo zagotovilo višjo stopnjo varnosti in hkrati zagotovilo varstvo osebnih podatkov v evropskem območju svobode, varnosti in pravice, ostaja prednostna naloga. Zato bo trajanje predlagane komunikacijske infrastrukture časovno omejeno glede na začetek delovanja SIS II. |

    120 | Splošno ozadje Svet je decembra 2001 pooblastil Komisijo, da razvije SIS II. Eden od ciljev SIS II je bil omogočiti državam članicam, ki so se pridružile Evropski uniji leta 2004, da izpolnijo enega od ključnih pogojev za opustitev kontrol na notranjih mejah. Vendar razvoj SIS II ni bil uresničen v predvidenem času in decembra 2006 je Svet podaljšal pooblastilo Komisije za njegov razvoj do konca leta 2008. Za zagotovitev, da bo politični cilj opustitve kontrol na notranjih mejah držav članic, ki so se pridružile Evropski uniji leta 2004, kljub vsemu lahko izpolnjen leta 2007, se je Svet decembra 2006 odločil za izvedbo projekta, ki ga je predlagala Portugalska, da se te države članice poveže z obstoječo različico SIS, z SIS I+. Posledica tega projekta je bila nadaljnja zamuda pri izvajanju SIS II, za katerega se načrtuje, da bo začel delovati sredi decembra 2008. Sporazum SISNET, pogodba, podpisana za zagotovitev omrežnih in povezanih varnostnih storitev za SIS 1+, bo prenehal veljati novembra 2008. Glede na možnost, da SIS II ne bo začel delovati za vse države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, do tega datuma, je treba zapolniti vrzel med novembrom 2008 in začetkom delovanja SIS II. Na podlagi odobritve Sveta PNZ dne 15. februarja 2007 za sporazum o ukrepih glede prihodnje komunikacijske infrastrukture za SIS 1+ in vzporedno z javnim razpisom, ki ga je objavil namestnik generalnega sekretarja Sveta, za sklenitev nove pogodbe SISNET, Komisija predlaga vzpostavitev posebne komunikacijske infrastrukture, ki bo financirana iz proračuna EU. Treba je opomniti, da SISNET ni financiran iz proračuna EU in da pogodbo za zagotovitev potrebnih komunikacijskih storitev upravlja namestnik generalnega sekretarja Sveta v imenu držav članic. Vzpostavitev nove komunikacijske infrastrukture, ki bi jo upravljala Komisija, pomeni pomembno spremembo za obstoječi SIS z njegovimi medvladnimi strukturami upravljanja. V zvezi s tem mora ta predlog določiti jasno razmejitev nalog in odgovornosti med Komisijo, Svetom in državami članicami. V vsakem primeru morata razširjeni SIS 1+ in ta nova komunikacijska infrastruktura ostati začasni rešitvi, saj je končni cilj začetek delovanja SIS II. Svet in Parlament sta se dogovorila glede pravnega okvira SIS II, ki bo omogočal uporabo naprednega tehnološkega pristopa in izboljšane učinkovitosti, ki jo bo nudil novi sistem. To bo uravnoteženo z višjimi varnostnimi standardi za posameznike in povečano odgovornostjo glede upravljanja sistema. Ta nova komunikacijska infrastruktura ne bo v celoti nadomestila omrežja SISNET, ker SISNET zagotavlja tudi komunikacijske storitve za VISION, omrežje, ki podpira postopke posvetovanja glede vizumov med centralnimi organi držav članic v skladu s členom 17(2) Schengenske konvencije. Vendar Komisija ni vključila omrežja VISION v področje uporabe tega predloga, ker je Svet ohranil izvedbena pooblastila na področju vizumske politike. Tehnične funkcije mehanizma za posvetovanje VISION bo nadomestil vizumski informacijski sistem (VIS), ko bodo vse države članice, ki uporabljajo VISION, v ta namen lahko začele uporabljati VIS. |

    130 | Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog – Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma (členi 92–119); – Uredba Sveta (ES) št. 871/2004 z dne 29. aprila 2004 o uvedbi nekaterih novih funkcij za schengenski informacijski sistem, vključno v zvezi z bojem proti terorizmu; – Sklep Sveta 2005/211/PNZ z dne 24. februarja 2005 o uvedbi nekaterih novih funkcij za schengenski informacijski sistem, vključno v zvezi z bojem proti terorizmu; – Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1160/2005 z dne 6. julija 2005 o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah glede dostopa služb držav članic, odgovornih za izdajanje potrdil o registraciji vozil, do schengenskega informacijskega sistema; Konvencija in trije pravni akti, navedeni zgoraj, sestavljajo veljavni pravni okvir za SIS, ki ga bo v prihodnosti nadomestil SIS II. Pravni okvir SIS II sestavljajo: – Uredba Sveta (ES) št. 2424/2001 z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II); – Sklep Sveta 2001/886/PNZ z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II); – Uredba (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II); – osnutek Sklepa Sveta 2007/…/PNZ z dne …[1] o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II); – Uredba (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dostopu služb držav članic, pristojnih za izdajo potrdil o registraciji vozil, do druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II). |

    140 | Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Ta predlog je potreben, da se zagotovi delovanje SIS. SIS je sestavni del izravnalnih ukrepov, potrebnih za zagotovitev prostega pretoka oseb, skladen pa je tudi s cilji programa IDABC z uporabo infrastrukturnih storitev, ki so del horizontalnih ukrepov, določenih v tem programu. Cilj programa IDABC je ugotoviti, podpirati in spodbuditi razvoj in vzpostavitev vseevropskih e-vladnih storitev in osnovnih interoperabilnih telematskih omrežij, ki podpirajo države članice in Skupnost pri izvajanju, v okviru njihovih pristojnosti, politik in dejavnosti Skupnosti, da se dosežejo znatne koristi za javno upravo, podjetja in državljane. |

    POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA |

    Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi |

    211 | Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev Glavna posvetovalna metoda je bilo zbiranje informacij pri: (1) Generalnemu sekretariatu Sveta. Elementi posvetovanja: – pogodba SISNET – odhodki SISNET – obveznosti v SIS (2) Ponudniku omrežja S-TESTA Elementi posvetovanja: – ceniki za postavitev omrežja; – ceniki za delovanje omrežja. |

    212 | Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje Zbrane informacije so bile uporabljene za analizo stroškov in vlog ter odgovornosti v posameznih političnih možnostih. Upoštevana so bila tudi mnenja, ki so jih izrazile delegacije držav članic v različnih delovnih skupinah Sveta in Komisije. |

    Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

    221 | Zadevna znanstvena/strokovna področja IKT, javna naročila in finančno strokovno znanje |

