25.10.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 264/1

(1)

Zaželeno je, da se uskladijo nacionalni ukrepi v zvezi z baterijami in akumulatorji ter z odpadnimi baterijami in akumulatorji. Poglavitni cilj te direktive je kar najbolj zmanjšati negativni vpliv baterij in akumulatorjev ter odpadnih baterij in akumulatorjev na okolje, s čimer se prispeva k varstvu, ohranjanju in izboljšanju kakovosti okolja. Zaradi tega je pravna podlaga člen 175(1) Pogodbe. Prav tako je primerno sprejeti ukrepe na ravni Skupnosti na podlagi člena 95(1) Pogodbe in s tem uskladiti zahteve glede vsebnosti težkih kovin ter označevanja baterij in akumulatorjev, s čimer se zagotovi neovirano delovanje notranjega trga ter prepreči izkrivljanje konkurence znotraj Skupnosti.

(2)

V Sporočilu Komisije z dne 30. julija 1996 o pregledu strategije Skupnosti za ravnanje z odpadki so bile določene smernice v zvezi s prihodnjo politiko Skupnosti glede ravnanja z odpadki. V tem sporočilu je bila poudarjena potreba po zmanjšanju količin nevarnih snovi v odpadkih, obenem pa so bile prikazane možne prednosti predpisov na ravni Skupnosti, s katerimi se omeji prisotnost takih snovi v proizvodih in proizvodnih procesih. Sporočilo prav tako navaja, da kjer se nastanku odpadkov ni mogoče izogniti, je te odpadke treba ponovno uporabiti ali predelati v material ali energijo.

(3)

Direktiva Sveta 91/157/EGS z dne 18. marca 1991 o baterijah in akumulatorjih, ki vsebujejo nekatere nevarne snovi (5), je omogočila približevanje zakonodaje držav članic na tem področju. Vendar cilji omenjene direktive niso bili doseženi v celoti. V Sklepu št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti (6) in Direktivi 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o odpadni električni in elektronski opremi (WEEE) (7) je prav tako poudarjena potreba po reviziji Direktive 91/157/EGS. Tako je treba zaradi večje jasnosti Direktivo 91/157/EGS revidirati in nadomestiti.

(4)

Ta direktiva prepoveduje dajanje na trg nekaterih baterij in akumulatorjev, ki vsebujejo živo srebro ali kadmij, da bi s tem dosegli v njej zastavljene okoljske cilje. Prav tako spodbuja visoko stopnjo zbiranja in recikliranja odpadnih baterij in akumulatorjev ter izboljšano okoljsko učinkovitost vseh subjektov, udeleženih v življenjskem ciklu baterij in akumulatorjev, npr. proizvajalcev, distributerjev in končnih uporabnikov, in še zlasti tistih subjektov, ki neposredno sodelujejo pri obdelavi in recikliranju odpadnih baterij in akumulatorjev. Posebni predpisi, potrebni v ta namen, dopolnjujejo obstoječo zakonodajo Skupnosti o odpadkih, zlasti Direktivo Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih (8), Direktivo Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (9) in Direktivo 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov (10).

(5)

Da odpadnih baterij in akumulatorjev ne bi odvrgli na način, ki bi onesnaževal okolje, ter da bi preprečili negotovost končnega uporabnika glede različnih zahtev za ravnanje z odpadki, ki veljajo za različne baterije in akumulatorje, je treba to direktivo uporabljati za vse baterije in akumulatorje, dane na trg znotraj Skupnosti. Poleg tega naj bi tako široko področje uporabe zagotovilo ekonomijo obsega na področju zbiranja in recikliranja kot tudi optimalno varčevanje z viri.

(6)

Zanesljive baterije in akumulatorji so temeljnega pomena za varnost mnogih proizvodov, naprav in storitev, ter so pomemben vir energije v naši družbi.

(7)

Primerno je razlikovati med prenosnimi baterijami in akumulatorji na eni strani ter industrijskimi in avtomobilskimi baterijami in akumulatorji na drugi strani. Odstranjevanje industrijskih in avtomobilskih baterij in akumulatorjev z odlaganjem na odlagališčih ali s sežiganjem je treba prepovedati.

