15.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 305/25

—

poudarja, da je treba postopek oblikovanja Evropskega raziskovalnega prostora pospešiti, če želimo, da se bo Evropa razvila v vodilno družbo znanja in najbolj dinamični gospodarski prostor; regije v okviru svojih raziskovalnih politik s podpornimi programskimi, strukturnimi in zakonodajnimi okvirnimi pogoji bistveno prispevajo k oblikovanju Evropskega raziskovalnega prostora;

—

podpira usklajevanje regionalnih, nacionalnih in evropskih raziskovalnih programov in prednostnih nalog; vendar ob upoštevanju načela subsidiarnosti poudarja pristojnost držav članic ter regionalnih in lokalnih oblasti za znanost in raziskave ter še naprej zavrača centralizirane raziskave, načrtovane na evropski ravni;

—

meni, da je za razvoj Evropskega raziskovalnega prostora zelo pomembna mobilnost znanstvenikov, vključno s potrebnimi zakonodajnimi prilagoditvami na področjih pravice do bivanja in pokojnin ter družini prijaznimi podpornimi ukrepi;

—

poudarja potrebo po oblikovanju standardov in pravic za varovanje intelektualne lastnine. Priprava evropske listine za obravnavo intelektualne lastnine javnih raziskovalnih ustanov in univerz lahko pomembno prispeva k oblikovanju Evropskega raziskovalnega prostora in spodbujanju mrež sodelovanja;

—

poziva univerze k odkrivanju novih poti sodelovanja med javnimi ustanovami in zasebnim sektorjem, npr. v okviru skupnih inovacijskih skladov javnega in zasebnega sektorja. Univerze je treba spodbujati, da bodo vir inovacij v svojih regijah.

Poročevalec

:

g. SCHROEREN (DE/EPP), član deželnega zbora Severnega Porenja – Vestfalije

1.

potrjuje velik pomen oblikovanja Evropskega raziskovalnega prostora za gospodarski in družbeni razvoj ter inovacijsko sposobnost, za dosego lizbonskih ciljev ter trajnostno in uravnoteženo rast ter uspešnost regij Evrope, pa tudi za izboljšanje kakovosti življenja njenih državljanov;

2.

meni, da so bili po tem, ko je Evropski svet marca 2000 v Lizboni sprejel sklep o oblikovanju Evropskega raziskovalnega prostora, sprejeti pomembni ukrepi za njegovo uresničitev. Ta postopek je treba pospešiti, če želimo, da se bo Evropa razvila v vodilno družbo znanja in najbolj dinamični gospodarski prostor;

3.

zato pozdravlja pobudo Evropske komisije, ki je z zeleno knjigo začela pregled napredka, uspehov in neuspehov na poti do Evropskega raziskovalnega prostora od njegove ustanovitve leta 2000, ter obravnava in opisuje nove zamisli ob upoštevanju novega razvoja;

4.

meni, da je za razvoj Evropskega raziskovalnega prostora zelo pomemben napredek pri mobilnosti znanstvenikov, vključno s potrebnimi zakonodajnimi prilagoditvami na področjih pravice do bivanja in pokojnin ter družini prijaznimi podpornimi ukrepi. Poleg tega lahko boljše usklajevanje in sodelovanje držav članic in regij glede raziskovalnih programov prispeva k sinergijam ter s tem k dodani vrednosti Evropskega raziskovalnega prostora in krepitvi konkurenčnosti Evrope na svetovnem trgu znanja. V zvezi s tem je nujno potrebna krepitev prenosa znanja tudi prek sodelovanja v inovacijskih grozdih. Podporne programe EU, zlasti 8. okvirni program za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, je treba ustrezno razširiti in usmeriti, slednjega pa je treba še bolj učinkovito kot doslej povezati z Evropskimi strukturnimi skladi;

5.

poudarja velik pomen regij, ki v okviru svojih raziskovalnih politik s podpornimi programskimi, strukturnimi in zakonodajnimi okvirnimi pogoji bistveno prispevajo k evropski dodani vrednosti na področju raziskav in k oblikovanju Evropskega raziskovalnega prostora ter ga uresničujejo. Zakonodajne okvirne pogoje EU bi bilo treba določiti le tam, kjer je to nujno potrebno za oblikovanje Evropskega raziskovalnega prostora in kjer usklajevalni ukrepi ne zadoščajo niti v okviru odprte metode usklajevanja. Zato Odbor še naprej zavrača vsako centralizirano načrtovanje na evropski ravni;

6.