    222 | Uporabljena metodologija Osebna srečanja in zbiranje pisnih informacij |

    223 | Glavne organizacije in strokovnjaki, vključeni v posvetovanje Strokovno znanje v Komisiji (DG JLS in DIGIT) ter zunanje strokovno znanje, zbrano iz tehnične dokumentacije SIS. |

    2243 | Povzetek prejetih in uporabljenih mnenj Obstaja splošno soglasje glede možnosti, da se uresničijo resna tveganja, ki bodo imela znatne politične posledice. |

    225 | Ocenjena so bila tveganja za vsako možnost in so zelo različna: neuspeh v postopku javnega naročila, zamude pri sprejetju pravnih instrumentov, potrebnih za vzpostavitev nove komunikacijske infrastrukture, pomanjkanje finančnih sredstev, dvoumnost pri upravljanju ali sprejemanju odločitev, negativno poseganje v projekt SIS II, ter zamuda ali neuspeh pri tehničnem izvajanju. |

    226 | Sredstva, uporabljena za javno objavo izvedenskih mnenj Ni podatkov. |

    230 | Ocena učinka Obravnavane so bile naslednje politične možnosti: Možnost 1: Ohranitev obstoječega stanja – Komisija ne predloži zakonodajnega predloga. Ta rešitev je nadaljevanje sedanjega okvira, v katerem so Svet in države članice izključno pristojne za SIS. Za sprejetje pogodbe SISNET, ki bo zagotovila razpoložljivost SISNET po 13. novembru 2008, namestnik generalnega sekretarja Sveta pripravi in objavi javni razpis v obliki odprtega, omejenega postopka ali postopka s pogajanji. Komisija v okviru te možnosti nima nobene vloge ali odgovornosti. Možnost 2: Svet poskrbi za postavitev, delovanje in upravljanje nove komunikacijske infrastrukture za SIS 1+ s posebno pogodbo s ponudnikom s-TESTA, ki jo financirajo države članice. V okviru te možnosti Svet sklene posebno pogodbo na podlagi okvirne pogodbe s-TESTA za namene SIS 1+ z državami članicami, ki to posebno pogodbo financirajo. Možnost 3: Komisija poskrbi za postavitev, delovanje in upravljanje nove komunikacijske infrastrukture za SIS 1+ preko posebne pogodbe s ponudnikom s-TESTA, ki se financira iz splošnega proračuna EU. Komisija podpiše posebno pogodbo s-TESTA za namestitev nove komunikacijske infrastrukture za SIS 1+. Za postavitev, delovanje in upravljanje komunikacijske infrastrukture je zato odgovorna Komisija, financira pa se iz splošnega proračuna EU. Ta nova komunikacijska infrastruktura s-TESTA za SIS 1+ ne posega v komunikacijsko infrastrukturo s-TESTA za SIS II. V oceni učinka je ugotovljeno, da čeprav je možnost ohranitve obstoječega stanja daleč najboljša in ne povzroča večjih težav, obstajajo povezana tveganja s katerim koli razpisnim postopkom. V dogovoru s Svetom je Komisija ugotovila, da je treba imeti nadomestno rešitev. Dejansko bi bilo zelo težko ohraniti območje brez kontrol na notranjih mejah za kakršno koli obdobje brez delovanja SIS in povezane izmenjave SIRENE. Zato v primeru, če se razpisni postopek, ki ga je sprožil namestnik generalnega sekretarja Sveta, ne zaključi s sklenitvijo sporazuma ali pogodbe za zagotavljanje storitev, potrebnih za okolje SIS, je edina možnost, ki ostane, zadnja možnost, glede na to da je pravna služba Sveta drugo možnost izključila in jo bo zato težko uresničiti. Priporočilo ocene učinka je, da Komisija izvede vse potrebne priprave za zadnjo možnost, tudi če ocena učinka ni ugodna. Vendar mora biti izvedba te rešitve sprožena samo, če so ukrepi, sprejeti za novo pogodbo za SISNET, neuspešni. Zato je pogoj, da se na vse možne načine podaljša uporaba storitev SISNET. |

    PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

    305 | Povzetek predlaganih ukrepov Cilj tega predloga, skupaj s predlogom za sklep Sveta o isti zadevi, je vzpostaviti pravni okvir za postavitev, delovanje in upravljanje posebne komunikacijske infrastrukture, ki bo zagotovila omrežne in varnostne storitve za izmenjavo podatkov preko SIS in za izmenjavo podatkov, povezanih s podatki SIS, med uradi SIRENE, določene v Schengenski konvenciji. |

    310 | Pravna podlaga Pravna podlaga uredbe je člen 66 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES). |

    320 | Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti velja, če predlog ni v izključni pristojnosti Skupnosti. |

    Države članice ne morejo v zadostni meri doseči ciljev predloga iz spodaj navedenega razloga. |

    321 | Cilj predlaganega ukrepa, in sicer vzpostavitev komunikacijske infrastrukture, ki povezuje nacionalne sisteme SIS s centralno bazo SIS za izmenjavo informacij, je mogoče bolje doseči na ravni Skupnosti z uporabo obstoječe infrastrukture Skupnosti (s-TESTA), ki je na voljo za izmenjavo podatkov med upravami. |

    Ukrep Skupnosti bo lažje dosegel cilje predloga iz naslednjega razloga. |

    324 | Vse države članice, vključene v schengensko sodelovanje, morajo izmenjati podatke za izvajanje skupnih politik. Skupnost lahko bolj učinkovito zagotovi vseevropske omrežne in varnostne storitve, ki jih potrebujejo države članice, kot če bi jih zagotavljala vsaka država članica. |

    325 | Dejstvo, da je bila skupna platforma, kot je s-TESTA, že vzpostavljena v ta namen na podlagi izkušenj, pridobljenih iz prejšnjih projektov in splošnih storitev v okviru IDA (predhodnik IDABC), kaže na upravičenost, da se zagotavljanje takšnih storitev zaupa Skupnosti. |

    327 | Ukrep Skupnosti je omejen na skupno komunikacijsko infrastrukturo, medtem ko države članice ostajajo odgovorne za svoje nacionalne informacijske sisteme. |

    Predlog je zato skladen z načelom subsidiarnosti. |

    Načelo sorazmernosti Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti zaradi naslednjih razlogov. |

    331 | Predloga določata obveznost Komisije za vzpostavitev skupne komunikacijske infrastrukture. Vendar bodo države članice odgovorne za izvedbo testov, ki bodo zagotavljali, da njihovi nacionalni aplikaciji (SIS in SIRENE) z uporabo nove infrastrukture delujeta pravilno. |

    332 | Predloga in finančno breme bodo časovno omejeni ob upoštevanju, da bo SIS II nadomestil obstoječi SIS in bo ta komunikacijska infrastruktura postala nepotrebna. Namen je zagotoviti osnovno storitev kot začasno rešitev za obstoječi sistem, dokler ne začne delovati SIS II. |

