52007DC0061

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 21.2.2007

COM(2007) 61 konč.

SPOROČILO KOMISIJE

Skladen okvir kazalnikov in meril za spremljanje napredka pri doseganju lizbonskih ciljev v izobraževanju in usposabljanju

SPOROČILO KOMISIJE

Skladen okvir kazalnikov in meril za spremljanje napredka pri doseganju lizbonskih ciljev v izobraževanju in usposabljanju

Uvod

Politike na področju izobraževanja in usposabljanja tvorijo pomemben del lizbonske strategije EU. Voditelji držav in vlad so zahtevali „ne samo korenito preobrazbo evropskega gospodarstva, temveč tudi drzen program […] za posodobitev sistemov socialnega varstva in izobraževanja“.[1] Leta 2002 so si zastavili cilj, da se bo „do leta 2010 glede kakovosti svet zgledoval po [evropskih] sistemih izobraževanja in usposabljanja“.[2]

Kot svoj prispevek k lizbonski strategiji so ministri za šolstvo sprejeli skupne cilje za izboljšanje sistemov izobraževanja in usposabljanja ter delovni program za dosego teh ciljev, znan pod imenom Izobraževanje in usposabljanje 2010.[3] Izvaja se z odprto metodo koordinacije, pri kateri je pomembna vloga kazalnikov in meril pri spremljanju, hkrati pa so ti v oporo izmenjavi izkušenj in uveljavljenih načinov ravnanja.

Zato je bil razvit in nenehno izpopolnjevan celovit sklop kazalnikov in meril[4] kot osnova za pripravo letnih poročil o napredku[5] ter skupnih poročil Komisije in Sveta na pomladanskih zasedanjih Evropskega sveta.[6] Ta sklop dopolnjuje strukturne kazalnike[7], s katerimi se spremlja napredek pri doseganju splošnih lizbonskih ciljev.

Svet je maja 2005[8] Komisijo zaprosil naslednje in jo pozval, naj mu poroča do konca leta 2006:

- „[da] oceni napredek, dosežen pri vzpostavitvi zaokroženega okvira kazalcev in meril za uresničevanje lizbonskih ciljev na področju izobraževanja in usposabljanja, vključno s ponovno obravnavo ustreznosti obstoječih kazalcev, ki se uporabljajo za spremljanje napredka“. (op. cit.)

Komisija je bila pozvana tudi, da preuči pobude o razvoju novih kazalnikov na področjih, kot so vpliv informacijsko-komunikacijske tehnologije na poučevanje in učenje, posledice mobilnosti za trg dela ter socialno poreklo visokošolskih študentov.

To sporočilo skladno s tem predlaga okvir kazalnikov in meril za spremljanje doseganja lizbonskih ciljev na področju izobraževanja in usposabljanja, ki je usklajen in prvič v celoti odseva natančneje zastavljene cilje znotraj programa Izobraževanje in usposabljanje 2010 (oddelek 2). Poleg tega zajema cilje, povezane z zbliževanjem visokošolskih struktur v okviru bolonjskega procesa in københavnskega procesa pri poklicnem izobraževanju. Opisuje statistično infrastrukturo, iz katere lahko izhajajo kazalniki (oddelek 3). Svet poziva, naj okvir sprejme kot temelj za zagotavljanje strateških smernic in usmeritev za strategijo Izobraževanje in usposabljanje 2010 (oddelek 4).

Okvir kazalnikov in meril za spremljanje napredka pri doseganju lizbonskih ciljev

Kazalniki in merila so ključne sestavine oblikovanja politike na podlagi dokazov in spremljanja napredka, kar je nujno za lizbonski proces. So sredstva za:

- statistično podporo ključnih političnih sporočil;

- analizo napredka pri doseganju lizbonskih ciljev na ravni EU in nacionalni ravni;

- opredelitev primerov uspešnega izvajanja, ki bi lahko bili vključeni v strokovne preglede in izmenjave;

- primerjavo uspešnosti EU s tretjimi državami, kot sta ZDA in Japonska.

Zdajšnji okvir 29 kazalnikov (navedenih v prilogi) in 5 meril uspešnosti se je uporabljal za spremljanje napredka pri doseganju 13 podrobno opredeljenih ciljev v obdobju 2004–2006. Vendar pa se je nenehno spreminjal, da se je izboljševala njegova kakovost in da je šel v korak z razvojem strategije.

Zdaj se kaže potreba po opredelitvi novega okvira, ki v celoti povzema politične prednostne naloge strategije Izobraževanje in usposabljanje 2010 na trenutni stopnji. Predlaga se, da bi bili v prihodnje kazalniki in merila strukturirani glede na osem najpomembnejših političnih področij znotraj strategije. Ta so:

2.1. izboljševanje pravičnosti v izobraževanju in usposabljanju;

2.2. spodbujanje učinkovitosti v izobraževanju in usposabljanju;

2.3. uresničevanje vseživljenjskega učenja;

2.4. ključne kompetence med mladimi;

2.5. posodobitev šolstva;

2.6. posodobitev poklicnega izobraževanja in usposabljanja (københavnski proces);

2.7. posodobitev visokega šolstva (bolonjski proces);

2.8. zaposljivost.