(8)

Med primere industrijskih baterij in akumulatorjev spadajo baterije in akumulatorji, ki se uporabljajo za zasilno ali varnostno napajanje z električno energijo v bolnišnicah, na letališčih ali v pisarnah, baterije in akumulatorji, ki se uporabljajo v vlakih ali letalih, ter baterije in akumulatorji, ki se uporabljajo na naftnih ploščadih na morju ali v svetilnikih. Sem spadajo tudi baterije in akumulatorji, namenjeni izključno za uporabo v ročnih plačilnih terminalih v trgovinah in restavracijah, čitalcih črtnih kod v trgovinah, profesionalni video opremi za TV kanale in profesionalne studie, rudarskih in potapljaških svetilkah, pritrjenih na rudarskih čeladah in čeladah za profesionalne potapljače, varnostne baterije in akumulatorji za električna vrata, s katerimi se prepreči blokiranje vrat ali poškodbe ljudi, ki bi jih lahko povzročila takšna vrata, baterije in akumulatorji, ki se uporabljajo za instrumente ali v različnih vrstah merilne in instrumentalne opreme, ter baterije in akumulatorji, ki se uporabljajo v zvezi s solarnimi moduli, foto-voltaičnimi in drugimi načini uporabe obnovljivih virov energije. Med industrijske baterije in akumulatorje spadajo tudi baterije in akumulatorji, ki se uporabljajo v električnih vozilih, kot so električni avtomobili, invalidski vozički, kolesa, letališka vozila in avtomatska tovorna vozila. Poleg primerov, navedenih v tem okvirnem seznamu, je treba šteti med industrijske baterije ali akumulatorje tudi vse tiste, ki niso zapečatene in niso avtomobilske baterije ali akumulatorji.

(9)

Med primere prenosnih baterij in akumulatorjev, ki so vse zapečatene baterije in akumulatorji, ki jih lahko povprečna oseba brez težav nosi v roki in niso niti avtomobilske baterije ali akumulatorji niti industrijske baterije ali akumulatorji, spadajo posamezne valjaste baterije (npr. baterije AA in AAA) ter baterije in akumulatorji, ki jih uporabljajo potrošniki ali profesionalni uporabniki v prenosnih telefonih, prenosnih računalnikih, brezžičnem električnem orodju, igračah in gospodinjskih aparatih, kot so električne zobne ščetke, brivniki in ročni sesalniki (vključno s podobno opremo, ki se uporablja v šolah, trgovinah, restavracijah, letališčih, pisarnah ali bolnišnicah), in katere koli baterije, ki jih potrošniki lahko uporabljajo za običajne načine uporabe v gospodinjstvu.

(10)

Komisija mora ovrednotiti potrebo po prilagoditvi te direktive ob upoštevanju razpoložljivih tehničnih in znanstvenih dognanj. Komisija mora zlasti ponovno pregledati izjemo v zvezi s prepovedjo kadmija za prenosne baterije in akumulatorje, namenjene za uporabo v brezžičnem električnem orodju. Med primere brezžičnega električnega orodja spada orodje, ki ga potrošniki in profesionalni uporabniki uporabljajo za struženje, rezkanje, peskanje, drobljenje, žaganje, rezanje, striženje, vrtanje, luknjanje, izsekavanje, kovanje, kovičenje, vijačenje, loščenje ali za drugo podobno obdelavo lesa, kovin in drugih materialov, kot tudi orodje za košnjo, obrezovanje in druga vrtnarska opravila.

(11)

Komisija mora tudi spremljati, države članice pa spodbujati tehnološke razvojne dosežke, s katerimi bi se izboljšala delovanje in vpliv baterij in akumulatorjev na okolje skozi njihov celotni življenjski cikel, vključno s sodelovanjem v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS).

(12)

Odpadne baterije in akumulatorje je treba zbirati zaradi varstva okolja. Za prenosne baterije in akumulatorje je treba vzpostaviti sisteme zbiranja, s katerimi se doseže visoko stopnjo zbiranja. To pomeni, da je treba vzpostaviti takšne sisteme zbiranja, da lahko končni uporabniki odvržejo vse odpadne prenosne baterije in akumulatorje na enostaven način in brezplačno. Za različne vrste baterij in akumulatorjev so primerni tudi različni sistemi zbiranja in ureditev financiranja.

(13)

Zaželeno je, da države članice dosežejo visoko stopnjo zbiranja in recikliranja odpadnih baterij in akumulatorjev, s čimer se doseže visoka raven varstva okolja in predelave materialov v vsej Skupnosti. V tej direktivi je torej treba državam članicam določiti najmanjše cilje zbiranja in recikliranja. Stopnjo zbiranja je primerno izračunati na podlagi povprečne letne prodaje v preteklih letih, da se tako za vse države članice dobi primerljive cilje, ki so v sorazmerju z nacionalno ravnijo porabe baterij.