    Izbira instrumentov |

    341 | Predlagana instrumenta: Uredba in Sklep. |

    342 | Uredba, ki temelji na naslovu IV PES, in Sklep, ki temelji na naslovu VI PES, sta potrebna zaradi dvojne pravne narave SIS. Vse spremembe ali nadaljnji razvoj pravnega reda SIS mora temeljiti na pravni podlagi prvega in tretjega stebra. |

    PRORAčUNSKE POSLEDICE |

    401 | Finančni okvir, ki se je leta 2008 zahteval za vzpostavitev in vodenje nove komunikacijske infrastrukture znaša 7,6 milijonov EUR. To zajema naslednje glavne ukrepe: – postavitev in testiranje omrežja s-TESTA za SIS 1+; – migracijo SIS 1+ na novo omrežje s-TESTA; – omrežne operacije SIS 1+ s-TESTA. Poleg tega bodo nastale finančne posledice za medvladne proračune, določene v schengenskem pravnem redu za vzpostavitev in upravljanje SISNET ter za tehnični podporni del (C.SIS – centralni SIS) med testiranjem in migracijo. |

    DODATNE INFORMACIJE |

    520 | Razveljavitev obstoječe zakonodaje Sprejetje predloga bo razveljavilo obstoječo zakonodajo. |

    Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti |

    533 | Predlog vključuje klavzulo o časovni omejitvi veljavnosti. |

    Podrobnejša obrazložitev predloga 1. Postavitev, delovanje in upravljanje komunikacijske infrastrukture Komunikacijska infrastruktura, ki se bo vzpostavila, je opisana na eni strani z navedbo storitev, ki jih bo zagotavljala, na drugi strani pa z navedbo sistemov ali subjektov, opredeljenih v Schengenski konvenciji, ki bodo povezani preko te komunikacijske infrastrukture. Infrastruktura ne bo zajemala nacionalnega pretoka podatkov, ki vključujejo podatke SIRENE, med pristojnimi nacionalnimi organi in med temi organi ter nacionalnim Uradom SIRENE, kar ostaja v nacionalni pristojnosti. Komisija mora, preden sklene kakršno koli pogodbeno razmerje s ponudnikom storitev za komunikacijsko infrastrukturo, določiti tehnične specifikacije, ki odražajo posebne potrebe za SIS 1+ in SIRENE. Komisija bo upoštevala zahteve in razpisne pogoje, ki jih bo oblikoval namestnik generalnega sekretarja Sveta za obnovitev SISNET. Čeprav imajo države članice splošno obveznost v skladu s členom 10 Pogodbe, da olajšajo naloge Komisije, predlog navaja nekatere posebne ukrepe, ki jih morajo države članice sprejeti, da Komisija lahko učinkovito postavi in upravlja komunikacijsko infrastrukturo. Komisija bo države članice obvestila tudi o dokončani postavitvi po opravljenih potrebnih testih, ki bodo zagotovili razpoložljivost komunikacijske infrastrukture. Sklicevanje na splošni proračun Evropske unije za financiranje tega dela SIS, se je zdelo potrebno, ker je postavitev in delovanje drugega skupnega dela SIS, tehničnega podpornega dela, tj. C.SIS, financirana iz medvladnega proračuna, določenega v schengenskem pravnem redu (Sklep Izvršnega odbora z dne 15. decembra 1997, ki spreminja finančno uredbo o C.SIS). 2. Program IDABC IDABC zagotavlja vrsto infrastrukturnih storitev, kot je s-TESTA, za izmenjavo podatkov med nacionalnimi in evropskimi upravami. Platforma s-TESTA se uporablja tudi za razvoj SIS II in VIS. Drugi obsežni operativni sistemi IT v evropskem območju svobode, varnosti in pravice, ki zahtevajo visoko razpoložljivost in varnostne zahteve, kot je Eurodac, tudi uporabljajo storitve, ki jih zagotavlja IDABC. 3. Testi delovanja Dejavnosti testiranja delovanja, ki zagotavljajo pravilno delovanje SIS in izmenjavo SIRENE, na novi komunikacijski infrastrukturi so ključna naloga, ki jo države članice lahko opravijo samo v koordinaciji Sveta. To odraža obstoječe stanje glede upravljanja SIS in njegovih postopkov odločanja. Francija ima s svojo odgovornostjo za upravljanje C.SIS strokovno znanje, ki je potrebno za opis testnih primerov in za predlaganje najprimernejših postopkov za preverjanje, da SIS in SIRENE z novo infrastrukturo pravilno delujeta. Delovne skupine Sveta, pristojne za SIS in SIRENE, ki združujejo zadevne nacionalne strokovnjake, bodo opravile vse pripravljalno delo za vzpostavitev, uskladitev in ocenjevanje dejavnosti testiranja. Komisija bo zagotovila razpoložljivost komunikacijske infrastrukture v okviru s-TESTA. Države članice preko Sveta predložijo Komisiji informacije in povratne informacije o dejavnostih testiranja. 4. Migracija Migracija SIS in SIRENE na novo komunikacijsko infrastrukturo se lahko opravi samo, ko so vse dejavnosti testiranja zaključene in ocenjene. Datum, ki ga določi Svet, bo v vsakem primeru pred 13. novembrom 2008, ko bo sporazum SISNET prenehal veljati. 5. Izvedba posebnih operativnih nalog upravljanja s strani nacionalnih organov javnega sektorja Razlog za prenos posebnih nalog operativnega upravljanja na nacionalne organe javnega sektorja glede komunikacijske infrastrukture je zagotoviti učinkovitosti in sinergije z nalogami operativnega upravljanja, ki jih že izvaja centralni C.SIS. 6. Spremljanje in ocena Komisija bo pozorno spremljala izdatke z uporabo vseh razpoložljivih sredstev, določenih v pogodbi, ki bo podpisana s ponudnikom s-TESTA ter bo vključevala cilje in kazalnike učinkovitosti. Posebna ocena storitev, ki jih bo zagotovila komunikacijska infrastruktura za SIS in SIRENE, bo izvedena v okviru celovite ocene horizontalnih ukrepov, vključno z infrastrukturnimi storitvami, opravljenimi v skladu s členom 13 Sklepa IDABC. 7. Razveljavitev pravnega okvira SISNET in sprememba Schengenske konvencije. Ko bo SISNET prenehal delovati, bodo določbe, ki se nanj nanašajo, postale zastarele in treba jih bo razveljaviti. Prenos lastninskih pravic na Komisijo, ki izhajajo iz izvajanja Sporazuma SISNET o zagotavljanju prostranih omrežnih in povezanih varnostnih storitev za SIS z dne 14. novembra 2000, zlasti komponent omrežja, bi lahko pospešil postavitev nove komunikacijske infrastrukture in zmanjšal finančni vpliv na splošni proračun Evropske unije. 8. Pogojna uporaba in omejeno obdobje veljavnosti Pogojna uporaba pravnega instrumenta odraža položaj Sveta pri priznavanju tveganj v svojih sklepih februarja 2007, ki bi jih lahko povzročil postopek javnega razpisa za obnovitev SISNET in da je treba zagotoviti alternativno rešitev, ki temelji na s-TESTA. Ocena učinka, povezana s tem predlogom kaže, da je obnovitev SISNET še vedno najboljša možnost. Pogojna uporaba pravnega instrumenta je zagotoviti, da ta predlog zagotovi nadomestno rešitev. Omejeno obdobje veljavnosti tega predloga izhaja iz dejstva, da bo SIS 1+ v svoji SISone4all verziji kot tudi njegova komunikacijska infrastruktura nadomeščen, ko bo začel delovati SIS II. |