Ta novi okvir bo slonel na bolj strnjenem sklopu 20 temeljnih kazalnikov in področij (glej razpredelnico na koncu tega oddelka), ki bodo, tako kot prej, po potrebi razširjeni z dodatnimi vsebinskimi kazalniki. To bo pomenilo, da bodo temeljni kazalniki v prihodnosti bolj posplošeni kot prej. Vendar pa zaradi uporabe vsebinskih kazalnikov, kadar so ti potrebni, pri ocenjevanju napredka ne bi smelo biti nič manj podrobnosti v primerjavi z obstoječim okvirom. Predlog črpa iz dela Evropske enote Eurydice, Cedefopa in CRELL Skupnega raziskovalnega središča v Ispri[9] ter iz nasvetov stalne skupine za kazalnike in merila.

Izboljševanje pravičnosti v izobraževanju in usposabljanju.

Na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta 2006 je bilo zadnjič opozorjeno na potrebo, da se zagotovi učinkovitost in pravičnost evropskih sistemov izobraževanja in usposabljanja.[10] Kot je bilo poudarjeno v sporočilu o učinkovitosti in pravičnosti, je treba pri raziskovanju pravičnosti v izobraževanju in usposabljanju analizirati stopnjo, do katere „posameznik lahko sprejema ugodnosti izobraževanja in usposabljanja v smislu priložnosti, dostopnosti, obravnave in rezultatov“.[11] Svet je sprejel merilo uspešnosti o osipu v šolah ter s tem priznal osrednji pomen tega elementa pravičnosti za dejansko sodelovanje v vseživljenjskem učenju v vse bolj konkurenčni družbi današnjega časa. Poleg tega je treba spremljati posamezna vprašanja, kot so spodbujanje enakosti med spoloma, vključevanje narodnostnih manjšin, vključevanje invalidov, zmanjševanje razlik med pokrajinami itd.

Za spremljanje napredka se bodo uporabljali temeljni kazalniki o vključevanju v predšolsko vzgojo (1) [12], šolanju otrok s posebnimi potrebami (2) in osipu v šoli (3) . Poleg tega se bo pravičnost analizirala z razčlenitvijo podatkov po spolu, starosti in družbeno-ekonomskem izvoru učencev. Za analizo vpliva strukture in institucionalnih razlik v sistemih izobraževanja in usposabljanja se bo uporabljal sestavljeni kazalnik stratifikacije sistemov izobraževanja in usposabljanja (13) na podlagi kakovostnih podatkov iz omrežja Eurydice.[13] Začel se bo razvoj sestavljenega kazalnika o pravičnosti. Temeljni kazalniki za to področje politike: 1, 2, 3 in 13.

Spodbujanje učinkovitosti v izobraževanju in usposabljanju.

V Sporočilu o učinkovitem vlaganju v izobraževanje in usposabljanje (2003)[14], skupnem vmesnem poročilu (2006)[15] in sklepih Sveta iz marca 2006[16] je poudarjeno, kako pomembno je čim bolje izkoristiti vire. Nedavno sporočilo „Učinkovitost in pravičnost v evropskih sistemih izobraževanja in usposabljanja“[17] je pokazalo, da na račun boljše učinkovitosti ni nujno ogrožena pravičnost izobraževalnih sistemov, temveč da izboljšave v učinkovitosti in pravičnost lahko sobivajo.

Še naprej je pomemben splošni kazalnik o naložbah v izobraževanje in usposabljanje (19) . Posebna pozornost bo namenjena zasebnim in javnim naložbam ter naložbam v visoko šolstvo, ki je premalo financirano v primerjavi s svetovnimi tekmeci.

Vendar pa kazalniki o naložbah sami po sebi ne zajemajo učinkovitosti naložbe, ki je povezana z razmerjem med vložkom in rezultati. Metodološki in vsebinski razvoj s ciljem oblikovati sestavljene kazalnike o učinkovitosti naložb bo potekal v sodelovanju s CRELL. Temeljni kazalnik za to področje politike: 19.

Uresničevanje vseživljenjskega učenja.

