52007DC0493

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 3.9.2007

COM(2007) 493 konč.

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o izvajanju makrofinančne pomoči tretjim državam v letu 2006 {SEC(2007) 1083}

KAZALO

Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o izvajanju makrofinančne pomoči tretjim državam v letu 2006 2

1. Uvod 4

2. PREGLED 4

2.1. Ozadje 4

2.2. Makrofinančna pomoč v letu 2006 4

2.2.1. Nova sklepa 5

2.2.2. Izplačila 5

2.3. Opis zadnjih operacij v državah upravičenkah 5

2.3.1. Zahodni Balkan 5

2.3.2. Nove neodvisne države 6

3. Geografska porazdeljenost in vrednotenje makrofinančne pomoči 7

3.1. Geografska porazdeljenost 7

3.2. Vrednotenja 6

3.2.1. Armenija 6

3.2.2. Romunija 6

3.2.3. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija 6

3.3. Izboljšanje finančnega upravljanja v državah upravičenkah: operativne ocene 7

1. UVOD

To poročilo predstavlja splošen pregled makrofinančne pomoči ES tretjim državam z zgodovinskim ozadjem, povzetkom operacij v letu 2006, informacijami o zadnjih operacijah na zahodnem Balkanu in v novih neodvisnih državah ter statističnimi preglednicami različnih operacij, ki so se izvajale od leta 1990.

Poročilo vključuje zadnje trende operacij makrofinančne pomoči ES z rezultati treh naknadnih vrednotenj, opravljenih leta 2005 in 2006. Namen teh vrednotenj je oceniti vpliv teh operacij na pomembne vidike procesa gospodarske stabilizacije in izvajanje strukturnih reform v državah prejemnicah. Napredek v tem smislu odraža tudi stopnjo, do katere so bili izpolnjeni ustrezni pogoji gospodarske politike, povezani z makrofinančno pomočjo ES. Poleg tega se izvajata dve novi naknadni vrednotenji. Končni poročili bosta na voljo konec leta 2007.

Poleg tega je Komisija v zvezi s priporočilom Računskega sodišča iz posebnega poročila iz marca 2002 o izboljševanju finančnega upravljanja v državah upravičenkah od leta 2004 s pomočjo revizorske hiše izvajala operativne ocene finančnih tokov in organizacije nadzora, povezanih z makrofinančno pomočjo v vsaki državi upravičenki. Sklepi teh ocen se ustrezno upoštevajo pri oblikovanju pogojev politike, povezanih z izvajanjem te pomoči.

To poročilo je predloženo v skladu s sklepi Sveta o makrofinančni ali izredni finančni pomoči Skupnosti tretjim državam in je nadaljevanje poročil, ki so bila predstavljena v prejšnjih letih. Podrobnejše poročilo (delovni dokument služb Komisije SEC(2007...)), ki ponuja gospodarske in finančne podatke v zvezi z državami upravičenkami, je objavljeno istočasno.

2. PREGLED

2.1. Ozadje

Makrofinančna pomoč (MFP) podpira prizadevanja za politične in gospodarske reforme držav upravičenk in se izvaja skupaj s podpornimi programi Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in Svetovne banke. MFP vsebuje niz načel, znova potrjenih v sklepih Sveta z dne 8. oktobra 2002, ki poudarjajo izrednost te pomoči, njeno dopolnilno vlogo financiranju iz mednarodnih finančnih institucij (MFI) in njeno makroekonomsko pogojenost. MFP Skupnosti podpira zlasti prizadevanja držav prejemnic pri uvajanju gospodarskih reform in strukturnih sprememb. V tesnem usklajevanju z MDS in Svetovno banko spodbuja politike, ki so prilagojene potrebam posamične države, s splošnim ciljem stabilizirati finančno stanje in vzpostaviti tržno usmerjena gospodarstva.

2.2. Makrofinančna pomoč v letu 2006

V obdobju 2000–2006 je bilo odobrenih sedemnajst sklepov s skupnim zneskom 960 milijonov EUR pomoči. Države Balkana (Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Bosna in Hercegovina, Srbija in Črna gora, vključno s Kosovom in Albanijo) so bile deležne pomoči na podlagi trinajstih sklepov Sveta o pomoči. S tem so države Balkana s pomočjo v skupnem znesku največ 783 milijonov EUR od 960 milijonov EUR glavne upravičenke MFP.