    1. 2007/0108(CNS)

    Predlog

    UREDBA SVETA

    o postavitvi, delovanju in upravljanju komunikacijske infrastrukture za okolje schengenskega informacijskega sistema (SIS)

    SVET EVROPSKE UNIJE JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 66 te pogodbe,

    ob upoštevanju predloga Komisije[2],

    ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[3],

    ob upoštevanju naslednjega:

    2. Schengenski informacijski sistem („SIS“), vzpostavljen v skladu z določbami naslova IV Konvencije z dne 19. junija 1990 o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah[4] („Schengenska konvencija“) in njegov razvoj, SIS 1+, je bistveno orodje za uporabo določb schengenskega pravnega reda, kakor je vključen v okvir Evropske unije.

    3. Uredba Sveta (ES) št. 2424/2001[5] in Sklep Sveta 2001/886/PNZ[6] sta zagotovila razvoj SIS II. SIS II bo nadomestil SIS, kakor je bil vzpostavljen v skladu s Schengensko konvencijo.

    4. Uredba (ES) št. 1987/2006[7] Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) je potrebni pravni okvir za urejanje SIS II glede zadev, ki spadajo v področje uporabe Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti („Pogodba ES“).

    5. SIS se trenutno uporablja v 15 državah, vključno z Islandijo in Norveško, ki so povezane z izvajanjem, uporabo in razvojem schengenskega pravnega reda. Svet je decembra 2006 odobril povezavo devetih držav članic, ki so pristopile k Evropski uniji 1. maja 2004, z obstoječim SIS s ciljem, da se jim omogoči popolno izvajanje schengenskega pravnega reda, preden začne delovati SIS II.

    6. V skladu s Sklepom Sveta 1999/870/ES z dne 17. decembra 1999 o pooblastitvi namestnika generalnega sekretarja Sveta Evropske unije, da deluje kot predstavnik nekaterih držav članic pri sklepanju pogodb, ki se nanašajo na vzpostavitev in delovanje komunikacijske infrastrukture „SISNET“ za schengensko območje, in da upravlja s temi pogodbami[8], ter v skladu z Sklepom Sveta 2000/265/ES z dne 27. marca 2000 o vzpostavitvi finančne uredbe za urejanje proračunskih vidikov upravljanja pogodb s strani namestnika generalnega sekretarja Sveta, sklenjenih v imenu nekaterih držav članic v zvezi s postavitvijo in delovanjem komunikacijske infrastrukture za schengensko okolje „SISNET“ je bil sklenjen Sporazum o zagotavljanju prostranih omrežnih in povezanih varnostnih storitev za schengenski informacijski sistem z dne 14. novembra 2000 („Sporazum SISNET“) med namestnikom generalnega sekretarja Sveta in zasebnimi podjetji. Sporazum SISNET zagotavlja storitve, potrebne za delovanje SIS, in bo prenehal veljati novembra 2008.

    7. Stalnost vrste storitev, ki jih zagotavlja Sporazum SISNET, mora biti zagotovljena za učinkovito izmenjavo podatkov med tehničnim podpornim delom in nacionalnimi deli SIS ter za izmenjavo informacij med SIRENE, določeno v členu 92 Schengenske konvencije. To je bistveno za uporabo schengenskega pravnega reda in za ohranitev skupnega območja brez kontrol na notranjih mejah.

    8. Sporazum SISNET določa tudi omrežne storitve in povezane varnostne storitve za VISION, omrežje, ki podpira postopke posvetovanja glede vizumov med centralnimi organi držav članic v skladu s členom 17(2) Schengenske konvencije, vendar je zunaj področja uporabe tega predloga, ker je Svet v skladu z Uredbo (ES) št. 789/2001 z dne 24. aprila 2001, s katero se Svetu pridržijo izvedbena pooblastila v zvezi z nekaterimi podrobnejšimi predpisi in praktičnimi postopki preverjanja prošenj za vizume[9], organ, pristojen za izvajanje sprememb, potrebnih za migracijo VISION na drugo komunikacijsko infrastrukturo.

    9. Uporaba tega pravnega instrumenta mora biti pogojena z obvestilom namestnika generalnega sekretarja Sveta, da se postopek javnega naročila, sprožen v skladu s Sklepom Sveta 2007/149/ES z dne 5. marca 2007 o pooblastilu namestniku generalnega sekretarja Sveta Evropske unije kot predstavniku nekaterih držav članic za sklepanje in upravljanje pogodb v zvezi z opravljanjem storitev na področju komunikacijske infrastrukture za schengensko okolje, do prehoda na komunikacijsko infrastrukturo, ki bo bremenila Evropsko skupnost[10] in v skladu s Sklepom Sveta 2000/265/ES, ni zaključil s sklenitvijo sporazuma ali pogodbe za zagotavljanje storitev, ki jih zajema ta predlog.

    10. Svet je februarja 2007 obravnaval tveganja takšnega postopka javnega razpisa in zahteval, da Komisija oblikuje predloge za zagotovitev možnosti migracije SIS 1+ na drugo omrežje.

    11. Komisija ohranja pravico v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES, da spremeni svoj predlog kadar koli med postopkom za sprejetje akta Skupnosti.

    12. Najprimernejša rešitev je, če upoštevamo posebne varnostne zahteve in zahteve glede razpoložljivosti, vzpostaviti novo komunikacijsko infrastrukturo, ki bo nadomestila SISNET, z uporabo infrastrukturnih storitev, ki jih zagotavlja okvirna pogodba za opravljanje storitev za „varne vseevropske telematske storitve med upravami – zagotavljanje vodene varovane zasebne komunikacijske infrastrukture“ („okvirna pogodba S-TESTA“) v skladu s Sklepom 2004/387/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o interoperabilnem zagotavljanju vseevropskih e-vladnih storitev javnim upravam, podjetjem in državljanom („Sklep IDABC“)[11].