Vseživljenjsko učenje je bistvenega pomena ne samo za konkurenčnost, zaposljivost in ekonomsko blaginjo, temveč tudi za vključitev v družbo, aktivno državljanstvo ter osebno izpolnitev ljudi, ki živijo in delajo v gospodarstvu znanja.[18]

Vključevanje v izobraževanje in usposabljanje poteka v različnih okoljih in na različne načine, med njimi prek IKT. Dokončanje vsaj srednješolskega izobraževanja velja za nujno za poklicno pot in polno vključitev v vseživljenjsko učenje. Svet je sprejel merilo uspešnosti, da vsaj 85 % mladih dokonča srednjo šolo do leta 2010. V ospredje je postavil tudi izpopolnjevanje in izboljšanje znanj odraslih in v ta namen sprejel merilo 12,5 % odraslega prebivalstva, ki naj bi bilo do leta 2010 vključeno v vseživljenjsko učenje.[19]

Spremljanje napredka pri uresničevanju vseživljenjskega učenja bosta zajemala temeljna kazalnika o vključevanju odraslih v vseživljenjsko učenje (16) in o znanjih odraslih (17) , ki bosta omogočala analizo stopnje dostopa in vključenosti pa tudi stopnje kvalifikacij za različne starostne skupine prebivalstva. Kazalnik o stopnji dokončanja srednje šole med mladimi (9) bo spremljal evropsko merilo uspešnosti in pripravljenost mladih za vključevanje v vseživljenjsko učenje. Temeljni kazalniki za to področje politike: 9, 16 in 17.

Ključne kompetence med mladimi. [20]

Evropski svet v Lizboni je leta 2000 sklenil, da bi morala biti v evropskem okviru opredeljena nova osnovna znanja kot ključni ukrep pri odzivu Evrope na globalizacijo in premik h gospodarstvu znanja. Evropski svet v Barceloni [21] je potrdil potrebo po boljšem obvladanju osnovnih znanj. Leta 2002 je Svet sprejel Resolucijo o vseživljenjskem učenju[22] in „novih osnovnih znanjih“. Komisija je sprejela priporočilo o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje[23], v katerem je opredeljenih osem najpomembnejših sposobnosti za življenje in delo v družbi znanja.[24]

Ob priznavanju pomena pridobivanja osnovnih znanj je Svet sprejel posebno merilo uspešnosti na tem področju, in sicer v Evropski uniji zmanjšati delež 15-letnikov, ki dosegajo slabe rezultate pri bralni pismenosti, za vsaj 20 % v primerjavi z letom 2000.

Temeljni kazalniki zajemajo naslednje ključne kompetence: bralno, matematično in naravoslovno pismenost (4) , jezikovno znanje (5) , računalniško znanje (6) , državljanske veščine (7) in učenje učenja (8). Temeljni kazalniki za to področje politike: 4, 5, 6, 7 in 8.

Posodobitev šolstva.

V lizbonskih sklepih so bile kurikularne[25] in organizacijske zadeve[26] uvrščene med najpomembnejša vprašanja, ki se jim mora posvetiti lizbonska strategija. Svet je opozoril na pomen orodij, kakršno je samoevalvacija šole, in poudaril potrebo po podpori usposabljanju za upravljanje ter uporabo takih sredstev.[27]

Izboljšanje kakovosti začetnega izobraževanja učiteljev in vključevanje vseh aktivnih učiteljev v strokovno izpopolnjevanje sta bila umeščena med bistvene dejavnike pri zagotavljanju kakovosti šolanja.[28]

Spremljanje napredka na tem področju bodo zajemali temeljni kazalniki o osipu v šoli (3) , vodenju šole (10) , šolah kot večnamenskih lokalnih učnih središčih (11) ter strokovnem izpopolnjevanju učiteljev in mentorjev (12) . Informacije o šolskih organizacijskih strukturah bo zagotovilo omrežje Eurydice.[29] Temeljni kazalniki za to področje politike: 3, 10, 11 in 12.

Posodobitev poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

V københavnskem procesu[30] za okrepljeno sodelovanje v poklicnem izobraževanju in usposabljanju se priporoča, da naj bi se reforme in naložbe usmerjale v (med drugim): izboljšanje podobe in privlačnosti poklicne poti za delodajalce; večje sodelovanje v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter izboljšanje kakovosti in prožnosti začetnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Spremljanje napredka na tem področju bo pokrival temeljni kazalnik o stopnji dokončanja srednje šole med mladimi (9) (razdeljen po poklicnih usmeritvah). Točka, na kateri je na voljo začetno poklicno izobraževanje in usposabljanje v strukturi izobraževalnega sistema in sistema usposabljanja, bo analizirana prek kazalnika o stratifikaciji sistemov izobraževanja in usposabljanja (13) . Vsebinski kazalnik o vključenosti v stalno poklicno izobraževanje in usposabljanje bo omogočal analizo vloge podjetij pri vključevanju njihovih zaposlenih v stalno poklicno usposabljanje ter njegovem financiranju. Temeljni kazalniki za to področje politike: 9 in 13.

Posodobitev visokega šolstva.

Posodobitev visokega šolstva je ključna za cilj EU, da postane konkurenčno gospodarstvo znanja.[31]

Komisija je poudarila, da je evropski sektor visokega šolstva premalo financiran v primerjavi s svetovnimi tekmeci.[32] Glede na pomembno vlogo, ki jo imajo univerze pri evropskih raziskavah, vključuje cilj EU o naložbah v raziskave in razvoj v vrednosti 3 % BDP do leta 2010 tudi povečanje naložb na področju univerzitetnih raziskav.[33] Komisija je že predlagala merilo uspešnosti, da se do leta 2015 vsaj 2 % BDP (ki zajemata javno in zasebno financiranje) dodeli posodobljenemu sektorju visokega šolstva.