(14)

Za kadmijeve in svinčeve baterije in akumulatorje je treba določiti posebne zahteve v zvezi z recikliranjem, z namenom da se doseže visoka raven predelave materialov v vsej Skupnosti in prepreči razlike med državami članicami.

(15)

Vsem zainteresiranim stranem je treba omogočiti udeležbo v sistemih zbiranja, obdelave in recikliranja. Te sisteme je treba oblikovati tako, da ne pride do diskriminacije uvoženih proizvodov, trgovinskih ovir ali izkrivljanja konkurence.

(16)

Sisteme zbiranja in recikliranja je treba optimizirati, zlasti glede zmanjšanja stroškov in negativnih vplivov prevoza na okolje na najmanjšo možno mero. V sistemih obdelave in recikliranja je treba uporabljati najboljše razpoložljive tehnologije, kakor je opredeljeno v členu 2(11) Direktive Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (11).

(17)

Osnovna načela financiranja ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji je treba določiti na ravni Skupnosti. S pomočjo sistemov financiranja je treba doseči visoke stopnje zbiranja in recikliranja ter uveljaviti načelo odgovornosti proizvajalca. Proizvajalci morajo torej financirati stroške zbiranja, obdelave in recikliranja vseh zbranih baterij in akumulatorjev, zmanjšane za dobiček iz prodaje predelanih materialov. Vendar pa bi bila lahko v nekaterih primerih upravičena uporaba de minimis pravil za male proizvajalce.

(18)

Za uspešno zbiranje je nujna možnost dostopa končnih uporabnikov do informacij o zaželenosti ločenega zbiranja, razpoložljivih sistemih zbiranja in vlogi končnih uporabnikov pri ravnanju z odpadnimi baterijami in akumulatorji. V zvezi s sistemom označevanja je treba pripraviti podrobno ureditev, ki bo končnim uporabnikom omogočila pregledne, zanesljive in nedvoumne informacije o baterijah in akumulatorjih ter o vseh težkih kovinah, ki jih vsebujejo.

(19)

Če države članice za dosego ciljev te direktive, in predvsem za dosego visokih stopenj ločenega zbiranja in recikliranja, uporabijo instrumente gospodarske politike, kot so na primer različne davčne stopnje, morajo o tem obvestiti Komisijo.

(20)

Za spremljanje doseganja ciljev te direktive so potrebni zanesljivi in primerljivi podatki o količinah baterij in akumulatorjev danih na trg ter količinah zbranih in recikliranih baterij in akumulatorjev.

(21)

Države članice morajo določiti pravila o kaznih, ki se uporabijo za kršitve določb te direktive, in zagotoviti njihovo izvajanje. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(22)

Svet mora, v skladu z odstavkom 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (12), spodbujati države članice, da, za svoje lastne potrebe in za potrebe Skupnosti, pripravijo ter objavijo lastne preglednice, v katerih bo kar najbolje prikazano razmerje med to direktivo in ukrepi za prenos.

(23)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (13).

(24)

Ker ciljev te direktive, to je varstva okolja in zagotavljanja nemotenega delovanja notranjega trga, ne morejo v zadostni meri doseči države članice same, in jih je zaradi obsega ali učinkov ukrepov laže doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena, ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(25)

Ta direktiva se uporablja brez poseganja v zakonodajo Skupnosti o zahtevah glede varnosti, kakovosti in zdravja ter specifično zakonodajo Skupnosti o ravnanju z odpadki, zlasti Direktivo 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih (14) in Direktivo 2002/96/ES.

(26)

V zvezi z odgovornostjo proizvajalcev, so proizvajalci baterij in akumulatorjev ter proizvajalci drugih proizvodov, katerih sestavni del sta baterija ali akumulator, odgovorni za ravnanje z odpadnimi baterijami in akumulatorji, ki jih dajo na trg. Primeren je prožen pristop, s katerim se omogoči, da sistemi financiranja upoštevajo različne nacionalne okoliščine in že obstoječe sisteme, zlasti tiste, ki so bili vzpostavljeni zaradi uskladitve z direktivama 2000/53/ES in 2002/96/ES, pri čemer se prepreči dvojno zaračunavanje.

(27)

Direktiva 2002/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (15) se ne uporablja za baterije in akumulatorje, uporabljene v električni in elektronski opremi.