    13. Nova komunikacijska infrastruktura mora nadomestiti SISNET, ki mora prenehati delovati od datuma, ki ga določi Svet; zato je treba razveljaviti Sklep 1999/870/ES, Sklep 1999/265/ES in Sklep 2007/155/ES[12], ki tvorijo njegov pravni okvir.

    14. Vzpostavitev nove komunikacijske infrastrukture lahko države članice pospešijo in zmanjšajo njeno finančno breme za Evropsko unijo z dogovorom, da se lastninske pravice prenesejo na Komisijo, vključno s pravicami intelektualne lastnine, ki izhajajo iz izvajanja sporazuma SISNET.

    15. Izdatki, povezani z vzpostavitvijo, delovanjem in upravljanjem te komunikacijske infrastrukture, gredo v breme splošnega proračuna Evropske unije. Komisija je odgovorna za izvrševanje proračuna in podpisovanje pogodb, potrebnih za zagotavljanje omrežnih in varnostnih storitev v skladu z okvirno pogodbo s-TESTA.

    Uredba in odgovornost Komisije za vzpostavitev, delovanje in upravljanje te komunikacijske infrastrukture ne sme vplivati na odgovornost Sveta za upravljanje obstoječega SIS.

    16. Zato je primerno, da Svet določi program testiranja na podlagi pobude, ki jo bo pripravila Francija, kot država članica, odgovorna za tehnični podporni del, ki zagotavlja pravilno izmenjavo informacij za SIS in SIRENE s komunikacijsko infrastrukturo, usklajuje testne dejavnosti in ocenjuje rezultate testiranja pred določitvijo datuma za migracijo iz SISNET na novo komunikacijsko infrastrukturo.

    17. Če Komisija meni, da je to bolj učinkovito, lahko prenese izvajanje posebnih operativnih nalog upravljanja, povezanih z varnostjo in nadzorom nad komunikacijsko infrastrukturo, na nacionalne organe javnega sektorja.

    18. Ta uredba je potrebni pravni okvir za postavitev, delovanje in upravljanje komunikacijske infrastrukture za okolje SIS in za ustrezne spremembe Schengenske konvencije za zadeve, ki spadajo v področje uporabe Pogodbe ES. Sklep Sveta 2007/…/PNZ z dne…o postavitvi, delovanju in upravljanju komunikacijske infrastrukture za okolje SIS[13], tvori potreben pravni okvir za zadeve, ki spadajo v področje delovanje Pogodbe o Evropski uniji („Pogodba EU“).

    19. Ta uredba skupaj s Sklepom Sveta 2007/…/PNZ[14] tvori osnovni akt v smislu člena 49 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[15], ki dovoljuje, da se v splošni proračun Evropske unije vključijo sredstva, potrebna za postavitev, delovanje in upravljanje komunikacijske infrastrukture ter za izvajanje tega dela proračuna.

    20. Dejstvo, da je pravni okvir, potreben za postavitev, delovanje in upravljanje komunikacijske infrastrukture za okolje SIS, ki naj bi se financiral iz splošnega proračuna Evropske unije, sestavljen iz dveh instrumentov, ne vpliva na načelo, da ta komunikacijska infrastruktura pomeni eno samo infrastrukturo in mora delovati kot taka.

    21. Ker ciljev ukrepa, ki ga je treba sprejeti, in sicer vzpostavitev, delovanje in upravljanje skupne komunikacijske infrastrukture za okolje SIS, države članice ne morejo doseči v zadostni meri in jih je zato zaradi obsega in učinkov ukrepa mogoče bolje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe ES. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določen v navedenem členu, ta uredba ne presega tega, kar je potrebno za uresničitev navedenih ciljev.

    22. Kar zadeva Islandijo in Norveško, ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[16], kar sodi v področje iz točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999[17] o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma.

    23. Kar zadeva Švico, ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki sodi na področje iz točke G člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 4(1) Sklepa Sveta 2004/849/ES[18] in členom 4(1) Sklepa Sveta 2004/860/ES[19].

    24. V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o položaju Danske, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe in zato zanjo ni zavezujoča in se ne uporablja. Glede na to, da ta uredba temelji na schengenskem pravnem redu v skladu z določbami naslova IV tretjega dela Pogodbe, se Danska v skladu s členom 5 navedenega protokola v roku šestih mesecev po sprejetju te uredbe odloči, ali jo bo prenesla v svojo nacionalno zakonodajo.

    25. Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Združeno kraljestvo v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda[20] ne sodeluje. Združeno kraljestvo zato ne sodeluje pri njenem sprejetju in uredba zanj ni zavezujoča in se ne uporablja.

    26. Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda[21]. Irska zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki za Irsko ni zavezujoča niti se v njej ne uporablja.

    27. Ker je bistveno, da se vrste storitev, zagotovljene z SISNET, zagotovijo od novembra 2008 in da Komisija lahko čimprej sklene ustrezne pogodbe v ta namen, mora ta uredba zaradi nujnosti začeti veljati na dan njene objave –

    SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

    Člen 1 Postavitev, delovanje in upravljanje komunikacijske infrastrukture

    28. Komisija poskrbi za postavitev, delovanje in upravljanje komunikacijske infrastrukture, ki zagotavlja omrežne in varnostne storitve za izmenjavo podatkov med tehničnim podpornim delom in nacionalnimi deli schengenskega informacijskega sistema (SIS) ter med uradi SIRENE, določene v členu 92 Schengenske konvencije („komunikacijska infrastruktura“).

    29. Komisija določi tehnične specifikacije za komunikacijsko infrastrukturo ob upoštevanju tehničnih specifikacij, ki jih je določil namestnik generalnega sekretarja Sveta v imenu držav članic za postopek javnega naročila, sprožen v skladu s Sklepom Sveta 2007/149/ES in Sklepom Sveta 2000/265/ES.

    30. Države članice in Komisija sodelujejo pri nalogah, navedenih v odstavkih 1 in 2. Države članice zagotovijo zlasti ustrezne prostore za namestitev nacionalnih kontaktnih točk za komunikacijsko infrastrukturo in omogočijo dostop do teh prostorov na zahtevo Komisije.

    31. Komisija obvesti Svet o datumu, ko bo postavitev komunikacijske infrastrukture dokončana in pripravljena za izvedbo testov, navedenih v členu 3.

    32. Stroški za postavitev, delovanje in upravljanje komunikacijske infrastrukture gredo v breme splošnega proračuna Evropske unije.

    Člen 2 Uporaba programa IDABC

    Komisija upošteva Sklep 2004/387/ES (Sklep IDABC) in uporabi okvirno pogodbo s-TESTA za namene postavitve, delovanja in upravljanja komunikacijske infrastrukture.

    Člen 3 Testi SIS in SIRENE v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo

    33. Države članice izvedejo potrebne teste za zagotovitev pravilne izmenjave podatkov, navedenih v členu 1(1), preko komunikacijske infrastrukture.

