Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52005XG0610(01)

    Sklepi Sveta z dne 24. maja 2005 o novih kazalcih na področju izobraževanja in usposabljanja

    UL C 141, 10.6.2005, p. 7–8 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)

    10.6.2005   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 141/7


    SKLEPI SVETA

    z dne 24. maja 2005

    o novih kazalcih na področju izobraževanja in usposabljanja

    (2005/C 141/04)

    SVET —

    ob upoštevanju:

    1.

    novega strateškega cilja Evropske unije, določenega na zasedanju Evropskega sveta v Lizboni 23. in 24. marca 2000 in ponovno potrjenega na zasedanju Evropskega sveta v Stockholmu 23. in 24. marca 2001, „da postane najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sposobno trajnostne gospodarske rasti s številčnejšimi in boljšimi delovnimi mesti ter z večjo socialno kohezijo“;

    2.

    sklepov s spomladanskega zasedanja Evropskega sveta leta 2005, ki poudarjajo, da je „človeški vir najpomembnejša prednost Evrope“ (1);

    3.

    potrditve z zasedanja Evropskega sveta v Lizboni, da je treba evropske sisteme izobraževanja in usposabljanja prilagoditi zahtevam družbe znanja in potrebam po višji stopnji in kakovosti zaposlitve. Zato je Svet (izobraževanje) na zasedanju Evropskega sveta v Lizboni dobil pooblastilo, „da na splošno preuči konkretne prihodnje cilje izobraževalnih sistemov, s poudarkom na zadevah skupnega pomena in prednostnih nalogah, ob čemer upošteva nacionalno raznolikost, z namenom prispevati k procesom v Luksemburgu in Cardiffu“ (2);

    4.

    sklepov z zasedanja Evropskega sveta v Barceloni 15. in 16. marca 2002 (3), ki so potrdili delovni program (4), vključno z okvirnim seznamom kazalcev, ki se uporabljajo za ocenjevanje napredka glede izvajanja trinajstih konkretnih ciljev prek metode odprtega sodelovanja, s ciljem, da evropski sistemi izobraževanja in usposabljanja postaneta „svetovno merilo za kakovost do leta 2010“, in ki so pozvali k vzpostavitvi kazalca jezikovnih veščin;

    5.

    ponovne potrditve osrednje vloge kazalcev in petih referenčnih ravni pri usmerjanju in ocenjevanju napredka na področju izobraževanja in usposabljanja pri uresničevanju lizbonskih ciljev (5);

    6.

    skupnega vmesnega poročila iz februarja 2004 (6), ki je poudarilo potrebo po izboljšanju kakovosti in primerljivosti obstoječih kazalcev, zlasti na področju vseživljenjskega učenja, in njegove zahteve, naj stalna skupina za kazalce in merila ter vse obstoječe delovne skupine do konca leta 2004 predlagajo omejen seznam novih kazalcev razvoja;

    7.

    predhodnega odgovora Komisije na to zahtevo, ki bi opredelil možne kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne strategije na področju devetih kazalcev (7);

    PONOVNO POTRJUJE,

    8.

    da je redno spremljanje dosežka in napredka z uporabo kazalcev in meril bistven del lizbonskega procesa, saj omogoča opredelitev prednosti in slabosti z namenom zagotavljanja strateških smernic ter določitev kratkoročnih in srednjeročnih ukrepov strategije „Izobraževanje in usposabljanje 2010“;

    PRIZNAVA,

    9.

    da je zaželeno razvijati zaokrožen okvir kazalcev in meril za spremljanje delovanja in napredka na področju izobraževanja in usposabljanja;

    10.

    da je lahko razvoj podatkov, potrebnih za nove kazalce, dolgoročni projekt, ki lahko traja tudi od pet do deset let;

    11.

    da se lahko okrepljeno sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja uporabi za vzpostavitev zaokroženega okvira kazalcev, podprtega z ustreznimi viri podatkov, kar bi preseglo končni rok leto 2010, določen v Lizboni;

    12.

    da lahko oblikovanje „raziskovalne skupine za vseživljenjsko učenje“ pri Skupnem raziskovalnem središču ISPRA znatno poveča raziskovalne zmogljivosti Komisije kar zadeva razvoj novih kazalcev;

    POUDARJA,

    13.