izrecno opozarja na odločilno vlogo mest in regij pri spodbujanju inovativnega okolja. Njihova politika ne vpliva močno samo na uresničitev Evropskega raziskovalnega prostora prek mobilnosti znanstvenikov – kajti znanstvenike in znanstvenice privlačijo le raznolike, strpne in inovativne življenjske okoliščine – temveč so mesta tudi gonilna sila za razvoj raziskovalne infrastrukture. Pri tem je treba opozoriti na regionalno inovacijsko politiko, tehnološke centre, podjetniške inkubatorje, znanstvene parke in sklade tveganega kapitala;

7.

v zeleni knjigi o Evropskem raziskovalnem prostoru opaža odsotnost stališča, da se okrepljeno sodelovanje med javno financiranimi raziskavami in drugimi družbenimi akterji nanaša tudi na lokalne in regionalne oblasti, ne pa le na industrijo, kot je navedeno v nekaterih primerih. V številnih državah članicah so lokalne in regionalne oblasti pristojne za pomembna področja javne blaginje. Okrepiti je treba sodelovanje med univerzami in javnimi akterji, obstaja pa večja potreba po „socialnih inovacijah“; tako bi lahko obvladovali velike družbene izzive in prispevali k izvajanju lizbonske strategije.

8.

meni, da je tematska, geografska in institucionalna mobilnost znanstvenikov zelo pomembna za nadaljnji razvoj in prenos znanja ter da bi zato morala postati samoumeven sestavni del sedanjih življenjepisov in poklicnih poti;

9.

se strinja, da mobilnost znanstvenikov sedaj pogosto ovirajo nezadostni zakonodajni in institucionalni okviri ter slabi delovni pogoji in zapreke na poklicni poti;

10.

poudarja pomen usposabljanja znanstvenikov v različnih delih Evropske unije, vključno z novimi državami članicami. Z usposabljanjem znanstvenikov v različnih delih EU se vedno bolj uresničujejo enake možnosti tudi pri dostopu do usposabljanja znanstvenikov, kar zagotavlja, da se evropski potencial talentov optimalno uporabi v korist celotne EU. Ta vidik poudarja pomen financiranja univerz in raziskovalnih ustanov z nacionalnimi in evropskimi finančnimi instrumenti ter z ukrepi lokalnih in regionalnih oblasti;

11.

spodbuja lokalne in regionalne oblasti, da sprejmejo vse možne ukrepe v svoji pristojnosti za izboljšanje mobilnosti na vseh področjih, zlasti med znanostjo in industrijo. Pri tem je zelo pomembno tesno vseevropsko sodelovanje med podjetji, univerzami in raziskovalnimi ustanovami, pa tudi s političnimi akterji in upravami na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Delež žensk v znanstvenih poklicih je treba trajno povečati. V zvezi s tem so izredno pomembni prožnost poklicnih poti in delovnega časa, predpisi za prenos pokojninskih pravic, pa tudi ponudba otroškega varstva v skladu s potrebami in drugih družini prijaznih podpornih ukrepov (npr. pomoč pri vstopu na trg dela zakoncev in življenjskih partnerjev);

12.

izraža potrebo, da je treba pritegniti odlične znanstvenike iz neevropskih držav in zato poudarja pomen programov mobilnosti EU, kot je program Marie Curie, ter pozdravlja podporne ukrepe, ki so jih nekatere regije sprejele za spodbujanje vračanja znanstvenikov;

13.

v zvezi s tem načeloma podpira potrebo po večjem odpiranju regionalnih in nacionalnih programov R&R, vendar je treba pojasniti praktično izvajanje teh programov;

14.

potrjuje vlogo EU, da s pomočjo odprte metode usklajevanja pregledno in na podlagi primerov najboljših praks iz regij spodbuja boljše usklajevanje ukrepov regionalnih in nacionalnih oblasti za spodbujanje mobilnosti.

15.

priznava potrebo po oblikovanju sodobne in zmogljive evropske raziskovalne infrastrukture, zlasti z vzpostavitvijo sodobnih virtualnih mrež in baz znanja, ter podpira stališče, da je v ta namen treba poleg evropskih virov pridobiti tudi regionalna, nacionalna in zasebna sredstva. V zvezi s tem je odločilnega pomena doseči cilj 3 % BDP z dvotretjinskim deležem zasebnega sektorja;

16.

potrjuje svoje stališče, da je za zagotavljanje mednarodne konkurenčnosti Evropskega raziskovalnega prostora treba pospeševati povezovanje obstoječih raziskovalnih ustanov v mreže in njihov nadaljnji razvoj. Evropski strukturni skladi bi lahko bistveno prispevali k financiranju in ustanavljanju novih raziskovalnih infrastruktur. Poleg tega si je treba prizadevati za tesnejšo povezavo z okvirnim programom za raziskave. Ta vidik oz. vloga strukturnih skladov pri oblikovanju Evropskega raziskovalnega prostora je bila v zeleni knjigi doslej premalo poudarjena;