    34. Svet je odgovoren za oblikovanje načrta testiranja na podlagi pobude, ki jo je pripravila Francija v svoji vlogi kot država članica, odgovorna za C.SIS.

    35. Svet usklajuje testne dejavnosti držav članic in oceni rezultate testiranja ter obvešča Komisijo.

    Člen 4 Migracija na komunikacijsko infrastrukturo

    36. Ko vse države članice, ki sodelujejo v SIS, obvestijo Svet o uspešnem zaključku testov iz člena 3, Svet določi datum za začetek izmenjave podatkov iz člena 1(1) preko komunikacijske infrastrukture.

    37. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za migracijo iz SISNET na komunikacijsko infrastrukturo na datum, določen v skladu z odstavkom 1.

    38. Svet usklajuje ukrepe držav članic, navedene v odstavku 2.

    Člen 5 Izvedba operativnih nalog upravljanja s strani nacionalnih organov javnega sektorja držav članic

    39. Komisija lahko od datuma, navedenega v členu 1(4), prenese izvajanje posebnih operativnih nalog upravljanja glede varnosti in nadzora komunikacijske infrastrukture na nacionalne organe javnega sektorja.

    40. Stroški teh organov, navedenih v odstavku 1, za izvedbo nalog iz odstavka 1 gredo v breme splošnega proračuna Evropske unije.

    Člen 6 Spremljanje in vrednotenje

    Komisija izdela splošno oceno glede delovanja komunikacijske infrastrukture, ko ta preneha delovati. Ta ocena se izvede v okviru splošne ocene horizontalnih ukrepov IDABC v skladu s Sklepom IDABC. Oceni zlasti uspešnost in učinkovitost komunikacijske infrastrukture pri zagotavljanju storitev iz člena 1(1).

    Člen 7 Razveljavitev

    41. Sklepi Sveta 1999/870/ES, 2000/265/ES in 2007/155/ES se razveljavijo od datuma, ki ga določi Svet. Komunikacijska infrastruktura SISNET preneha delovati od datuma, določenega v skladu s členom 4(1).

    42. Preostanek proračuna, določenega s Sklepom Sveta 2000/265/ES, se na datum, določen v skladu s členom 4(1), povrne državam članicam. Zneski, ki jih je treba vrniti, se izračunajo na podlagi prispevkov držav članic, kakor je določeno v členu 26 Sklepa Sveta 2000/265/ES.

    43. Države članice se strinjajo, da na Komisijo prenesejo vse lastninske pravice, vključno s pravicami intelektualne lastnine, ki izhajajo iz izvajanja Sporazuma, sklenjenega v skladu s Sklepom Sveta 1999/870/ES in Sklepom Sveta 2000/265/ES za zagotovitev prostranih omrežnih in povezanih varnostnih storitev v okviru SISNET od datuma, navedenega v členu 4(1).

    Člen 8 Sprememba Schengenske konvencije

    Od datuma, določenega v skladu s členom 4(1), se prvi stavek člena 119(1) Schengenske konvencije, nadomesti z naslednjim:

    „Stroški postavitve in delovanja tehnične podpornega dela iz člena 92(3), brez stroškov povezave nacionalnih delov schengenskega informacijskega sistema s tehničnim podpornim delom, bremenijo vse pogodbenice.“

    Člen 9 Začetek veljavnosti in uporaba

    44. Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije in preneha veljati 1. novembra 2009 ali na datum, ki ga določi Svet v skladu s členom 55(2) Uredbe št. 1987/2006, kar nastopi prej.

    45. Uporaba te uredbe je povezana z obvestilom namestnika generalnega sekretarja Sveta Komisiji, da ni bil sklenjen sporazum ali pogodba za zagotovitev omrežnih in varnostnih storitev za izmenjavo podatkov iz člena 1(1) v skladu s Sklepom Sveta 2007/149/ES in Sklepom Sveta 2000/265/ES.

    46. Obvestilo, navedeno v odstavku 2, se lahko poda od datuma začetka veljavnosti te uredbe in se objavi v Uradnem listu Evropske unije .

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah.

    V Bruslju,

    Za Svet

    Predsednik

    ZAKONODAJNI IZKAZ STANJA

    1. NASLOV PREDLOGOV

    Predlog za UREDBO SVETA o postavitvi, delovanju in upravljanju komunikacijske infrastrukture za okolje SIS (schengenski informacijski sistem).

    Predlog za SKLEP SVETA o postavitvi, delovanju in upravljanju komunikacijske infrastrukture za okolje SIS (schengenski informacijski sistem).

    2. OKVIR ABM/ABB

    Področje(-a) in povezana(-e) dejavnost(-i):

    Naslov 18: Območje svobode, varnosti in pravice

    Poglavje 18 02: Solidarnost – zunanje meje, vizumska politika in prosto gibanje oseb

    3. PRORAČUNSKE VRSTICE

    3.1. Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice B.A)) z navedbo imena postavke:

    Točka 18 02 04 02: Schengenski informacijski sistem SIS 1+ *

    *Uvede se proračunska vrstica v PDB 2008

    3.2. Trajanje ukrepa in finančni vpliv:

    2008–2009

    Pričakuje se, da bosta predloga sprejeta decembra 2007 kot nadomestna rešitev, če obstoječe pogodbe za komunikacijsko infrastrukturo za SIS (SISNET) ne bo mogoče obnoviti. Nadomestna rešitev je samo začasna rešitev. Ukrep bo prenehal, ko bo dokončana migracija na SIS II.

    V okviru načrtovanja SIS II, bo migracija na SIS II dokončana do konca decembra 2008. Dejansko izvajanje te rešitve bi povzročilo najmanj 6 mesecev zamude za migracijo na SIS II. Poleg tega glede na pogoje pogodbe s-TESTA mora biti zagotavljanje storitev dogovorjeno za obdobje najmanj 1 leta. Zato mora predvideno obdobje delovanja te rešitve približno eno leto, z začetkom delovanja novembra 2008 in koncem leta 2009.

    Predloga bosta prenehala veljati 1. novembra 2009 ali na datum, ki ga določi Svet za začetek uporabe SIS II, kar nastopi prej.

    Trajanje ukrepa bo največ 1 leto in 10 mesecev. Obveznosti se bodo prevzele leta 2008, medtem ko bo plačilno obdobje trajalo od 2008–2010.

