52006DC0601

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 20.10.2006

COM(2006) 601 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Strategija za Afriko: Regionalno politično partnerstvo EU za mir, varnost in razvoj v Afriškem rogu{SEC(2006)1307}

REGIJA AFRIŠKEGA ROGA [pic]

KAZALO

1. Uvod 4

1.1. Politični okvir. 4

1.2. Zakaj je afriški rog strateškega pomena za eu 5

2. Regionalne razsežnosti in dinamika 5

2.1. Povezave med regijami 5

2.2. Vprašanja, ki zadevajo celotno regijo 6

3. Program dela za regionalno ukrepanje 8

3.1. Spodbujanje učinkovitega regionalnega političnega in gospodarskega sodelovanja ter povezovanja 8

3.2. Obravnava ključnih strateško-političnih vprašanj na državni ravni z regionalnimi posledicami 9

3.3. Reševanje čezmejnih vprašanj, ki zadevajo celotno regijo afriškega roga 10

4. Okolje, ki omogoča uspešno partnerstvo 10

4.1. Predlagani spremljajoči ukrepi eu 11

4.2. Predlagani spremljajoči ukrepi partnerjev afriškega roga 11

5. Sklep 12

6. Seznam okrajšav 13

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Strategija za Afriko: Regionalno politično partnerstvo EU za mir, varnost in razvoj v Afriškem rogu

1. UVOD

1.1. Politični okvir.

Evropska komisija je 20. marca 2006 na 11. vrhu voditeljev držav in vlad Medvladne oblasti za razvoj (IGAD – Intergovernmental Authority on Development) predstavila prvotni načrt strategije za mir, varnost in razvoj za regijo Afriškega roga. To sporočilo na podlagi vzajemnega interesa in politične volje ustvarja regionalno stabilnost in solidarnost ter je rezultat posvetovanj na visoki ravni, ki so potekala od takrat, vključevala pa vse države IGAD in druge zainteresirane regionalne akterje kot sta Arabska liga in Egipt.

To sporočilo temelji na dveh pomembnih strategijah, ki jih EU že izvaja: „ Evropskem soglasju o razvoju “, ki sta ga sprejela Evropski parlament in Svet, prav tako pa je bil sprejet na seji predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta in Komisije 20. decembra 2005[1] ter „ Strategiji EU do Afrike “, ki jo je Evropski svet odobril 15.–16. decembra 2005. Evropsko soglasje o razvoju zagotavlja osnovni politični okvir, ki stremi k zmanjšanju revščine in trajnostnemu razvoju, to pa dosega s celovitim pristopom k šibkosti države, osnovanim na preprečevanju, na podlagi podpiranja preprečevanja in reševanja konfliktov ter vzpostavljanja miru. Strategija EU do Afrike podpira politiko EU do Afrike, in sicer navaja da „vprašanja, kot so mir in varnost, migracija, medsebojno povezovanje ali obvladovanje nesreč v prvi vrsti zahtevajo rešitve, ki jih lahko ponudita regija ali celina,“ poudarja pa potrebo po „razvoju celovitega pristopa za preprečevanju konfliktov, ki poskuša povezati politike in ukrepe na področju varnosti, razvoja in demokratičnega vodenja. EU bi morala vse bolj uporabljati regionalne in nacionalne razvojne strategije ter instrumente za odpravo strukturnih vzrokov konflikta.“

Varnost in razvoj sta pomembna in se dopolnjujeta. Brez miru in varnosti ni možnosti za razvoj in izkoreninjenje revščine, brez razvoja in izkoreninjenja revščine pa ne bo trajnega miru.

Ta osrednja predpostavka, na kateri temelji Strategija EU do Afrike, je zlasti pomembna v regiji Afriškega roga. Afriški rog je ena izmed regij, ki je v svetovnem merilu najbolj nagnjena k nastanku konfliktov, in ena izmed najrevnejših na svetu. Dolgo trajajoči mejni spori med Eritrejo in Etiopijo, somalska kriza in konflikti v Sudanu in severni Ugandi imajo vsi vpliv na preživljanje milijonov ljudi, kar regijo oddaljuje od razvojnih ciljev novega tisočletja.