Svet je za evropsko merilo uspešnosti določil, da se do leta 2010 število diplomantov matematičnih, naravoslovnih in tehnoloških ved poveča za 15 %.

Pomembno vlogo ima bolonjski proces. Njegov cilj je oblikovanje evropskega visokošolskega prostora (cilj za 2010), v katerem bo mobilnost študentov in delavcev z visokošolskimi diplomami lažja zaradi skupne strukture univerzitetnih stopenj diplomant – magister – doktor.

Spremljanje napredka na tem področju bodo zajemali temeljni kazalniki o visokošolskih diplomah (14) , čeznacionalni mobilnosti študentov (15) ter naložbah v izobraževanje in usposabljanje (19) . Temeljni kazalniki za to področje politike: 14, 15 in 19.

Zaposljivost.

Povečanje stopnje zaposlenosti se uvršča med najpomembnejša merila uspešnosti znotraj lizbonske strategije.[34] Na več zaporednih zasedanjih Evropskega sveta so bili določeni oprijemljivi cilji o splošni stopnji zaposlenosti, stopnji zaposlenosti pri starejših delavcih in stopnji zaposlenosti žensk.[35] V preoblikovani strategiji je bil pomen zaposlitve še okrepljen.[36] Stopnja izobrazbe in ključne kompetence, ki vključujejo podjetnost, so odločilne determinante za zaposljivost in prilagodljivost posameznika v življenju.[37] Temeljna kazalnika za spremljanje napredka na področju zaposljivosti bosta dosežena izobrazba prebivalstva (18) in kvalifikacije odraslih (17) . Ta kazalnik bo analiziran v povezavi s povrnjenim vložkom v izobraževanje in usposabljanje (20) . Predvideni so dodatni podatki o vstopu mladih na trg dela[38]. Začelo se bo oblikovanje sestavljenega kazalnika. Temeljni kazalniki za to področje politike: 17, 18 in 20.

Sklep

Iz zgornjega oddelka tega sporočila izhaja 20 temeljnih kazalnikov, ki so skladni z opredeljenimi prednostnimi nalogami politike znotraj strategije Izobraževanje in usposabljanje 2010. Svet se naproša, da sprejme teh 20 kazalnikov za zagotavljanje strateških smernic in usmeritev za strategijo.

20 temeljnih kazalnikov za spremljanje napredka pri doseganju lizbonskih ciljev v izobraževanju in usposabljanju |

Vključevanje v predšolsko vzgojo Šolanje otrok s posebnimi potrebami Osip v šoli Bralna, matematična in naravoslovna pismenost Jezikovno znanje Računalniško znanje Državljanske veščine Učenje učenja Stopnja dokončanja srednje šole med mladimi Vodenje šole Šole kot večnamenska lokalna učna središča | Strokovno izpopolnjevanje učiteljev in mentorjev Stratifikacija sistemov izobraževanja in usposabljanja Visokošolske diplome Čeznacionalna mobilnost študentov Vključevanje odraslih v vseživljenjsko učenje Znanja odraslih Dosežena izobrazba prebivalstva Naložbe v izobraževanje in usposabljanje Povrnjen vložek v izobraževanje in usposabljanje |

9 temeljnih kazalnikov, (1), (3), (4), (9), (14), (15), (16), (18) in (19), že obstaja in se uporabljajo pri spremljanju lizbonskih ciljev v izobraževanju in usposabljanju. Preostalih 12 se jih nanaša na področja, ki se še razvijajo. Tako se usklajen okvir kazalnikov še vedno vzpostavlja. Dopolnjuje ga naslednjih pet evropskih meril uspešnosti za leto 2010, ki jih je sprejel Svet in ki bodo še naprej bistvena orodja za merjenje napredka pri doseganju lizbonskih ciljev na področju izobraževanja in usposabljanja[39]. Več od teh meril ima pomembno vlogo, saj so zastavljena kot cilji zaposlitvene strategije EU.

Ne več kakor 10-odstotni osip Vsaj 20-odstotno zmanjšanje števila učencev, ki dosegajo slabe rezultate pri preverjanju bralne pismenosti Vsaj 85 % mladih naj bi dokončalo srednjo šolo Za 15 % večje število diplomantov matematičnih, naravoslovnih in tehnoloških ved ter hkratno zmanjšanje prevlade enega spola 12,5 % odraslih naj bi bilo vključenih v vseživljenjsko učenje |

Viri podatkov, na katerih sloni usklajeni okvir kazalnikov in meril uspešnosti

1. Podatki, na katerih sloni zgornji okvir kazalnikov in meril uspešnosti, izhajajo iz Evropskega statističnega sistema (ESS) (oddelek 3.1) in na zahtevo Sveta iz novih anket, ki bodo opravljene, ali iz drugih mednarodnih anket, v katerih so bile upoštevane evropske potrebe po podatkih (oddelek 3.2).