17.

v zvezi s tem poziva, da je treba tudi o vprašanju izvajanja in financiranja evropskega načrta, ki ga je predložil Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture (ESFRI), razpravljati kot o pomembnem mejniku v oblikovanju Evropskega raziskovalnega prostora. Pri tem je v ospredje treba postaviti jasne in pregledne postopke odločanja ter merilo odličnosti;

18.

zato pozdravlja prizadevanja v različnih regijah, da se z okrepitvijo avtonomije univerz omogoči večja udeležba zasebnega sektorja. Izrecno jih poziva k odkrivanju novih poti sodelovanja med javnimi ustanovami in zasebnim sektorjem, npr. v okviru skupnih inovacijskih skladov javnega in zasebnega sektorja, ki so lahko vzor za trajnostno uporabo in zagotavljanje javnih virov. Univerze je treba spodbujati, da bodo kot vir inovacij v svojih regijah postale še bolj opazne kot doslej, in jih vključevati v ustrezne procese razprav na regionalni, nacionalni in evropski ravni;

19.

se strinja, da je treba javne in zasebne dejavnosti ter dejavnosti R&R držav članic EU bolje uskladiti, in meni, da je odprta metoda usklajevanja primeren instrument za dosego sinergijskih učinkov na tem področju.

20.

poudarja pomen univerz in neuniverzitetnih raziskovalnih ustanov za temeljne in uporabne raziskave kot gonilo splošnega družbenega, kulturnega in gospodarskega razvoja v njihovih regijah in tudi v medregionalnem okviru. Ob upoštevanju tega se zavzema za obsežno opredelitev pojma inovacije, ki bo obsegala več kot le gospodarski pomen;

21.

poudarja pomen čezmejnega sodelovanja univerz in raziskovalnih ustanov z neuniverzitetnimi partnerji v industriji in gospodarstvu, upravo, kulturo in drugimi družbenimi skupinami;

22.

podpira prizadevanja za vzpostavitev virtualnih centrov znanja in v zvezi s tem poudarja prizadevanja regij, ki spodbujajo sodelovanje akterjev tudi v virtualnih grozdih;

23.

pozdravlja dejavnosti EU za spodbujanje teh ukrepov s primernimi podpornimi programi pomoči oz. dejavnostmi kot del teh programov – npr. v okviru 7. okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti. Poleg tega poziva k nadaljnjemu usmerjenemu razvoju ustreznih programov s ciljem, da se doseže močnejše sodelovanje navedenih institucij in akterjev za dosego potrebne kritične mase in oblikovanje odličnih in mednarodno prepoznavnih grozdov;

24.

opozarja, da je pri cilju doseči kritično maso na ravni raziskovalnih ustanov ta odvisna od tematike, raziskovalnega področja in udeležencev. Opustiti bi bilo treba standardni pristop za vsa raziskovalna področja in oblike spodbujanja;

25.

pozdravlja cilj, zastavljen v zeleni knjigi, za primerno ravnotežje med institucionalnim in konkurenčnim financiranjem raziskovalnih ustanov. V skladu s predhodno izraženimi stališči Odbor regij poziva k nadaljevanju razprave o ustreznem ravnotežju med institucionalnim in konkurenčnim financiranjem. Za dinamiko sistema je zelo pomembno, kako je to ravnotežje zastavljeno;

26.

meni, kot je izrazil že v preteklosti, da je treba prepustiti izbiro zanimivih in koristnih raziskovalnih tem znanstvenikom in njihovim skupnostim (pristop od spodaj navzgor – bottom-up) ter zaupati v prostovoljno povezovanje v mreže, namesto da bi dajali prednost procesu, vodenemu od zgoraj, in s tem ritualnemu sodelovanju;

27.

hkrati poudarja, da je treba poleg spodbujanja odličnosti in vrhunskih dosežkov ljudem v vseh regijah zagotoviti dobro izobraževanje in usposabljanje kot osnovo za posameznikovo in družbeno blaginjo ter inovacijsko sposobnost.

28.