Evropska komisija zdaj na podlagi tega političnega okvira predlaga vzpostavitev „regionalnega političnega partnerstva“ z Afriškim rogom [2] kot preskus uporabe strategije EU do Afrike. Glavni cilj sporočila je prispevati k zmanjšanju nestabilnosti v regiji, ki je predpostavka za dosego razvojnih ciljev novega tisočletja. Določa celovit pristop k preprečevanju konfliktov v Afriškem rogu, v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju rešuje osnovne vzroke nestabilnosti na državni in regionalni ravni ter utrjuje regionalno sodelovanje. Partnerstvo bi moralo biti vodilo za zunanje ukrepe EU v regiji in za oblikovanje državnih in regionalnih strateških dokumentov.

1.2. Zakaj je Afriški rog strateškega pomena za EU

Uspešna, demokratična, stabilna in varna regija ustreza interesom držav in narodov tako Afriškega roga kot tudi EU. Vendar nenadzorovan, politično zapostavljen, gospodarsko marginaliziran in onesnažen Afriški rog lahko spodkoplje stabilnost v regiji in širšo stabilnost EU ter cilje razvojne politike in ogrozi varnost Evropske unije.

EU je najpomembnejši razvojni partner v regiji Afriškega roga. Prav tako je eden od glavnih donatorjev človekoljubne pomoči. Socialno-ekonomska ranljivost in nepravičnosti, pomanjkljivosti na področju človekovih in socialnih pravic, stalna negotova preskrba s hrano, tekmovanje za dostop do redkih naravnih virov, slabo upravljanje in rast prebivalstva so vprašanja, ki jih skušajo reševati politike stabilnosti in zmanjševanja revščine EU skupaj z regionalnimi in mednarodnimi partnerji. Stabilnost Afriškega roga je tudi strateško pomembna za varnost EU. Čezmejni premiki, kot sta nezakonito priseljevanje in trgovina z orožjem, preprodaja drog in tokovi beguncev so dejavniki, ki prispevajo k nestabilnosti in napetostim, se širijo po vsem Afriškem rogu in drugje in lahko dosežejo celo EU. Mednarodna pozornost se je na Afriški rog usmerila v boju proti terorizmu zaradi širjenja verskega ekstremizma in ideoloških vplivov iz sosednjih regij. Prevladujoča negotovost v regiji je tudi prispevala k kulturi brezpravnosti, razbojništva in oboroženih skupin. Zato se meje med političnim konfliktom, kriminaliteto in terorizmom zamegljujejo.

Stabilni Afriški rog je tudi v velikem gospodarskem interesu EU. Meji na strateško pomembna dela Bližnjega vzhoda: leži ob strani vodne poti na Rdečem morju, ki je ključna za trgovino EU in njeno oskrbo, zlasti za energijo; je sosed Saudove Arabije, ki je največji proizvajalec nafte na svetu; obkroža porečje reke Nil, ki je osrednjega pomena za Egipt (stabilnost Egipta pa je pomemben dejavnik stabilnosti v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu); in je zelo blizu državam, ki jih zajema evropska sosedska politika EU, tako v Severni Afriki kot tudi na Bližnjem vzhodu. EU je tudi ključni mednarodni trgovinski partner v regiji in obstaja potencial za rast gospodarskih interesov EU, če se bosta preskrba z energijo in gospodarska rast v regiji še naprej povečevala in bo njuno upravljanje ustrezno.

Treba je opozoriti, da so svoje interese zaradi strateškega pomena Afriškega roga že izrazile druge države, zlasti ZDA, Kitajska in Indija in v regijo že vlagajo precejšnja sredstva.

2. REGIONALNE RAZSEŽNOSTI IN DINAMIKA

2.1. Povezave med regijami

Regija Afriškega roga ima še posebej zapletene regionalne, politične in čezmejne dimenzije. Te vključujejo stičišče Bantu/nilske, arabske, egiptovske in abesinske kulture; številne vojne zaradi odcepitve, avtonomije ali ozemeljskih zahtev (veliko jih je povezanih z etnično ali versko identiteto), nadzora naravnih virov in mejnih sporov; regionalne vplive rasti prebivalstva, sprememb podnebja in povezanih pritiskov na naravne vire; napetosti, ki jih povzroča tekmovanje za vodne vire iz Nila; velik delež nomadov, ki se ukvarjajo z živinorejo, ki jih vežejo etnične in jezikovne vezi, ne pa politične meje, in so med najbolj zapostavljenimi skupinami v regiji; kulturo militarizma in pridobitniških pravic vojnih gospodarstev; ter zapostavljanje, nerazvitost in negotovost obmejnih območij v regiji. Vsi ti dejavniki prispevajo k negotovosti, konfliktom, revščini in slabemu upravljanju ter zahtevajo regionalne rešitve s čezmejnimi in nadnacionalnimi elementi, ki dopolnjujejo ustrezne nacionalne odgovore.