ESS sledi Evropskemu statističnemu kodeksu ravnanja, navedenemu v priporočilu Komisije o neodvisnosti, celovitosti in odgovornosti statističnih organov držav članic in Skupnosti.[40] Zaželeno je, da vsi podatki, uporabljeni v usklajenem okviru, izpolnjujejo določbe tega kodeksa.

Kazalniki, ki temeljijo na podatkih iz Evropskega statističnega sistema (ESS)

Statistična infrastruktura, potrebna za pridobivanje podatkov znotraj ESS, je kombinacija več virov podatkov (anket in administrativno zbranih podatkov) ter pogostih instrumentov in metodologij (priročnikov, klasifikacij, registrov, opredelitev, pojmov itd.). Za zagotavljanje primerljivosti so nujne ustrezne nacionalne infrastrukture, ki lahko dajejo usklajene podatke, saj priprava statističnih podatkov EU sloni na nacionalnih statističnih sistemih.

Na ravni EU obstaja več posebnih virov, ki zagotavljajo informacije o izobraževanju in usposabljanju, razdeliti pa jih je mogoče na dve skupini.

Prvič, vsakoletno zbiranje podatkov UNESCA/OECD/Eurostata (UOE), povezano s formalnim izobraževanjem v državah članicah (vpis, zaključek šolanja, osebje, financiranje šolstva itd.), 5-letna anketa o stalnem poklicnem usposabljanju (CVTS), v kateri se zbirajo informacije o usposabljanju na ravni podjetij, in 5-letna anketa o izobraževanju odraslih (AES), ki bo zagotovila informacije o vzorcih učenja pri odraslih (anketa po gospodinjstvih) in zajela naslednje kazalnike iz okvira: vključevanje v predšolsko vzgojo (1) , računalniška znanja (6), visokošolske diplome (14) , čeznacionalna mobilnost študentov ( 15) , vključevanje odraslih v vseživljenjsko učenje ( 16) ter naložbe v izobraževanje in usposabljanje (19) .

Drugič, te posebne ankete dopolnjujejo splošni viri informacij, kot sta anketa o delovni sili (LFS) in anketa EU o dohodkih in življenjskih razmerah (SILC, prihodnja). Take ankete zagotavljajo informacije o izobraževanju in usposabljanju, ki jih je mogoče povezati z družbeno-ekonomskimi spremenljivkami. Poleg tega informacije o izobraževanju raziskujejo priložnostni moduli, povezani z anketami, vendar v bolj nerednih presledkih. Drugi posamični viri (ankete IKT po gospodinjstvih in podjetjih) zagotavljajo podatke o specializiranih temah ali splošnem okviru. Iz teh virov izhajajo podatki za kazalnike o: osipu v šolah (3) , računalniških znanjih (6) , stopnji dokončanja srednje šole med mladimi (9) , vključevanju odraslih v vseživljenjsko učenje ( 16) , stopnji izobrazbe prebivalstva (18) in povrnjenem vložku v izobraževanje in usposabljanje (20) . Preučena bo možnost zbiranja podatkov o šolanju otrok s posebnimi potrebami (2) .

Poleg tega viri ESS ponujajo veliko število kazalnikov, ki izobraževalne sisteme opisujejo z vidika vložkov, postopkov in rezultatov. Taki vsebinski kazalniki dajejo podrobnejšo in popolnejšo sliko o uspešnosti države in se uporabljajo v podporo analizi. Redno jih objavlja Eurostat.

Eurostat in ESS si nenehno prizadevata ohranjati kakovost statistike, zlasti s priznavanjem in opredeljevanjem področij, na katerih so potrebne izboljšave in nadaljnje delo. Pravkar se pregleduje kakovost zbirke podatkov UOE, iz česar bo sledilo večletno načrtovanje izboljšav.

Da bi zagotovila predložitev in kakovost podatkov za pripravo in razvoj statistik o izobraževanju in vseživljenjskem učenju, je Komisija predlagala uredbo.[41] Ta okvirna uredba določa področja, ki naj bodo zajeta, zahteve glede kakovosti in nekatere izvedbene ukrepe. Takoj ko bo sprejeta, namerava Komisija pristopiti k posameznim izvedbenim aktom Komisije, ki bodo zajemali zbiranje podatkov UOE in AES.

Zanimanje za mednarodno primerljive podatke na nacionalni ravni hitro narašča. Več držav zato razvija statistične infrastrukture v obliki registrov in/ali longitudinalnih/panelnih/kohortnih raziskovalnih instrumentov, da bodo lahko bolje zagotavljali informacije na ravni šol in učencev, tudi kronološke.