2.2.1. Nova sklepa

Svet je leta 2006 sprejel dva nova sklepa.

Dne 24. januarja je Svet sklenil (2006/40/ES), da zagotovi Gruziji makrofinančno pomoč v višini do 33,5 milijona EUR v obliki donacij.

Dne 30. novembra je Svet sklenil (2006/880/ES), da zagotovi Kosovu[1] makrofinančno pomoč višini do 50 milijonov EUR v obliki donacij.

Poleg tega je Komisija 9. oktobra 2006 sprejela predlog, da se Moldaviji zagotovi makrofinančna pomoč v višini do 45 milijonov EUR (izključno v obliki donacij), in ga predstavila Svetu. Svet je ta predlog sprejel 16. aprila 2007 (2007/259/ES).

2.2.2. Izplačila

Izplačila makrofinančne pomoči leta 2006 so znašala skupaj 61 milijonov EUR, od katerih je bilo 42 milijonov EUR izplačanih v obliki donacij: 13 milijonov EUR je bilo izplačanih Albaniji, 7 milijonov EUR Tadžikistanu in 22 milijonov EUR Gruziji (dve tranši po 11 milijonov EUR).

Pomoč, izplačana v obliki posojil, je znašala 10 milijonov EUR za Bosno in Hercegovino ter 9 milijonov EUR za Albanijo.

2.3. Opis zadnjih operacij v državah upravičenkah

2.3.1. Zahodni Balkan

Operacije MFP v višini 60 milijonov EUR v korist Bosne in Hercegovine , ki jih je odobril Svet 5. novembra 2002 (in ki jih je Svet spremenil 7. decembra 2004), so se končale februarja 2006 z izplačilom zadnje tranše v obliki posojila v višini 10 milijonov EUR. Donacija je bila sproščena že leta 2005, potem ko bili zadovoljivo izpolnjenji vsi pogoji v zvezi s pomočjo.

Pomoč Srbiji in Črni gori v višini do 200 milijonov EUR (120 milijonov EUR v obliki donacije in 80 milijonov EUR v obliki posojila), ki jo je Svet ministrov odobril 5. novembra 2002 in 25. novembra 2003, je potekla 30. junija 2006. Od te pomoči je bilo 155 milijonov EUR (100 milijonov EUR v obliki donacije in 55 milijonov EUR v obliki posojila) izplačanih v štirih tranšah pred letom 2006. Sestavni del četrte tranše v obliki posojila v višini 15 milijonov EUR ni bilo mogoče izplačati v prvi polovici leta 2006, kot je bilo načrtovano, ker organi do poteka roka 30. junija 2006 niso izpolnili zakonskih pogojev, ki so potrebni za izplačilo posojila. Julija, potem ko je Črna gora postala neodvisna država, je Komisija uradno obvestila organe Črne gore in Srbije, da ne bo izplačala pete in zadnje tranše pomoči v višini 30 milijonov EUR (20 milijonov EUR v obliki donacije in 10 milijonov EUR v obliki posojila), ker se je stanje zunanjega financiranja v Srbiji in Črni gori leta 2006 precej izboljšalo. Tako se je preklicalo 45 milijonov EUR.

Leta 2006 so se končale tudi operacije MFP v višini 25 milijonov EUR v korist Albanije, ki so se začele leta 2004. Sestavni del prve tranše v obliki donacije v višini 3 milijonov EUR je bil izplačan novembra 2005 in sestavni del prve tranše v obliki posojila v višini 9 milijonov 23. marca 2006. Druga in zadnja tranša posojila v višini 13 milijonov EUR pomoči je bila izplačana 31. julija 2006, potem ko je Komisija pozitivno ocenila napredek Albanije na glavnih področjih reform, kot so upravljanje javnih financ, javna uprava, finančni sektor, poslovno okolje in razvoj zasebnega sektorja.

Maja 2006 je Komisija Svetu predložila predlog o izredni finančni pomoči v višini do 50 milijonov EUR v obliki donacij v podporo pričakovane potrebe Kosova po financiranju proračuna. Svet je sklep sprejel 30. novembra. Ta pomoč je mišljena kot premostitvena podpora za obdobje, dokler ne bo, potem ko bo rešen status Kosova, opravljena izčrpna ocena njegovih potreb. Uradniki Komisije so konec leta odšli na misijo v Prištino, da bi s kosovskimi organi pregledali potrebe po financiranju in proučili možne pogoje, ki bi se določili za to pomoč.