V regiji Afriškega roga se ne odvija vrsta ločenih konfliktov, ampak vlada regionalni sistem negotovosti , v katerem konflikti in politične krize napajajo in spodbujajo druga drugo. Sedanje politično in ideološko okolje v Afriškem rogu omogoča vse večjo polarizacijo in utrjuje območje negotovosti, ki se razteza od Darfurja do južne Somalije, ima pa negativen vpliv na regijo kot celoto. Regionalne organizacije, kot sta Afriška unija (AU) in Medvladne oblasti za razvoj (IGAD), imajo ključno vlogo pri iskanju trajnih rešitev na izzive, s katerimi se spoprijema Afriški rog. Priloga I navaja pregled obstoječe regionalne strukture.

Pregled nekaterih najpomembnejših regionalnih povezav večjih konfliktov v regiji je naveden v Prilogi II . Iz zgoraj navedenih trditev lahko sklepamo naslednje:

- Večina mej je nestabilnih, v mejnih regijah je možnost nastanka takšnega ali drugačnega konflikta vedno prisotna, veliko je tudi spornih mej.

- Večina teh držav, ki imajo skupno mejo, ima ali je nedavno imela težavne meddržavne odnose, ki lahko vodijo do nasilja.

- V vseh večjih konfliktih v regiji obstajajo dokazi, da države skupinam, ki se vojskujejo v sosednjih državah, nudijo zatočišče, zaledne baze in vojaško podporo ter jih diplomatsko priznavajo.

Te regionalne povezave so se pokazale na več načinov:

- Velik nedavni politični razvoj je bilo približevanje Sudana, Eritreje in nastalih islamskih sodišč v Somaliji.

- Napetosti med Etiopijo in Eritrejo imajo učinke ne samo ob skupni meji, ampak tudi v notranji politiki vsake države ter v konfliktih v Somaliji in Sudanu;

- Etiopija je imela ali še vedno ima zapletene odnose s številnimi sosedi;

- Mednarodni dejavniki so spodbudili obstoječo nestabilnost v Darfurju in južni Somaliji, ki vpliva na sosednje države in regije.

2.2. Vprašanja, ki zadevajo celotno regijo

Pojavlja se več pomembnih vprašanj, ki zadevajo celotno regijo in so skupna krizam v Afriškem rogu.

Upravljanje in varnost: Ključno vprašanje pri zmanjševanju nestabilnosti v Afriškem rogu je reševanje povezav, ki se medsebojno podpirajo, in sicer med negotovostjo, revščino in upravljanjem. V središču teh odnosov so skupnosti, ki se počutijo zapostavljene v nacionalni porazdelitvi moči, bogastva in dostopa do naravnih virov, socialnih storitev, varnosti in pravosodja. Te skupnosti lahko sčasoma to občutijo kot takšne krivice, ki jih vodijo v nasilen upor. Konflikti v Afriškem rogu lahko poslabšajo močne mreže državnih in nedržavnih akterjev, kot so vodje upornikov in poslovna skupnost, ki ima dobiček zaradi vojnih gospodarstev – vključno z mrežami trgovine z orožjem, drogami in ljudmi – ki jih do neke mere nadzorujejo in imajo zato interes ohranjanja obstoječega stanja, s tem pa se povečuje marginalizacija skupnosti in manipulacija etničnih skupin. Poleg tega so se nestabilnost in konflikti v Afriškem rogu ter v nekaterih primerih kršitve splošnih pravic ohranjali zaradi premalo političnega prostora za mirno rešitev konfliktov, zaradi diktatorstva in militarizma ter vmešavanja zunanjih sil.

Verski fundamentalizem: Verski fundamentalizem postaja čedalje pomembnejše regionalno vprašanje zaradi: (i) šibkih državnih institucij v Afriškem rogu, zaradi česar je regija tarča fundamentalističnih skupin; (ii) krivic, ki jih prinašata revščina in konflikti, zaradi katerih v regiji nastajajo ugodni pogoji za verski ekstremizem in aktivizem; in (iii) vpliva ekstremistične fundamentalistične ideologije na regijo, zlasti nekaterih delov sosednjega Bližnjega vzhoda.