Takemu razvoju na evropski ravni sledi cilj, da bi bilo nekoč mogoče združevati informacije, ki prihajajo iz nacionalnih sistemov. Na ravni učencev bi tovrsten napredek omogočil boljše spremljanje učenčeve „poti“, na ravni izobraževalnih ustanov (vključno s šolo, univerzo itd.) pa izboljšal možnosti za oblikovanje zanesljivih okvirov vzorčenja ter rabil kot vir za nekatere osnovne informacije o šolskih sistemih, ki bi se lahko uporabljale na skupni evropski ravni. Te pobude znotraj ESS naj bi Komisija podprla v okviru dejavnikov o: vodenju šole (10) , šolah kot večnamenskih lokalnih učnih središčih (11) , strokovnem izpopolnjevanju učiteljev in mentorjev (12) ter stratifikaciji sistemov izobraževanja in usposabljanja (13) .

Kazalniki, ki temeljijo na podatkih zunaj Evropskega statističnega sistema (ESS)

ESS ne more zagotoviti statistične infrastrukture za vse kazalnike, ki jih Svet zahteva v sklepih z dne 24. maja 2005, ali za okvir kazalnikov in meril, predstavljen v tem sporočilu.[42]

Iz ukrepov omrežja Eurydice[43] in Cedefopa izhajajo vsebinski podatki in kazalniki, ki podpirajo okvir, predstavljen v tem sporočilu. Ti podatki se pripravljajo v sodelovanju z Eurostatom.

OECD pripravlja kazalnike o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti (4) z raziskavo PISA[44] in koordinira delo pri razvoju številnih novih kazalnikov (glej spodaj).

Trenutno Komisija pripravlja posebne raziskave na dveh področjih: znanje tujih jezikov in učenje učenja med mladimi. V obeh primerih je Svet zaprosil za predstavitev podrobnih predlogov zanje.[45]

- Na področju jezikovnega znanja (5) je Komisija predlagala način za razvoj orodij za zbiranje podatkov, ki bodo namenjena evropskemu kazalniku jezikovnih kompetenc.[46] Na podlagi tega sporočila in sklepov Sveta (iz maja 2006)[47] je Komisija ustanovila svetovalni odbor nacionalnih predstavnikov.

- Na področju učenja učenja (8) je „Evropsko omrežje organov za evalvacijo izobraževalnih sistemov“ ocenilo možnost izvajanja obstoječih metodologij v meddržavni pilotni raziskavi. Priporočilo o razvoju raziskovalnega orodja je bilo predloženo Komisiji. Ta bo zdaj vzpostavila ustrezne upravljavske strukture za razvoj raziskovalnega orodja in za pilotni projekt, ki naj bi po pričakovanjih potekal leta 2007.

Kakor je zahteval Svet v svojih sklepih iz maja 2005, je Komisija na več področjih poskrbela za sodelovanje z mednarodnimi organizacijami.

- Na področju strokovnega izpopolnjevanja učiteljev (12) Komisija sodeluje z OECD, ki pripravlja anketo o učiteljih, v katero bo zajeto tudi njihovo strokovno izpopolnjevanje.

- Na področju znanj odraslih (17) je Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami opredelila potrebe EU po podatkih. Trenutno se preučuje, ali bi bile lahko te potrebe po podatkih vključene v raziskavo, usmerjeno v merjenje znanj odraslih, ki jo pripravlja OECD, ali pa bi bilo treba razviti novo raziskavo EU.

- Na področju državljanskih veščin (7) Komisija sodeluje z državami članicami pri opredeljevanju potreb po podatkih in pripravi evropskega modula v prihajajoči mednarodni raziskavi o državljanski vzgoji (ICCS), ki bo izvedena v letih 2008/09 in pokrila potrebe, povezane z izobraževanjem za aktivno državljanstvo.

Jasno je, da sta skladnost statistične infrastrukture in možnost zagotavljanja primerljivih podatkov med državami odvisni od sodelovanja vseh držav članic v raziskavah, ki jih koordinirajo druge mednarodne organizacije. Kolikor je mogoče, bo Komisija zagotovila, da se podatki pripravljajo v skladu s smernicami evropskega statističnega kodeksa ravnanja, ki bodo uporabljene tudi pri ocenjevanju kakovosti pridobljenih podatkov.

Sklepi

Svet se poziva, da:

- podpre okvir kazalnikov za merjenje napredka pri doseganju lizbonskih ciljev in zlasti,

- v celoti podpira razvoj novih kazalnikov, potrebnih znotraj usklajenega okvira,

- spodbuja razvoj zbirk podatkov ESS, ki bi se morale nadaljevati v tesnem sodelovanju z državami članicami prek ustreznih statističnih delovnih skupin.

Države članice se pozivajo, da:

- v celoti sodelujejo v raziskavah za razvoj novih kazalnikov, opredeljenih znotraj tega okvira, in sodelujejo s Komisijo pri izvajanju teh raziskav.