(28)

Avtomobilske in industrijske baterije in akumulatorji, ki se uporabljajo v vozilih, morajo ustrezati zahtevam Direktive 2000/53/ES, zlasti členu 4 omenjene direktive. Zaradi tega je uporaba kadmija v industrijskih baterijah in akumulatorjih za električna vozila prepovedana, razen če gre za izjeme na podlagi Priloge II k omenjeni direktivi —

1.

pravila za dajanje baterij in akumulatorjev na trg; in

2.

posebna pravila za zbiranje, obdelavo, recikliranje in odstranjevanje odpadnih baterij in akumulatorjev, ki dopolnjujejo ustrezno zakonodajo Skupnosti o odpadkih.

(a)

opremi, ki je povezana z zaščito bistvenih varnostnih interesov držav članic, orožju, strelivu in vojaškem materialu; to pa ne velja za proizvode, ki niso predvideni za izrecno vojaške namene;

(b)

opremi, namenjeni za uporabo v vesolju.

1.

„baterija“ ali „akumulator“ pomeni kakršen koli vir električne energije, ki nastaja z neposredno pretvorbo kemične energije in je sestavljen iz ene ali več primarnih celic (ni možna ponovna polnitev) ali ene ali več sekundarnih celic (možna ponovna polnitev);

2.

„baterijski sklop“ pomeni kakršen koli niz baterij ali akumulatorjev, ki so medsebojno povezani in/ali zapečateni v zunanji ovoj, tako da tvorijo zaključeno enoto, ki je končni uporabnik ne more razdeliti ali odpreti;

3.

„prenosna baterija ali akumulator“ pomeni vsako baterijo ali akumulator, ki:

4.

„gumbasta celica“ pomeni vsako majhno okroglo prenosno baterijo ali akumulator, katere premer je večji od njene višine in ki se uporablja za posebne namene, kot je napajanje slušnih aparatov, ročnih ur, drobne prenosne opreme in varnostno napajanje;

5.

„avtomobilska baterija ali akumulator“ pomeni vsako baterijo ali akumulator, ki se uporabljata za avtomobilski zaganjalnik, osvetlitev ali napajanje za vžig;

6.

„industrijska baterija ali akumulator“ pomeni vsako baterijo ali akumulator, ki sta namenjena izključno za industrijsko ali profesionalno uporabo ali se uporabljata v vseh vrstah električnih vozil;

7.

„odpadna baterija ali akumulator“ pomeni vsako baterijo ali akumulator, ki predstavljata odpadek v smislu člena 1(a) Direktive 75/442/EGS;

8.

„recikliranje“ pomeni ponovno predelavo odpadnih materialov v proizvodnem procesu za njihov prvotni ali kak drug namen, razen za pridobivanje energije;

9.

„odstranjevanje“ pomeni kateri koli postopek, ki se uporablja in je predviden v Prilogi IIA k Direktivi 75/442/EGS;

10.

„obdelava“ pomeni vsako dejavnost, opravljeno na odpadnih baterijah in akumulatorjih, potem ko so bili oddani v objekt za sortiranje, pripravo za recikliranje ali pripravo za odstranitev;

11.

„naprava“ pomeni vsako električno ali elektronsko opremo, kakor je opredeljena v Direktivi 2002/96/ES, ki se v celoti ali delno napaja iz baterij ali akumulatorjev ali pa jo je možno tako napajati;

12.

„proizvajalec“ pomeni vsako osebo v državi članici, ki, ne glede na uporabljeno metodo prodaje, vključno s komunikacijo na daljavo, kakor je opredeljena v Direktivi 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo (16), prvič na ozemlju te države članice na profesionalni osnovi, daje na trg baterije ali akumulatorje, vključno s tistimi, ki so vgrajeni v naprave ali vozila;

13.

„distributer“ pomeni vsako osebo, ki končnemu uporabniku na profesionalni osnovi zagotavlja baterije in akumulatorje;

14.

„dajanje na trg“ pomeni dobavo ali dajanje na razpolago, bodisi proti plačilu ali brezplačno, tretji osebi znotraj Skupnosti in vključuje uvoz v carinsko območje Skupnosti;

15.

„gospodarski subjekti“ pomeni vse proizvajalce, distributerje, zbiralce, izvajalce, ki reciklirajo, in druge izvajalce obdelave;

16.

„brezžično električno orodje“ pomeni vsako ročno napravo, ki se napaja iz baterije ali akumulatorja in je namenjena za vzdrževanje, gradbena dela ali vrtna opravila.

(a)

vseh baterij ali akumulatorjev, vgrajenih v naprave ali ne, ki vsebujejo več kot 0,0005 % živega srebra glede na celotno maso; in

(b)

prenosnih baterij ali akumulatorjev, vključno s tistimi vgrajenimi v naprave, ki vsebujejo več kot 0,002 % kadmija glede na celotno maso.