Migracija, begunci in notranje razseljene osebe (IDP – Internally Displaced Persons): Afriški rog v Afriki je ena izmed regij z najvišjim številom migrantov in beguncev na svetu. Kot vir beguncev/migrantov, kot tranzitna ali namembna država je resno prizadeta vsaka država v regiji. Notranje razseljene osebe so še posebej ranljive in so številčno najpomembnejša skupina, ki jih je tudi treba upoštevati kot del enačbe razvoja in negotovosti. Ta kriza, ki ima zelo močne regionalno politične in varnostne razsežnosti, je kazalnik politične marginalizacije in izključenosti ter pomeni vir regionalne nestabilnosti, ki spodbuja razvoj napetosti med državami. Poleg tega so begunci nezaščiteni pred izkoriščanjem trgovcev z ljudmi in kriminalnimi/terorističnimi mrežami. Trgovina z ljudmi, usmerjena v zalivske države, ki ne vključuje samo beguncev, ampak tudi marginalizirane in revne skupnosti in dejstvo, da regija pomeni glavno vstopno pot v Evropo, sta pomembni težavi.

Širjenje in zloraba osebnega in lahkega orožja (SALW – Small Arms and Light Weapons): Širjenje in zloraba osebnega in lahkega orožja je velika težava na celotnem ozemlju Afriškega roga. Široka dostopnost in tok osebnega in lahkega orožja je deloma posledica preteklih in sedanjih vojn v Afriškem rogu in v sosednjih regijah (opoziciji/uporniškim skupinam pa orožje zagotavljajo tretje države) ter je dejavnik, ki prispeva k razširjenosti vodij upornikov, milic, kriminalnih mrež, oboroženega kriminala in nasilja v regiji. Prav tako je dejavnik, ki omogoča terorizem.

Trgovina z osebnim in lahkim orožjem ter ostala nedovoljena trgovina v Afriškem rogu imajo močne medregionalne in globalne razsežnosti. Trgovina z orožjem velikega obsega cveti med Afriškim rogom in na območju Velikih jezer, Srednje Afrike, Severne Afrike in Arabskega polotoka. Zato je za več držav članic EU trgovina s prenosnim sistemom zračne obrambe (MANPADS – Man Portable Air Defence System) in drugimi zelo občutljivimi orožji čez Rdeče morje in Adenski zaliv postala osrednje vprašanje.

Varnost obmejnih območij: Negotovost in nerazvitost meje in obmejnih območij sta ključna elementa regionalne nestabilnosti. Meje so prepustne in pogosto v velikem obsegu omogočajo negotovost, tihotapljenje/trgovino z ljudmi, nasilje in poslabšanje okolja.

Tekmovanje za dostop do naravnih virov kot so voda, les in gozdni izdelki, ki niso leseni, ribe in rodovitna zemlja negativno vpliva na varnost ljudi v regiji, zlasti ko se pojavlja skupaj z rastjo prebivalstva in marginalizacijo oddaljenih območij. Vpliv dezertifikacije in podnebnih sprememb bo še poslabšal pritisk na naravne vire.

Dostop do omejenih vodnih virov in okoljevarstvena zaščita vodnih virov imata zlasti pomembno regionalno razsežnost, ker je glavno porečje v regiji, Nil, vir, ki sega čez meje regij in si ga deli deset držav, vključno s petimi od sedmih držav v Afriškem rogu. Druge pomembne reke, ki segajo čez meje regij in tečejo iz Etiopije v Somalijo in Kenijo, so Shabelle, Juba in Omo. V zvezi z deljenjem skupnega porečja Nila, zlasti med Egiptom in obrežnimi državami višje ob reki, obstajajo potencialne regionalne napetosti.

Strukturno negotova preskrba s hrano je prav tako vzrok za zaskrbljenost, vpliva pa večinoma na nomade, ki se ukvarjajo z živinorejo[3] in nomade, ki se poleg živinoreje ukvarjajo tudi s poljedelstvom. Izčrpanje naravnih virov, izsuševanje vodnjakov in poslabšanje pašnih površin so vse vzroki etničnih napetosti in konfliktov v Afriškem rogu. Negotova preskrba s hrano je vzrok in posledica regionalne stabilnosti. Reševanje političnih vzrokov negotove preskrbe s hrano je strateškega pomena, da se prekine začarani krog nestabilnosti, ki povzroča lakoto, in obratno.