OR se strinja z razlago o velikem pomenu digitalnih medijev za demokratično, čezmejno in ciljno usmerjeno razširjanje znanja in znanstvenih spoznanj, med drugim za politično posvetovanje, ter podpira razširjanje tega znanja tudi prek mednarodnega povezovanja v mreže;

29.

v zvezi z mednarodnim sodelovanjem poudarja potrebo po oblikovanju standardov in pravic za varovanje intelektualne lastnine, kajti brez njih bi bilo zaupno sodelovanje v institucionalnem in čezmejnem smislu, npr. v grozdih in centrih odličnosti, močno ovirano;

30.

znova poudarja svoje stališče, da je v ta namen treba spodbujati sistematičen razvoj in uporabo evropskih in mednarodnih standardov ter z objavljanjem primerov najboljših praks podpirati zlasti prenos znanja med industrijo in sektorjem javnih raziskav. Priprava evropske listine za obravnavo intelektualne lastnine javnih raziskovalnih ustanov in univerz lahko pri tem pomembno prispeva k oblikovanju Evropskega raziskovalnega prostora in spodbujanju mrež sodelovanja;

31.

izrecno poudarja, da je treba tudi pri velikih evropskih projektih sodelovanja, kot je npr. Evropski tehnološki inštitut, zagotoviti vključitev in možnosti sodelovanja regij in MSP.

32.

podpira usklajevanje in prilagajanje regionalnih in nacionalnih raziskovalnih programov in prednostnih nalog s ciljem uresničiti Evropski raziskovalni prostor in raziskovalni trg ter bolje uskladiti raziskovalne dejavnosti posameznih držav. Podpira tudi boljše osredotočenje na skupni cilj oblikovanja Evropskega raziskovalnega prostora. Ob upoštevanju načela subsidiarnosti poudarja pristojnost držav članic ter regionalnih in lokalnih oblasti za znanost in raziskave ter še naprej zavrača centralizirane raziskave, načrtovane na evropski ravni;

33.

potrjuje svoje prepričanje, da je vzpostavitev Evropskega raziskovalnega prostora in vsebinsko usklajenih raziskav mogoče bistveno spodbuditi tako, da se lokalnim in regionalnim oblastem zagotovijo dobri okvirni pogoji za raziskave. To omogočajo programi pomoči EU, kot je 7. okvirni program za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, velik napredek pa je mogoče doseči tudi z ustrezno usklajenimi in usmerjenimi strukturnimi programi, ki omogočajo sinergije med strukturno in raziskovalno podporo;

34.

priznava, da raziskovalnih in inovacijskih modelov, ki so uspešni v določeni regiji, ni mogoče preprosto kopirati in prenesti v druge regije oziroma politične enote. Lahko pa služijo kot zgled za razvoj prilagojenih modelov v drugih, tudi prikrajšanih regijah, pri čemer je treba upoštevati strukturne, družbene in kulturne značilnosti posamezne regije;

35.

se strinja, da se je program ERA-NET za usklajevanje regionalnih in evropskih raziskovalnih programov obnesel in ga je treba še naprej razvijati;

36.

opozarja, da bodo regije primerjalne analize EU sprejele le, če bodo upoštevani posebni razvojni pogoji, faze in potrebe posameznih regij. Zato mora EU za uspešne primerjalne analize v regijah razviti primerne kazalnike ter raziskovalne metode, ki dejansko omogočajo primerjavo regij in vodijo k uresničljivim rezultatom. Vključevanje regij v ta razvojni proces je nepogrešljivo za uspeh primerjalnih analiz v prihodnje;

37.

opaža, da v zeleni knjigi o Evropskem raziskovalnem prostoru niso navedene t. i. „socialne platforme“. Cilj te inovativne zamisli je dejansko oblikovati in izvajati strateške agende za raziskave glede na velike družbene izzive, npr. okolje, staranje prebivalstva in integracijo. Pozdraviti je treba dejstvo, da so v delovnem programu v poglavju Sodelovanje v okviru tem iz družbenoekonomskih in humanističnih ved iz decembra 2006 navedene socialne platforme za mesta in socialna kohezija. Vendar mora Komisija še naprej razvijati to inovativno pot za oblikovanje prihodnjih tem na področju raziskav, kar med drugim že poteka v dialogu z znanstveniki, javnimi akterji, podjetji in civilno družbo.

38.

podpira idejo mednarodne narave znanosti in raziskav ter poudarja potrebo po sodelovanju, ki presega meje EU, in izmenjavo znanja in znanstvenikov;

39.

pozdravlja dejavnosti držav članic, ki to mednarodno sodelovanje spodbujajo z oblikovanjem ugodnih okvirnih pogojev, kot na primer z ustreznim spreminjanjem imigracijskih zakonov, ter poziva k tesnemu sodelovanju držav članic na teh področjih.

40.

pozdravlja pobudo Evropske komisije za obsežno javno razpravo, v katero bo vključen Odbor regij in v okviru katere je treba konkretneje določiti in nadalje razviti predstavljene prednostne teme in ukrepe za oblikovanje Evropskega raziskovalnega prostora, pri tem pa upoštevati načelo subsidiarnosti, ki velja za področje raziskav.