(a)

varnostne in alarmne sisteme, vključno z zasilno razsvetljavo;

(b)

medicinsko opremo; ali

(c)

brezžično električno orodje.

(a)

omogočajo končnim uporabnikom, da odvržejo odpadne prenosne baterije ali akumulatorje na dostopnem zbirnem mestu v svoji okolici, pri tem pa se upošteva gostota prebivalstva;

(b)

omogočajo, da končni uporabniki odvržejo odpadne prenosne baterije ali akumulatorje brezplačno in brez zahteve po nakupu nove baterije ali akumulatorja;

(c)

so lahko združeni s sistemi iz člena 5(2) Direktive 2002/96/ES.

(a)

zahtevajo od proizvajalcev, da vzpostavijo take sisteme;

(b)

zahtevajo od drugih gospodarskih subjektov, da sodelujejo v takih sistemih;

(c)

ohranijo obstoječe sisteme.

(a)

25 % do … (18);

(b)

45 % do … (19).

(a)

se lahko oblikuje prehodna ureditev za reševanje težav, ki jih ima zaradi specifičnih nacionalnih okoliščin katera koli država članica pri izpolnjevanju zahtev iz odstavka 2;

(b)

za izračun letne prodaje prenosnih baterij in akumulatorjev končnim uporabnikom se določi skupna metodologija do … (21).

(a)

omogoči obdelava in recikliranje odpadnih baterij in akumulatorjev, s tem da proizvajalci ali tretje osebe vzpostavijo sisteme, ki uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije; in

(b)

vse baterije in akumulatorje, zbrane v skladu z členom 7, ki se jih da identificirati, obdela in reciklira v takih sistemih.

(a)

se dodajo podrobna pravila za izračun ciljev recikliranja najpozneje do … (25); in

(b)

se minimalni cilji recikliranja redno ovrednotijo in prilagodijo najboljšim razpoložljivim tehnologijam ter v luči razvojnih dosežkov iz drugega pododstavka odstavka 1.

(a)

zbiranja, obdelave in recikliranja vseh odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, zbranih v skladu s členom 7(1) in (2); in

(b)

zbiranja, obdelave in recikliranja vseh odpadnih industrijskih in avtomobilskih baterij in akumulatorjev, zbranih v skladu s členom 7(3) in (4).

(a)

potencialnih učinkih snovi, uporabljenih v baterijah in akumulatorjih, na okolje in zdravje ljudi;

(b)

tem, da je zaželeno, da se odpadne baterije in akumulatorji ne odstranjujejo kot nesortirani komunalni odpadki in da se zagotovi sodelovanje pri njihovem ločenem zbiranju, kar olajša obdelavo in recikliranje;

(c)

razpoložljivih sistemih zbiranja in recikliranja;

(d)

svojem doprinosu k recikliranju odpadnih baterij in akumulatorjev;

(e)

pomenu znaka s prečrtanim izvlečnim zabojnikom za odpadke iz Priloge II in kemijskih simbolih Hg, Cd in Pb.

(a)

razvojnih dosežkih, ki vključujejo prostovoljne ukrepe proizvajalcev za zmanjšanje količin težkih kovin in drugih nevarnih snovi v baterijah in akumulatorjih;

(b)

novih tehnologijah recikliranja in obdelave;

(c)

sodelovanju gospodarskih subjektov v sistemih okoljskega ravnanja;

(d)

raziskavah na teh področjih; in

(e)

ukrepih za spodbujanje preprečevanja nastajanja odpadkov.

(a)

ustreznost nadaljnjih ukrepov za obvladovanje tveganja glede baterij in akumulatorjev, ki vsebujejo težke kovine;

(b)

ustreznost minimalnih ciljev zbiranja za vse odpadne prenosne baterije in akumulatorje iz člena 9(2) in možnost uvajanja nadaljnjih ciljev v kasnejših letih, ob upoštevanju tehničnega napredka in pridobljenih praktičnih izkušenj v državah članicah;

(c)

ustreznost minimalnih zahtev recikliranja iz dela B Priloge III, ob upoštevanju podatkov, ki jih predložijo države članice, tehničnega napredka in pridobljenih praktičnih izkušenj v državah članicah.

(a)

so izvršljivi;

(b)

podrobno morajo navesti cilje, z ustreznimi roki za dosego teh ciljev;

(c)

objavljeni morajo biti v nacionalnem uradnem listu ali v uradnem dokumentu, enako dostopnem javnosti, in poslani Komisiji.