Nomadska živinoreja: Afriški rog ima veliko število nomadov, ki sezonsko potujejo za svojo čredo zaradi paše, pri čemer tudi prečkajo meje, njihove skupnosti pa so pogosto marginalizirane in odtujene. Slabe politike so spodbujale ali dopuščale nasilne konflikte med nomadskimi živinorejci ali med nomadskimi živinorejci in drugimi deli prebivalstva. Nomadske živinorejce so vpletli v trgovino z ljudmi, upore in čedalje nasilnejše konflikte.

Odnosi med nomadskimi živinorejci in nomadskimi živinorejci, ki se ukvarjajo še s poljedelstvom, so nevarni tudi zaradi vprašanja dostopa do zemlje, vode in drugih naravnih virov, ključnih za kmetijstvo.

Pomembno vprašanje, ki zadeva celotno regijo in poslabšuje vse te dejavnike, je rast prebivalstva v regiji ( Prilogi III in IV ). Regija Medvladne oblasti za razvoj danes zajema 195 milijonov ljudi; ocenjuje se, da bo v letu 2050 v regiji živelo 480 milijonov ljudi, kar predstavlja 25 % celotnega afriškega prebivalstva. Hitro rastoče prebivalstvo še povečuje pritisk na omejene naravne vire in pomeni izziv razvoja regije in njene stabilnosti.

3. PROGRAM DELA ZA REGIONALNO UKREPANJE

Program dela obravnava ključne regionalne izzive, navedene zgoraj, ki se osredotočajo na konkretne ukrepe in pobude, ki jih je treba sprejeti za dosego večje regionalne politične stabilnosti.

3.1. Spodbujanje učinkovitega regionalnega političnega in gospodarskega sodelovanja ter povezovanja

Izboljšanje zmogljivosti in politične zaveze Afriške unije, IGAD in drugih podregionalnih organizacij, da bodo igrale ključno vlogo pri regionalni stabilizaciji, je pomembna prednostna naloga v regionalnem partnerstvu. Okrepljeno partnerstvo EU z Afriško unijo in podregionalnimi organizacijami mora vključevati naslednje ukrepe:

1. Okrepitev političnega in funkcionalnega sodelovanja z IGAD na podlagi priprave skupne vizije in izvedbenega načrta , ki se osredotoča na tri glavna področja sodelovanja: (i) mir, varnost in upravljanje; (ii) nomadska živinoreja in varnost preskrbe s hrano ter (iii) institucionalni razvoj.

2. Aktivna vključenost Afriške unije v regijo Afriškega roga in okrepitev afriških zmogljivosti[4], zlasti pri izgradnji zmogljivosti za preprečevanje konfliktov, posredovanju v konfliktih ter uvajanju vojaških mirovnih operacij in vojaških operacij nadzora. Ustanovitev Vzhodnoafriške vojaške brigade za posredovanje (EASBRIG – Eastern African Standby Military Brigade) kod del Afriških sil za posredovanje je napredek v smeri izgradnje zmogljivosti za uvajanje vojaških mirovnih operacij in vojaških operacij nadzora, EU pa bi lahko proučila možnosti o podpori tej pobudi in vzpostavitvi sekretariata varnostnega in mirovnega sveta Afriške unije.

3. Podpora regionalni integraciji v Afriškem rogu, med drugim tudi na podlagi pogajanj za sporazum o gospodarskem partnerstvu (EPA – Economic Partnership Agreement) . Skupni trg Vzhodne in Južne Afrike (COMESA – Common Market of Eastern and Southern Africa) in Vzhodnoafriška skupnost (EAC – East Africa Community) sta ključna instrumenta za regionalno integracijo in bi morala biti del vsake dolgoročne strategije vzpostavljanja miru v regiji. Pri regionalnih in vseafriških programih ES bo pozornost usmerjena zlasti na infrastrukturo in komunikacije, ki se obravnavata kot strateška instrumenta regionalne integracije v skladu z afriško strategijo.

EU bo v okviru infrastrukturnega partnerstva EU-Afrika razvila infrastrukturo in povezane storitve ter medsebojne povezave v afriškem rogu in med afriškimi regijami.

4. Evropski svet je decembra 2005 sklenil, da bo podprl afriška prizadevanja za spremljanje in izboljšanje upravljanja in razvil pobudo o upravljanju za podporo nacionalnih reform, ki jih je začel mehanizem afriškega vzajemnega pregledovanja (APRM – African Peer Review Mechanism). Več držav v regiji Afriškega roga (Etiopija, Sudan, Kenija in Uganda) je že sodelovalo v mehanizmu afriškega vzajemnega pregledovanja, podporo za izvedbo reform pa je treba zagotoviti v okviru pobude o upravljanju EU.