    da se obstoječi podatki in kazalci v celoti izkoristijo, obenem pa si je treba prizadevati za izboljšanje njihove primerljivosti, ustreznosti in pravočasnosti;

    14.

    da naj razvoj novih kazalcev v celoti upošteva pristojnost držav članic glede organizacije njihovih izobraževalnih sistemov in naj ne predstavlja nepotrebnih upravnih ali finančnih ovir za zadevne ustanove in institucije, prav tako pa naj to ne pripelje do povečanega števila kazalcev, ki se uporabljajo za spremljanje napredka;

    15.

    da je treba nadaljevati z izboljševanjem sodelovanja z drugimi mednarodnimi organizacijami, ki delujejo na tem področju (npr. OVSE, Unesco, IEA), zlasti z namenom izboljšati mednarodno skladnost podatkov.

    POZIVA Komisijo,

    16.

    da v zvezi s področji kazalcev, kjer zbirke podatkov že obstajajo ali pa so načrtovane raziskave EU, še naprej razvija in predloži Svetu strategije na področju kazalcev uspešnosti naložb, IKT, mobilnosti, izobraževanja odraslih, učiteljev in mentorjev, poklicnega izobraževanja in usposabljanja, socialne vključenosti in aktivnega državljanstva;

    17.

    da v zvezi s področji kazalcev, kjer ne obstajajo primerljivi podatki, predstavi Svetu podrobne predloge raziskav za razvoj novih kazalcev na področjih:

    spodbujanja sposobnosti učenja;

    jezikovnih znanj;

    in na vseh drugih področjih, kjer bi bile lahko nove raziskave ustrezne;

    18.

    da v zvezi s področji kazalcev, kjer mednarodne organizacije (npr. OVSE, Unesco, IEA) načrtujejo nove raziskave, sodeluje z mednarodnimi organizacijami z namenom zadovoljiti potrebe EU po informacijah na področjih kazalcev, kot so IKT, kvalifikacije odraslih in poklicno izpopolnjevanje učiteljev, kjer mednarodne organizacije že razpravljajo o možnosti izvajanja raziskav;

    19.

    da pri razvijanju tovrstnih strategij in novih instrumentov za zbiranje podatkov, tudi v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami:

    po potrebi analizira njihovo politično ustreznost, pri čemer upošteva tudi razmerje med razvojem človeških virov in vključenimi politikami izobraževanja in zaposlovanja;

    predstavi podrobne tehnične značilnosti predlaganih novih raziskav;

    vključi časovni načrt potrebnega razvojnega dela;

    vključi oceno predvidenih stroškov in potrebne infrastrukture za tovrstna razvojna dela ter poznejše zbirke podatkov, ki jih bodo imele zadevne države članice in Komisija;

    navede ustrezne upravljalne strukture, ki bodo državam članicam omogočile vključitev v metodološko in razvojno delo ter možnost sprejemanja potrebnih ukrepov, ki bodo zagotavljali razvoj ustreznih in visoko kakovostnih podatkov, ob upoštevanju časovnega načrta;

    20.

    da v zvezi s poročanjem Svetu najpozneje do konca leta 2006:

    preuči pobude iz drugih področij, vključno z vplivom IKT na poučevanje in učenje, rezultate mobilnosti trga dela ter socialno ozadje visokošolskih študentov;

    oceni napredek, dosežen pri vzpostavitvi zaokroženega okvira kazalcev in meril za uresničevanje lizbonskih ciljev na področju izobraževanja in usposabljanja, vključno s ponovno obravnavo ustreznosti obstoječih kazalcev, ki se uporabljajo za spremljanje napredka.


    (1)  Dok 7619/05, odstavek 34.

    (2)  Dok. SN 100/1/00 REV 1, odstavek 27.

    (3)  SN 100/1/02 REV 1.

    (4)  „Podroben delovni program za izvajanje poročila o konkretnih ciljih sistemov izobraževanja in usposabljanja“, ki ga je sprejel Svet (izobraževanje) 14. februarja 2002.

    (5)  Sklepi sveta o merilih z dne 5. maja 2003.

    (6)  „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ - uspeh Lizbonske strategije je odvisen od nujnih reform, sprejeto s strani Sveta in Komisije 26. februarja 2004.

    (7)  Delovni dokument služb Komisije, „Novi kazalci na področju izobraževanja in usposabljanja“ (SEC(2004), 1524).


    Top