Komisija bo:

- Svetu pred začetkom obsežnejših novih raziskav predstavila podrobne predloge zanje,

- na začetku leta 2007 Svetu poročala o napredku pri pripravi evropske raziskave o znanju tujih jezikov med mladimi pred sklepom Sveta o naslednjih korakih,

- leta 2008 Svetu poročala o izvajanju usklajenega okvira kazalnikov in o sodelovanju držav članic pri razvoju novih kazalnikov, ki bodo izpolnili potrebe EU po podatkih,

- v sodelovanju z državami članicami obravnavala možnost za opredelitev merila uspešnosti EU, da se do leta 2015 posodobljenemu visokošolskemu sektorju nameni vsaj 2 % BDP,

- pred letom 2010 Svetu poročala o doseganju petih evropskih meril uspešnosti za leto 2010 v EU in državah članicah skupaj s predlogi o vlogi meril po letu 2010.

PRILOGA

Seznam 29 kazalnikov, ki so se doslej uporabljali za spremljanje napredka na področju izobraževanja in usposabljanja (2003–2006)

(KAZALNIKI ZA MERJENJE 5 MERIL USPEšNOSTI NA PODROčJU IZOBRAžEVANJA SO V KREPKI PISAVI)

1. Starost učiteljev (% učiteljev nad 50 let za osnovno, srednje)

2. Število mladih

3. Delež učencev proti učiteljem

4. Dokončanje srednje šole

5. % učencev z nizko bralno pismenostjo (PISA)

6. Uspešnost 15-letnikov pri branju (PISA)

7. Uspešnost 15-letnikov pri matematiki (PISA)

8. Uspešnost 15-letnikov pri naravoslovju (PISA)

9. Vključevanje nizko kvalificiranih ljudi v izobraževanje in usposabljanje

10. Študentje matematičnih, naravoslovnih in tehnoloških ved kot delež vseh študentov

11. Diplomanti matematičnih, naravoslovnih in tehnoloških ved kot % vseh diplomantov

12. Skupno število diplomantov matematičnih, naravoslovnih in tehnoloških ved na terciarni ravni (rast)

13. Število diplomantov matematičnih, naravoslovnih in tehnoloških ved na 1000 prebivalcev

14. Javni izdatki za izobraževanje

15. Zasebni izdatki za izobraževalne ustanove

16. Izdatki podjetij za stalno poklicno usposabljanje

17. Skupni izdatki za izobraževalne ustanove na učenca, v standardu kupne moči

18. Skupni izdatki za izobraževalne ustanove na učenca, v primerjavi z BDP

19. Vključevanje v vseživljenjsko učenje, prebivalstvo od 25–64 let, vsi, nizko izobraženi

20. Vključevanje v stalno poklicno usposabljanje, vsa podjetja

21. Vključevanje v stalno poklicno usposabljanje, podjetja, ki ponujajo usposabljanje

22. Stopnje vključenosti v izobraževanje, učenci in študentje od 15–24 let

23. Delež osipa v šoli med prebivalstvom od 18–24 let

24. Razdelitev učencev po številu tujih jezikov, ki se jih učijo

25. Povprečno število tujih jezikov, ki se jih uči učenec

26. Notranja/zunanja mobilnost učiteljev in mentorjev, Erasmus + Leonardo

27. Notranja/zunanja mobilnost študentov v Erasmusu in pripravnikov v Leonardu

28. Tuji študentje na terciarni ravni kot % vseh vpisanih študentov, po narodnostih

29. Odstotek študentov v državi izvora, vpisanih na tujem

[1] Sklepi predsedstva, Lizbona, odstavek 2.

[2] Sklepi predsedstva, Barcelona, odstavek 43.

[3] Skupno vmesno poročilo Sveta in Komisije: „Izobraževanje in usposabljanje 2010: uspeh lizbonske strategije je odvisen od nujnih reform“ (2004)

[4] Sklepne ugotovitve Sveta z dne 7. maja 2003.

[5] Zadnjič je bilo objavljeno maja 2006, SEC(2006) 639.

[6] Glej Skupno poročilo Sveta za izobraževanje/Komisije za leto 2006 o izvajanju delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010, UL C 79/1, 1.4.2006.

[7] SEC(2004) 1285-2.

[8] Sklepi Sveta z dne 24. maja 2005 o novih kazalcih na področju izobraževanja in usposabljanja (2005/C 141/04).

[9] Center za raziskovanje vseživljenjskega učenja – na podlagi kazalcev in meril (Ispra, I) Skupno raziskovalno središče.

[10] Evropski svet z dne 23. in 23. marca 2006, sklepi predsedstva, odstavek 23.

[11] Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu. Učinkovitost in pravičnost v evropskih sistemih izobraževanja in usposabljanja, COM(2006) 481.

[12] Glej razpredelnico na koncu oddelka 2.

[13] EURYDICE, Key Data on Education in Europe (Pomembni podatki o izobraževanju v Evropi)

[14] COM(2002) 779 konč. z dne 10. januarja 2003.