3.2. Obravnava ključnih strateško-političnih vprašanj na državni ravni z regionalnimi posledicami

Ta del programa dela za svojo prednostno nalogo določa glavna strateško-politična vprašanja na državni ravni, ki bi potencialno lahko imela zelo resne regionalne posledice. Spodaj so navedeni izbrana vprašanja in regionalne prednostne naloge, ki se jih lahko obravnava kot elemente političnega dialoga EU z Afriškim rogom.

1. V Sudanu je treba proučiti regionalne zagovornike in nasprotnike mirovnega(-ih) procesa(-ov) in njihove interese ter jih vključiti v dialog in sodelovanje. Posebno pozornost je treba nameniti regionalnim posledicam krize v Darfurju.

2. V politično/diplomatsko agendo EU in držav v regiji Afriškega roga je treba vključiti čezmejno državno podporo oboroženim skupinam.

3. Treba se je ukvarjati s pobudami, namenjenimi iskanju rešitev za vprašanje poteka mej, zlasti v zvezi z etiopsko/eritrejsko mejo, ki ima za regijo širše posledice. Normalizacija odnosov med Eritrejo in Etiopijo je ključna za mir in stabilnost v Afriškem rogu.

4. Treba je razviti in pregledati politični pristop za Kenijo in Džibuti, da se upošteva njihova vloga na področju regionalne stabilnosti.

5. „Zadrževanje“ v Somaliji zaradi regionalne stabilnosti ne pride v poštev; namesto tega je treba obravnavati globlje vzroke nestabilnosti v Somaliji. Treba je upoštevati zaskrbljenost sosednjih držav Somalije in te države morajo imeti vlogo, ki bo pozitivna in pomagala stabilizirati mirovni proces v Somaliji. Zasidranje Somalije v regionalno partnerstvo bo „preizkus“ učinkovitega izvajanja partnerstva (glej Prilogo V).

6. Pri mirovnem procesu v severni Ugandi je treba upoštevati regionalne razsežnosti konflikta, zlasti glede južnega Sudana.

3.3. Reševanje čezmejnih vprašanj, ki zadevajo celotno regijo Afriškega roga

Obstaja več pomembnih čezmejnih vprašanj, ki zadevajo celotno regijo in jih je treba obravnavati sistematično. Sporočilo predlaga regionalne ukrepe EU v treh medsebojno povezanih stebrih in v Prilogi VI navaja odgovore politike za doseganje naslednjih ciljev:

1. Boljše upravljanje in varnost ter namenjanje večje pozornosti islamski politiki in dialogu med družbami/kulturami.

2. Okrepljeni razvoj, trgovina, varnost in politična udeležba, zlasti v „mejnih regijah“, upravljanje migracije in beguncev ter preprečevanje trgovine z ljudmi in širjenja osebnega in lahkega orožja.

3. Okrepljene politike in programi za reševanje vprašanja konkurence in naravnih virov, vključno z razvojem regionalne strategije varne preskrbe s hrano, za zmanjšanje konfliktov, povezanih z nomadskimi živinorejci, boljše upravljanje in sodelovanje pri upravljanju sladkovodnih virov.

4. OKOLJE, KI OMOGOČA USPEŠNO PARTNERSTVO

Za uspešno izvajanje ukrepov, opisanih v tem sporočilu, morajo države članice EU in IGAD ukrepati usklajeno, biti morajo prilagodljive, se odzivati na dinamične razmere in inovativno uporabljati razpoložljive instrumente, da se ustvarijo spodbude za politične spremembe. Poleg tega se bo to regionalno politično partnerstvo razvijalo dinamično, z rednimi pregledi in razvojem skupnih politik in programov. Zato bo veliko zahtevalo od zmogljivosti EU/IGAD za koordinacijo, razvoj politik in izvajanje programa, predlagajo pa se naslednji spremljajoči ukrepi.

4.1. Predlagani spremljajoči ukrepi EU

- Spodbujanje izmenjave informacij in posvetovanja med državami članicami EU in institucijami EU z namenom razvoja skupnega razumevanja in skupnih pristopov, kar zadeva Afriški rog.

- Vzdrževanje in razvijanje učinkovite uporabe obstoječih instrumentov EU za podporo izboljšane koordinacije in dialoga, vključno z misijami trojke, skupnimi misijami Sveta EU/Komisije in posebnimi predstavniki EU. EU bi lahko zlasti spodbujala forum mednarodnih partnerjev (IPF – International Partners Forum) kot forum dialoga z IGAD.