2.3.2. Nove neodvisne države

Večletni programi makrofinančne pomoči so bili sprejeti leta 1997 in 2000 v korist Armenije, Gruzije in Tadžikistana. Zadnje izplačilo Tadžikistanu (7 milijonov EUR v obliki donacije) je bilo izvedeno oktobra 2006, zadnja izplačila Gruziji in Armeniji pa leta 2004 in 2005. Ta večletni program je zdaj končan.

Svet je januarja 2006 sprejel nov program makrofinančne pomoči v korist Gruzije v višini 33,5 milijona EUR v obliki donacij. Ta novi program je povezan s predčasnim odplačilom državnega dolga s strani Gruzije EU.

Prva in druga tranša (vsaka 11,5 milijona EUR) sta bili plačani avgusta in decembra 2006.

Svet je leta 2002 sklenil, da Ukrajini odobri makrofinančno pomoč (110 milijonov EUR v obliki posojil). Delujočega finančnega dogovora z MDS ni bilo, zato se program ni nikoli začel izvajati. Ker v ustreznem sklepu Sveta ni datuma poteka veljavnosti, se lahko (načeloma) v prihodnosti ta program začne ponovno izvajati.

Komisija je oktobra 2006 Svetu predložila predlog o novem programu MFP za Moldavijo v okviru novega dogovora o PRGF[2] z MDS. Svet je končni sklep sprejel 16. aprila 2007. V okviru tega programa mora Komisija v obdobju 2007–2008 izplačati skupni znesek 45 milijonov EUR v obliki donacij. Ta program bo Moldaviji pomagal izvajati njen gospodarski program in bo prispeval h kritju njenih potreb po zunanjem financiranju, ki so povezane z zunanjimi pretresi, s katerimi se srečuje njeno gospodarstvo. (Predvsem povišanje cen zemeljskega plina, uvoženega iz Rusije, ter omejitve moldavijskega izvoza vina in več kmetijskih proizvodov.) Makrofinančna pomoč Skupnosti bo dopolnjevala novo financiranje iz MFI in od dvostranskih donatorjev ter proračunsko podporo, ki jo bosta zagotavljala EU v okviru programa za varnost preskrbe s hrano ter nov evropski sosedski in partnerski instrument (ENPI).

3. GEOGRAFSKA PORAZDELJENOST IN VREDNOTENJA MAKROFINANčNE POMOčI

3.1. Geografska porazdeljenost

MFP ES je namenjena podpiranju makroekonomske stabilizacije držav upravičenk in lajšanju njihovih plačilnobilančnih (in proračunskih) težav. Prav tako ima zelo uporabno vlogo pri spodbujanju strukturnih reform. Največji obseg MFP je bil uradno sprejet in izplačan v letih, takoj po spremembah v državah srednje in vzhodne Evrope.

Število držav, ki jim je Skupnost zagotovila takšno pomoč, se je skozi leta povečevalo, saj se je naraščajoče število držav v soseščini EU znašlo v plačilnobilančnih težavah in se zavezalo programom gospodarskih reform. To je privedlo do spremembe geografsko uravnoteženega dodeljevanja pomoči iz začetnih let, ko je bila večina držav upravičenk iz srednje in vzhodne Evrope. Zato se je od leta 2000 MFP zagotavljala izključno državam zahodnega Balkana (83 % sklepov od leta 2000 do leta 2006) in novim neodvisnim državam (NND).

3.2. Vrednotenja

Komisija je v skladu s finančno uredbo izvajala program vrednotenja, da bi ocenila vpliv MFP v vsaki državi upravičenki. Analize izvajajo zunanji svetovalci, izbrani na podlagi javnega razpisa. Konec leta 2006 so se končala tri naknadna vrednotenja v Armeniji, Romuniji in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, ki sta jih opravili dve različni podjetji. Glavne ugotovitve so:

3.2.1. Armenija

V vrednotenju je bilo ugotovljeno, da je pomoč prispevala h kratkoročni makroekonomski stabilizaciji, izboljšala zunanje finančno stanje in prispevala h kratkoročni ublažitvi socialnih stisk. Po drugi strani pa MFP kratkoročno in srednjeročno ni povsem učinkovito podprla gospodarskih in institucionalnih reform. Zato je vpliv MFP na finančno stanje Armenije omejen.