[15] Posodobitev izobraževanja in usposabljanja v Evropi: bistven prispevek k blaginji in socialni koheziji v Evropi, Uradni list C 79/1 z dne 1. aprila 2006.

[16] Evropski svet v Bruslju 23. in 24. marca 2006, Sklepi predsedstva, http://www.consilium.europa.eu/ueDocs/cms_Data/docs/pressData/en/ec/89013.pdf

[17] Op. cit. COM(2006) 481.

[18] Sklepi predsedstva, Lizbona, 23. in 24. marca 2000.

[19] Sklepi Sveta z dne 5. in 6. maja 2003 o referenčnih ravneh povprečne evropske storilnosti v izobraževanju in usposabljanju (merilih uspešnosti). (2003/C 134/02). http://europa.eu.int/eur-lex/pri/en/oj/dat/2003/c_134/c_13420030607en00030004.pdf.

[20] Ključne kompetence so tiste, ki jih vsi ljudje potrebujejo za osebno izpolnitev in razvoj, aktivno državljanstvo, vključitev v družbo in zaposlitev.

[21] Sklepi predsedstva, Barcelona 15. in 16. marca 2002, http://ue.eu.int/ueDocs/cms_Data/docs/pressData/en/ec/71025.pdf.

[22] Resolucija Sveta o vseživljenjskem učenju z dne 27. junija 2002, Uradni list C163/01 z dne 9. 7. 2002.

[23] Predlog za priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje; COM(2005) 548 konč. z dne 10. 11. 2005.

[24] Sporazumevanje v maternem jeziku, sporazumevanje v tujih jezikih, matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji, digitalna kompetenca, učenje učenja, medosebne, medkulturne in socialne kompetence ter državljanske kompetence, podjetnost in kulturno izražanje.

[25] Evropski okvir mora opredeliti nova osnovna znanja, ki jih je treba zagotavljati z vseživljenjskim učenjem – Sklepi predsedstva (Lizbona 2000).

[26] Šole in centri za poklicno izobraževanje, vsi povezani z internetom, bi se morali razviti v večnamenska učna središča, dostopna vsem. Sklep predsedstva, Lizbona (2000).

[27] Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2001 o evropskem sodelovanju pri evalvaciji kakovosti v šolskem izobraževanju. (Uradni list L 60 z dne 1.3.2001).

[28] Glej Skupna evropska načela za kompetence in kvalifikacije učiteljev: http://ec.europa.eu/education/policies/2010/doc/principles_en.pdf.

[29] Glej na primer Key Data on Education in Europe 2005 (Pomembni podatki o izobraževanju v Evropi 2005).

[30] Evropska komisija dosega lizbonski cilj: prispevek poklicnega izobraževanja in usposabljanja: Končno poročilo Evropski komisiji 1. 11. 2004. http://europa.eu.int/comm/education/policies/2010/studies/maastricht_en.pdf.

[31] Neformalno zasedanje Evropskega sveta v Hampton Courtu (oktober 2005); Sporočilo „Evropske vrednote v globaliziranem svetu – Prispevek Komisije k oktobrskemu srečanju predsednikov držav in vlad“ COM(2005) 525.

[32] Spodbujanje intelektualnega potenciala Evrope: omogočiti univerzam, da bodo v najvišji meri prispevale k Lizbonski strategiji“ COM(2005) 152.

[33] Glej „Več raziskav in inovacij – naložba za rast in zaposlovanje: Skupni pristop“ COM(2005) 488 z dne 12. oktobra 2005. Del naložb v raziskave in razvoj gre za splošne naložbe v visokošolskih ustanovah.

[34] Sklepi predsedstva, Lizbona (2000).

[35] Glej na primer Sklepi predsedstva, Lizbona (2000).

[36] Sklepi predsedstva, Bruselj (2006).

[37] Evropsko visoko šolstvo s svetovnega vidika SEC(2005) 518.

[38] Priložnostni modul ankete o delovni sili leta 2009.

[39] Op. cit. Sklepi Sveta (2003). Kazalniki v podporo tem petim merilom uspeha so sestavni del usklajenega orodja 20 kazalnikov, opisanih v Sporočilu.

[40] COM(2005) 217. Evropski statistični kodeks ravnanja temelji na 15 načelih. Vlade in statistični organi v EU se zavezujejo, da se bodo držali načel, določenih v kodeksu, ki se nanašajo na institucionalno okolje, statistične postopke in rezultate.

[41] Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pripravi in razvoju statističnih podatkov o izobraževanju in vseživljenjskem učenju – COM(2005) 625.

[42] UL (2005/C 141/04) 10.6.2005.

[43] Evropska enota Eurydice in omrežje nacionalnih enot Eurydice.

[44] Program mednarodne primerjave dosežkov učencev.

[45] Op. cit. Sklep Sveta (maj 2005).

[46] „Evropski kazalnik jezikovnih kompetenc“, COM(2005) 356, 1.8.2005.

[47] Sklepi Sveta o Evropskem kazalniku jezikovnih kompetenc (2006/C 172/01).