- Izčrpna uporaba člena 8 Kotonovskega sporazuma o partnerstvu za spodbujanje in razvoj dialoga s ključnimi akterji (nacionalne vlade, regionalne organizacije). EU mora zagotoviti, da bo v okviru političnega dialoga v skladu s členom 8 velika pozornost namenjena regionalnim vprašanjem, zlasti regionalnim posledicam ukrepov, ki jih izvajajo posamezne države.

- Spodbujanje mikro in mezo ravni preprečevanja, upravljanja in reševanja konfliktov, vključno s strukturami nedržavnih akterjev.

- Vključevanje razprave o pomembnih vprašanjih Afriškega roga v pogovore in stike s ključnimi zainteresiranimi stranmi v širši afriški in arabski regiji, zlasti z Egiptom, arabskimi zalivskimi državami, Arabsko ligo ter Centralno in Vzhodno Afriko.

- Okrepitev dialoga in koordinacije o Afriškem rogu z Združenimi državami Amerike, Norveško, Japonsko, Kanado, Rusijo in Kitajsko. Poleg tega je treba vzpostaviti strukturiran dialog z ZN in ustreznimi agencijami.

- Okrepitev in vključitev pristopa „človekove varnosti“, vključno z človekovimi in socialnimi pravicami in enakostjo spolov, demografskih vprašanj ter okolja (vode, obalnih območij in trajno upravljanje gozdov, dezertifikacija in prilagajanje spremembam podnebja) v splošne politike razvojnih programov ter spodbujanje vključevanja teh vprašanj v strategije partnerjev v regiji Afriškega roga.

- Uskladitev vseh strategij, politik in programov EU, namenjenih državam Afriškega roga, za zagotovitev, da ustrezno upoštevajo vprašanja, ki so ključna za regijo in jo zadevajo v celoti, ter učinkovito prispevajo k regionalno političnemu partnerstvu EU za regijo. V svojih strateških dokumentih držav za države Afriškega roga mora EU še posebej upoštevati regionalno ozadje in analizo ter oceno osnovnih vzrokov nasilnega konflikta.

- Pri pripravi novih strategij sodelovanja z Afriškim rogom in IGAD bo Komisija uskladila državne in regionalne strategije v okviru 10. ERS (2008–2013) s podporo regionalnega političnega partnerstva za Afriški rog. Kadar bo to izvedljivo, bo to dopolnjevala še podpora držav članic EU. Upravljanje, naravni viri in varnost preskrbe s hrano, izobrazba in regionalna integracija, ki se osredotoča na infrastrukturo, morajo biti glavna področja sodelovanja, ki podpirajo državne in regionalne strategije.

4.2. Predlagani spremljajoči ukrepi partnerjev Afriškega roga

- Razpravljanje o regionalnih strategijah in njihovo spodbujanje s strani držav članic, sekretariata IGAD in drugih organov politike ter ustreznih regionalnih akterjev in organizacij civilne družbe, da bi dosegli usklajena stališča in zavezanost zainteresiranih strani.

- Regionalni partnerji in organizacije bi morali biti odprti za sistematičen dialog na vseh ravneh ključnih regionalnih izzivov, npr. upravljanja, konfliktov, varnosti preskrbe s hrano, trgovine z ljudmi in delitve virov, varnosti in verskega fundamentalizma, ter biti aktivni pri ugotavljanju dejavnikov sprememb.

- Spodbujanje izmenjave informacij in jasnosti ustreznih vlog regionalnih organizacij, partnerjev Afriškega roga, sosednjih držav in ključnih regionalnih zainteresiranih strani, da se razvije skupna vizija.

- Države Afriškega roga in regionalne organizacije bi morale dialogu in programu dela dodeliti zadostna sredstva ter pripraviti operativen okvir za okrepljeni dialog z Evropsko unijo.

- Partnerji Afriškega roga bi morali reševati vire konflikta in spodbujati medsektorsko sodelovanje, kot na primer povezavo med konflikti, delitvijo naravnih virov, nomadskimi živinorejci in varnostjo preskrbe s hrano.

- Izvedba ustreznih institucionalnih reform in zavez držav članic, da sekretariatu IGAD omogočijo ustrezno delovanje.

- Pregled in posodobitev strategije IGAD in zaključek sektorske strategije IGAD o miru in varnosti.