3.2.2. Romunija

Operacija MFP je neposredno prispevala k izboljšanju finančne vzdržnosti države s srednjeročnega in dolgoročnega vidika ter podprla politike, da bi se uvedla načela tržnega gospodarstva. Romunija je bila vključena v več programov pomoči v okviru predpristopnih politik, zato je težko natančno določiti vpliv zgolj operacij MFP samih brez pomoči iz ostalih programov.

3.2.3. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

Operacije MFP so pozitivno vplivale na plačilne bilance države in prispevale k sprostitvi proračunskih omejitev. Tudi gospodarska rast je bila zato nekoliko večja. MFP je pozitivno vplivala na srednjeročno do dolgoročno zunanjo vzdržnost, analiza pa je pokazala, da je obseg tega vpliva omejen.

V vsakem posameznem primeru je sklep Komisije, da se sprostijo sredstva, vzbudil zaupanje v gospodarstvo teh držav in tako prispeval k izboljšanju njihovega poslovnega okolja.

3.3. Izboljšanje finančnega upravljanja v državah upravičenkah: operativne ocene

Od leta 2004 je bilo v državah, ki prejemajo makrofinančno pomoč (Albaniji, Armeniji, Tadžikistanu, Srbiji in Črni gori, Bosni in Hercegovini, Gruziji in Kosovu), opravljenih sedem operativnih ocen. Delovni program za posamezno operativno oceno je bil izdelan v skladu z metodologijo SIGMA[3] v sodelovanju s podjetjem za svetovanje Deloitte. Preiskave so po eni strani osredotočene na neodvisnost centralnih bank in delovanje njihovih računovodskih služb, po drugi pa se v njih preverjajo ministrstva za finance (glede proračunskega postopka), oddelki za državno blagajno ter oddelki za notranjo revizijo, kadrovske zadeve in informacijsko tehnologijo. Sistematično se preverja tudi delovanje ustanov za zunanjo revizijo, da se oceni njihova metodologija nadzora.

Najpogostejša so priporočila v zvezi z ministrstvom za finance ter da je treba izvajati sistem enotnega zakladniškega računa, ustrezne računovodske sisteme in pisne postopke. V vsakem posameznem primeru je bilo treba okrepiti zmožnost notranjega nadzora in priporočene so bile posebne oblike usposabljanja. V nekaterih primerih oddelki za makroekonomske napovedi ne izpolnjujejo zadostno svoje vloge. Nezadostna je tudi neodvisnost ustanov za zunanjo revizijo.

V večini primerov je bilo v ocenah ugotovljeno, da „je okvir za dobro finančno upravljanje učinkovit“. Najbolj resne pomanjkljivosti, ki so bile odkrite na misijah, so obravnavane v Memorandumu o soglasju (MoS), v katerem so določeni kratki roki, v katerih je treba popraviti stanje. V primeru Bosne in Hercegovine, kjer je bil MoS že podpisan, so bili opredeljeni predhodni ukrepi, ki jih je treba sprejeti pred nadaljnjimi izplačili, kot so krepitev oddelka za notranji nadzor znotraj Ministrstva za finance in sprejetje navodil, ki vsebujejo minimalne zahteve v zvezi z ločitvijo nalog glede na računovodske, odredbodajalske in plačilne funkcije. Opravljene so bile misije za spremljanje stanja (Albanija, Armenija, Tadžikistan in Gruzija), da se ocenijo spremembe, ki so se izvajale v nacionalnih upravah po prvih priporočilih.

Tri leta po začetku teh operativnih ocen in kljub zamudam pri izvajanju zahtevanih sprememb je Komisija ugotovila resnične izboljšave v upravljanju javnih financ v teh državah, kot je izvajanje sistema enotnega zakladniškega računa ali sprejetje pisnih postopkov v različnih ministrstvih za finance.

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[1] Kot je določeno v RVSZN 1244/99.

[2] Program pomoči za zmanjševanje revščine in spodbujanje gospodarske rasti.

[3] Podpora za izboljšanje vodenja in upravljanja v državah srednje in vzhodne Evrope.