    3.3. Značilnosti proračuna:

    Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav prosilk | Razdelek v finančni perspektivi |

    18 02 04 02 | neobvezni | dif. | DA | NE | NE | 3a |

    4. POVZETEK SREDSTEV

    4.1. Finančna sredstva

    4.1.1. Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

    v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

    Vrsta odhodkov | Oddelek | Leto 2008 | Leto 2009 | Leto 2010 | Skupaj |

    Odhodki iz poslovanja[22] |

    Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) | 8.1. | A | 7.620 | 0 | 7.620 |

    Odobritve plačil (OP) | B | 2.500 | 3.750 | 1.370 | 7.620 |

    Upravni odhodki, vključeni v referenčni znesek[23] |

    Tehnična in upravna pomoč (NS) | 8.2.4. | C | - | - | - | - |

    REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ |

    Odobritve za prevzem obveznosti | a+c | 7.620 | 0 | 7.620 |

    Odobritve plačil | b+c | 2.500 | 3.750 | 1.370 | 7.620 |

    Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) | 8.2.5. | D | 0.585 | 0.234 | 0.819 |

    Upravni stroški, ki niso vključeni v referenčni znesek, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (NS) | 8.2.6. | E | 0.233 | 0.233 |

    OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a+c+d+e | 8.438 | 0.234 | 8.672 |

    OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | b+c+d+e | 3.318 | 3.984 | 1.370 | 8.672 |

    4.1.2. Skladnost s finančnim programiranjem

    X Predlog je skladen z obstoječim finančnim programiranjem.

    ( Predlog bo pomenil ponovno programiranje ustreznega razdelka v finančni perspektivi.

    ( Predlog lahko zahteva uporabo določb Medinstitucionalnega sporazuma[24] (tj. instrumenta prilagodljivosti ali spremembe finančne perspektive).

    4.1.3. Finančni vpliv na prihodke

    ( Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

    X Predlog ima finančni vpliv – učinek na prihodke je naslednji:

    v mio EUR (na eno decimalno mesto natančno)

    Pred ukrepom [Leto n-1] | Stanje po ukrepu |

    Število potrebnih človeških virov SKUPAJ | 5 | 2 |

    5. ZNAČILNOSTI IN CILJI

    5.1. Potreba, ki jo je treba kratkoročno ali dolgoročno pokriti

    Sistema SIS 1+ in SIRENE trenutno delujeta na komunikacijskem omrežju SISNET. Veljavno pogodbo za te omrežne storitve SISNET upravlja v imenu držav članic namestnik generalnega sekretarja Sveta in jo skupaj financirajo države članice. Ta pogodba SISNET bo prenehala veljati 13. novembra 2008.

    Po drugi strani pa SIS II, razvit kot nadomestilo SIS 1+, ne bo začel delovati za države članice, ki uporabljajo SIS 1+ do 17. decembra 2008.

    Zato je treba sprejeti ukrepe, da se zagotovi omrežna storitev za SIS 1+ med 13. novembrom 2008 in datumom, ko bo začel delovati SIS II.

    5.2. Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti in skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti ter možne sinergije

    Vzdrževanje schengenskega območja prostega gibanja brez kontrol na mejah je odvisno od zagotovljenega neprekinjenega in varnega delovanja komunikacijskega omrežja za sisteme v schengenskem okolju.

    Zelo težko bi bilo ohraniti območje brez kontrol na notranjih mejah za kakršno koli obdobje brez delovanja schengenskega informacijskega sistema. Februarja 2007 je Svet sklenil, da mora namestnik generalnega sekretarja Sveta delovati v imenu držav članic in razpisati javni razpis za obnovitev pogodbe SISNET, da se zagotovijo storitve po novembru 2008. Vendar je Svet odločil glede na analizo Sveta o tveganjih vsakega postopka javnega naročila, da je potrebna nadomestna omrežna rešitev za schengenske sisteme.

    Svet je zato pozval Komisijo, naj čim prej posreduje predloge, da se zagotovi možnost migracije SIS 1+ na omrežje s-TESTA, varno komunikacijsko omrežje, ki je zagotovljeno v skladu z okvirno pogodbo, sklenjeno s strani Komisije.

    5.3. Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

    Skupni cilj je omogočiti, da Komisija lahko financira in upravlja komunikacijsko infrastrukturo za SIS 1+ kot začasno nadomestno rešitev, če ne bo mogoče podaljšati pogodbe SISNET.

    Nadomestna rešitev, financirana iz splošnega proračuna EU, se mora izvesti in začeti delovati najkasneje dne 13. novembra 2008, na dan ko poteče veljavna pogodba SISNET.

    Ukrep 1: postavitev in testiranje omrežja s-TESTA za SIS 1+

    Posebna pogodba bo podpisana z okvirno pogodbo s-TESTA. Novo omrežje bo vzpostavljeno kot ločeno virtualno zasebno omrežje, uporabljalo pa bo dele fizične omrežne infrastrukture SIS II, kadar bo to mogoče. Poleg tega je potrebno zunanje strokovno znanje, zlasti za vprašanja varnosti in omrežja, kot tudi zunanja podpora visoke kakovosti za spremljanje, testiranje in usklajevanje z državami članicami.

    Kazalnik: omrežje, pripravljeno za delovanje do oktobra 2008.

    Ukrep 2: migracija uporabnikov SIS 1+ na novo omrežje s-TESTA.

    Če države članice ne bodo sposobne opraviti migracije na SIS II v predvidenem času in ne bodo mogle še naprej uporabljati obstoječega omrežja SISNET, bo potrebna migracija omrežja SISNET na začasno omrežje s-TESTA. Datum migracije bo določil Svet.

    Ta ukrep bo zajemal stroške migracije. Zaradi omejenih notranjih sredstev se bo za spremljanje in usklajevanje z državami članicami uporabljala visokokakovostna zunanja podpora.

    Kazalnik: Migracija vseh uporabnikov SIS 1+.

    Ukrep 3: omrežne operacije SIS 1+ s-TESTA

    Če bo treba uporabiti nadomestno omrežno rešitev, so predvideni stroški za delovanje.

    Kazalnik: omrežje, ki deluje za vse države članice SIS 1+ do novembra 2008.

    5.4. Metoda izvedbe (okvirno)

    X Centralizirano upravljanje

    X neposredno s strani Komisije

    ( posredno s prenosom na:

    ( izvajalske agencije

    ( organe, ki so jih ustanovile Skupnosti, kakor je navedeno v členu 185 finančne uredbe

    ( nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve

    ( Deljeno ali decentralizirano upravljanje

    ( z državami članicami

    ( s tretjimi državami

    ( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (treba jih je navesti)

    Pripombe:

    Del proračuna bi lahko prispevali nacionalni organi javnega sektorja preko pogodbe za opravljanje storitev, da se financira delovanje omrežja.

    6. NADZOR IN VREDNOTENJE

    6.1. Sistem nadzora

    Napredek se bo redno ocenjeval, delovanje pa se bo merilo glede na zahtevane standarde in vnaprej določena merila. S tem bi bilo treba pokazati, da naložba daje zahtevane rezultate.

    Spremljanje se bo izvajalo preko podpore zunanjega izvajalca za zagotavljanje kakovosti.

    Komisija bo poročala o rezultatih tega spremljanja v svojem letnem poročilu o dejavnostih.