5. SKLEP

To sporočilo izvaja afriško strategijo z vzpostavitvijo regionalnega političnega partnerstva EU za Afriški rog, ki temelji na analizi ključne regionalne dinamike in težav v regiji Afriškega roga. Namen partnerstva je spodbujanje miru, stabilnosti in razvoja v regiji. Daje politični okvir za konkretne regionalne pobude in programe ter za strukturiran in odprt dialog med partnerji na vseh ravneh. Izvajanje partnerstva se bo začelo leta 2007 in se bo skupaj pregledalo po dveh letih, da se prouči napredek pri izvrševanju programa dela, se zagotovi njegova posodobitev in usklajenost z razmerami v regiji.

6. SEZNAM OKRAJŠAV

ALIVE: | REJNE žIVALI V AFRIKI |

AMCOW: | AFRIšKA MINISTRSKA KONFERENCA O VODI |

AMESD: | PROGRAM SPREMLJANJA OKOLJA IN TRAJNOSTNEGA RAZVOJA V AFRIKI |

APF: | SKLAD ZA MIR V AFRIKI |

AU: | AFRIšKA UNIJA |

CEWARN: | MEHANIZEM ZA ZGODNJE OBVEščANJE O KONFLIKTIH IN ODZIVANJU NANJE |

COMESA: | SKUPNI TRG VZHODNE IN JUžNE AFRIKE |

CPA: | CELOVIT MIROVNI SPORAZUM |

CSO: | FORUM CIVILNE DRUžBE |

DDR: | RAZOROžITEV, DEMOBILIZACIJA, PONOVNA VKLJUčITEV |

EAC: | VZHODNOAFRIšKA SKUPNOST |

EASBRIG:: | VZHODNOAFRIšKA VOJAšKA BRIGADA ZA POSREDOVANJE |

EC: | EVROPSKA KOMISIJA |

EPA: | SPORAZUM O GOSPODARSKEM PARTNERSTVU |

EPLF: | ERITREJSKA LJUDSKA OSVOBODILNA FRONTA |

EU: | EVROPSKA UNIJA |

FRUD: | FRONTA ZA PONOVNO VZPOSTAVITEV ENOTNOSTI IN DEMOKRACIJE (DžIBUTI) |

ICG: | MEDNARODNA KONTAKTNA SKUPINA O SOMALIJI |

IDP: | NOTRANJE RAZSELJENE OSEBE |

IGAD: | MEDVLADNE OBLASTI ZA RAZVOJ |

IPF: | FORUM PARTNERJEV IGAD |

LRA: | GOSPODOVA ODPORNIšKA VOJSKA |

MANPADS: | PRENOSNI SISTEM ZRAčNE OBRAMBE |

MDGS: NBI: | Razvojni cilji novega tisočletja Pobuda za porečje reke Nil |

NDA: | Nacionalno demokratsko zavezništvo (Sudan) |

NEPAD: | Novo partnerstvo za razvoj Afrike |

NGO: | Nevladna organizacija |

OECD DAC: | Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj / Odbor za razvojno pomoč |

OLF: | Oromska osvobodilna fronta |

ONLF: | Nacionalna osvobodilna fronta za Ogaden |

RECSA: | Regionalni center za osebna in lahka orožja |

REFORM: | Regionalni program za varnost preskrbe s hrano in obvladovanje tveganja |

RPF: | Regionalni politični okvir |

SALW: | Osebno in lahko orožje |

SPLA: | Sudanska ljudska osvobodilna fronta |

SRRC: | Somalski svet za spravo in obnovo |

SSR: | Reforma varnostnega sektorja |

TFG: | Prehodna zvezna vlada |

TFIs: | Prehodne zvezne institucije |

TPLF: | Ljudska osvobodilna fronta za Tigray |

[1] UL C 46, 24.2.2006, str. 1.

[2] V skladu s tem sporočilom vključuje vse države IGAD: Džibuti, Etiopija, Eritreja, Somalija, Sudan, Uganda.

[3] Kmetijstvo prav tako igra ključno vlogo pri varnosti preskrbe s hrano v državah kot je na primer Etiopija, in čeprav je bolj v nacionalnem interesu ima nekaj regionalnih vidikov, ki so povezani s trgovino, česar ne gre zanemariti.

[4] V skladu s konceptom EU za okrepitev afriških zmogljivosti za preprečevanje, upravljanje in reševanje konfliktov (julij 2006).