    6.2. Vrednotenje

    6.2.1. Predhodno vrednotenje

    Predhodno vrednotenje je bilo vključeno v oceno učinka.

    6.2.2. Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj)

    Ni podatkov.

    6.2.3. Oblika in pogostnost prihodnjega vrednotenja

    Komisija izdela splošno oceno delovanja te komunikacijske infrastrukture, ko ta preneha delovati. Ta ocena se bo izvedla v okviru skupne ocene horizontalnih ukrepov IDABC in ocenjeni bosta zlasti uspešnost in učinkovitost te nove komunikacijske infrastrukture pri zagotavljanju omrežnih storitev SIS 1+.

    7. UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

    Uporabljali se bodo postopki Komisije za dodelitev pogodb, s katerimi se bo zagotavljala skladnost z zakonodajo Skupnosti o javnih naročilih.

    8. PODROBNOSTI O SREDSTVIH

    8.1. Cilji predloga z vidika stroškov financiranja

    Odobritve za prevzem obveznosti v mio EUR (na 3 decimalna mesta)

    (Treba je zagotoviti navedbo ciljev, ukrepov in realizacij) | Vrsta realizacije | Povprečni stroški | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 in pozneje | SKUPAJ |

    2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 |

    Uradniki ali začasno osebje[26] (XX 01) | A*/AD | 5 | 2 |

    B*, C*/AST |

    Osebje, financirano[27] iz člena XX 01 02 |

    Drugo osebje[28], financirano iz člena XX 01 04/05 |

    SKUPAJ | 5 | 2 |

    8.2.2. Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa

    Upravljanje projekta;

    tehnično upravljanje;

    vrednotenje in poročanje;

    javno naročilo, pogodba in finančno poslovodenje.

    8.2.3. Človeški viri – viri delovnih mest (obvezno)

    ( Delovna mesta, trenutno dodeljena upravljanju programa, ki se nadomesti ali podaljša

    ( Delovna mesta, ki so bila predhodno dodeljena v okviru izvajanja LSP/PPP za leto n

    ( Delovna mesta, ki bodo zahtevana v naslednjem postopku LSP/PPP

    X Delovna mesta, ki bodo prerazporejena z uporabo obstoječih človeških virov znotraj zadevne službe (notranja prerazporeditev)

    ( Delovna mesta, potrebna za leto n, ki niso predvidena za izvajanje LSP/PPP za zadevno leto

    8.2.4. Drugi upravni odhodki, vključeni v referenčni znesek (XX 01 04/05 – Odhodki za upravno poslovodenje)

    Ni podatkov.

    8.2.5. Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki niso vključeni v referenčni znesek

    v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

    Vrsta človeških virov | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 |

    Uradniki in začasno osebje (XX 01 01) | 0.585 | 0.234 |

    Osebje, financirano iz člena XX 01 02 (pomožno osebje, napoteni nacionalni izvedenci, pogodbeno osebje itd.) (navesti proračunsko vrstico) |

    Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki NISO vključeni v referenčni znesek) SKUPAJ | 0.585 | 0.234 |

    Izračun – Uradniki in začasni uslužbenci

    117.000 (oseba/leto)

    Izračun – Osebje, financirano iz člena XX 01 02

    Ni podatkov.

    8.2.6. Drugi upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek

    v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno) |

    Leto 2008 | Leto 2009 | Leto 2010 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in kasneje | SKUPAJ |

    XX 01 02 11 01 – Misije | 0.081 |

    XX 01 02 11 02 – Sestanki in konference | 0.120 |

    XX 01 02 11 03 – Odbori[29] |

    XX 01 02 11 04 – Študije in konzultacije |

    XX 01 02 11 05 – Informacijski sistemi |

    2 Drugi odhodki za poslovodenje skupaj (XX 01 02 11) |

    3. Drugi odhodki upravne narave Posebno usposabljanje za omrežje s-TESTA Proračunska vrstica XX 01 02 11 06 | 0.032 |

    Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki NISO vključeni v referenčni znesek), SKUPAJ | 0.233 | 0.233 |

    Misije vključujejo obiske v vseh 27 držav članic v SIS 1+ za 2 osebi (0.081 mio EUR).

    Srečanja zajemajo vsa srečanja z državami članicami in drugimi strokovnjaki, ki jih bo enota redno organizirala med postavitvijo in testiranjem omrežja s-TESTA za SIS 1+ (načrtovanih je 12 srečanj). Vendar bodo stroški višji, če bo treba povrniti potne stroške strokovnjakov držav članic.

    Posebne potrebe usposabljanja glede omrežje s-TESTA za SIS 1+ zagotovi ponudnik s-TESTA za 4 uradnike Komisije (0.032 mio EUR).

    Izračun – Drugi upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek[pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic]

    [1] Svet še ni uradno sprejel tega sklepa.

    [2] UL C […], […], str. […].

    [3] UL C […], […], str. […].

    [4] UL L 239, 22.9.2000, str. 19. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1160/2005 (UL L 191, 22.7.2005, str. 18).

    [5] UL L 328, 13.12.2001, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1988/2006 z dne 21. decembra 2006 (UL L 411, 30.12.2006).

    [6] UL L 328, 13.12.2001, kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta (ES) št. 2006/1007/PNZ z dne 21. decembra 2006 (UL L 411, 30.12.2006).

    [7] UL L 381, 28.12.2006.

    [8] UL L 337, 30.12.1999.

    [9] UL L 116, 26.4.2001.

    [10] UL L 66, 6.3.2007.

    [11] UL L 181, 18.5.2004.

    [12] UL L 181, 18.5.2004.

    [13] UL L […], […], str. […].

    [14] UL L 248, 16.9.2002.

    [15] UL L […], […], str. […].

    [16] UL L 176, 10.7.1999.

    [17] UL L 176, 10.7.1999.

    [18] Sklep Sveta št. 2004/849/ES z dne 25. oktobra 2004 o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske unije (UL L 368, 15.12.2004, str. 26).

    [19] Sklep Sveta 2004/860/ES z dne 25. oktobra 2004 o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske unije (UL L 370, 17.12.2004, str. 78).

    [20] UL L 131, 1.6.2000.

    [21] UL L 64, 7.3.2002.

    [22] Odhodki, ki ne spadajo v poglavje xx 01 zadevnega naslova xx.

    [23] Odhodki v okviru člena xx 01 04 naslova xx.

    [24] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

    [25] Po potrebi, tj. če ukrep traja več kot 6 let, se dodajo stolpci.

    [26] Stroškov zanje referenčni znesek NE krije.

    [27] Stroškov zanje referenčni znesek NE krije.

    [28] Stroškov zanje referenčni znesek NE krije.

    [29] Opredeliti vrsto odbora in skupino, v katero spada.

    Top